besẹ̑da, f. 1) das Wort, das einzelne Wort; domača, tuja b.; dolga b.; — das Wort im Zusammenhange der Rede; po besedah, laut Aussage, nach dem Wortlaute; od besede do besede, von Wort zu Wort, = do besede, Cig.; do besede je res, es ist wörtlich wahr, Z.; z besedo, mündlich, Cig.; z besedo in dejanjem, mit Wort und That; ob tej besedi, = v tem hipcu, Koborid-Erj. (Torb.); beseda se ga ne prime, mit Worten richtet man bei ihm nichts aus; beseda ni konj, ein Wort schadet nichts; beseda besede želi, wer a sagt, muss auch b sagen, Cig.; beseda besedo prinese, ein Wort gibt das andere; — 2) die zusammenhängende Rede, der Vortrag: besedo o čem imeti, etwas besprechen, C.; b. z mesta, eine Rede aus dem Stegreif, Cig. (T.); besedo poprijeti, das Wort ergreifen, Cig., nk.; besedo dati, vzeti (v zboru), das Wort geben, nehmen, nk.; besedo komu presekati, v besedo seči, jemandem ins Wort fallen; v besedo segati, dazwischen reden; — mala, vélika b., kleine, große Beschwörungsformel, Podkrnci-Erj. (Torb.); — das Gespräch: na besedo priti, povabiti, Št.; beseda je nanesla, das Gespräch führte darauf, Cig.; bila je beseda o —, es handelte sich um —, Cig.; — pl. besede, das Gespräch: ob to se je v besede z njim postavila, deshalb ließ sie sich in ein Gespräch mit ihm ein, Krelj; naj bo konec besedí! genug der Worte! — das Gerede: beseda gre, leti, es geht das Gerücht, Cig.; — 3) die Sprache: ob besedo je dejalo bolnika, der Kranke hat die Sprache verloren, Gor.; — die Ausdrucksweise, die Sprache; ta človek ima lepo besedo, Zilj.-Jarn. (Rok.); priprosta b., einfache Sprache; vezana, ne vezana beseda, gebundene, ungebundene Rede, nk.; — 4) das Versprechen: besedo dati, izpolniti, prelomiti, das Wort geben, halten, brechen; mož-beseda biti, sein Wort halten; Ali ste še tistih besedi? Npes.-K.; — imeli smo besedo, wir hatten uns verabredet, das Wort gegeben, C.; besede nisva imela, govorila pa sva včasi, (wir hatten uns das Eheversprechen nicht gegeben), Dol.; — 5) die Unterhaltung, (Rede, Declamation, Gesang u. dgl., po češ.), nk.
besẹ̑dica, f. dem. beseda, das Wörtchen; besedice nisem rekel.
bíti, sə̀m, (bǫ́di, bǫ̑m, [bǫ̑dem], bȋł səm), vb. impf. — A) s subjektom: 1) sein = existieren; Bog je bil, je in bo vekomaj; bil je oče, ki je imel tri sinove; ne bom dolgo več, mit mir wird es nicht mehr lange dauern; — bestehen, človek je iz duše in telesa; sich befinden; kje si bil tako dolgo? stammen, herrühren, kommen; odkod si? woher bist du? odtod je vsa moja nesreča; gehören; biti v kako faro, zu einer Pfarre gehören, Cig., Met.; in mi bi pod njega hoteli biti? Ravn.; sein = fehlen: kaj ti je? was fehlt dir? nič mi ni, es fehlt mir nichts; gelegen sein, angehen; kaj je tebi za to? kaj je tebi do tega? was geht dich dies an? nič mi ni zanj, za to; dienen, gereichen, kčemu ti bo to? b. v škodo, v čast, v lepotičje; to ni za nič, dies taugt zu nichts; sein, vor sich gehen, geschehen; danes je mraz, vročina; zvečer bo ples v dvorani; danes to ne more biti; kaj bo s teboj? sich befinden; kako si kaj? sich verhalten: tiho bodi! sei still! — 2) sein (copula): biti komu vrsta, jemandem dem Stande nach gleich sein, Rib.-M.; to je moje in pa božje, das gehört mir und Gott; to mi je prijaznost! das heißt Freundschaft! to je, das heißt; b. gostih besedi, viel zu reden pflegen; b. kake vere, sich zu einer Religion bekennen; — ni dobro človeku b. samemu, es ist für den Menschen nicht gut allein zu sein; Bog vam da moč b. močnim; daj nam biti milim in dobrim; biti učiteljem, Lehrer sein, nk. (po drugih slov. jezikih); — 3) predikat je izpuščen: kaj boš ti? — tega jaz nisem nesti (bin nicht imstande), Podmelci (Tolm.)-Erj. (Torb.); — B) brez subjekta: 1) namesto subjekta stoji partitiven genitiv: bilo je vina in kruha na prebitek; bilo je ljudi, da se je vse trlo; — 2) kar bi moglo biti subjekt, je v akuzativu, v negativnih stavkih v genitivu: po vseh potih jo je, koder bi bil utegnil priti, Ravn.; cel voz je bilo ranjenih; tri dni je, kar ga nisem videla; bilo je silo ljudstva, es gab eine Menge Leute; pomni: gola nedolžnost jo je, sie ist die lautere Unschuld, samočista pijaznost ga je, er ist voll Freundlichkeit, Ravn.; ni bilo ni kraja ni konca, es hatte kein Ende; očeta in matere ni doma, Vater und Mutter sind nicht zuhause; brata še ni iz mesta, der Bruder ist noch nicht aus der Stadt gekommen; ne bo me več k vam, ich komme nicht mehr zu euch; Ljubezen je bila, ljubezen še bo, Ko tebe in mene na svetu ne bo, Npes.; da ni mene bilo, tebi bi se bila slaba godila, wenn ich nicht gewesen wäre, so wäre es dir übel ergangen; — 3) z adjektivom (predikatom): vroče je, es ist heiß; težko mi je bilo, es kam mir schwer an; kako ti je? wie befindest du dich? slabo, hudo mi je, es ist mir unwohl, übel; bolje, huje mi je, es geht mir besser, schlechter; — 4) predikat je izpuščen, pa ga je lahko dopolniti: natepejo ga, pa je! (= pa je dobro!) prosi ga odpuščanja, pa bo (und die Sache hat ein Ende); bi še bilo, ko bi ..., es gienge noch an, wenn ..., bi že bilo, ko bi ..., es wäre schon recht, wenn ...; tako se rabi tudi samo: bi, es wäre schon recht: bi, ko bi vsak dan tako bilo, jvzhŠt.; bi, ko bi bilo o kresu Erj. (Izb. sp.); — 5) z infinitivom: ni slišati zvonova, man hört die Glocke nicht; ni bilo nič slišati, da bi bil prišel, es verlautete nichts von seiner Ankunft; — können, sollen, müssen; biti mi ni več doma, ich kann nicht mehr zuhause bleiben; že jih je bilo srečne in vesele videti, Ravn.; kaj mi je začeti? was soll ich thun? pretrpeti nam je, wir müssen es ertragen; stati nam bo pred božjim stolom; — 6) z nominativom, ki je le na videz subjekt: dolg čas mu je bilo, er hatte lange Weile, Met.; groza je bilo videti boja, es war ein Graus den Kampf zu sehen, Npes.; kadar je bilo red, als es an der Zeit war, Trub.; tega ni treba bilo (prim. Mik. (V. Gr. IV. 367.)); — 7) z nekaterimi samostalnimi imeni z akuzativom osebe; ni ga še volja, er hat noch nicht Lust; ne bo vas groza smrti, ihr werdet vor dem Tode nicht erschrecken; groza vas ga je bilo, ihr erschraket vor ihm, Ravn.; kterega teh dveh zgledov vas je misel posnemati? pravice vas bodi skrb! skrb me je! was geht das mich an! jvzhŠt.; sram jo je bilo; strah nas je; čudo vas bodi božje prijaznosti, bewundert die göttliche Liebe, Ravn. (prim. Mik. (V. Gr. IV. 367.)); — objekt stoji pri nekaterih substantivih v genitivu: Niniv bo konec, Ravn. (prim. Mik. (V. Gr. IV. 368.)); — C) werden; bila je žena v solnato postavo, ward zur Salzsäule, Ravn.-Mik.; kaj hočeš biti? was willst du werden? iz tega nič ne bo, daraus wird nichts; sedem let ni iz hleva bil, sieben Jahre kam er nicht aus dem Stall, Npes.-Mik.; (navadnejše: ni ga bilo); — D) opomnje o posameznih oblikah: 1) "bodi" za relativi = "immer" (cunque); kdor bodi, wer immer; kar bodi, was es auch sei; toda: bodi kaj, etwas nichtsnutziges, Mik. (prim. bodikaj); bodi (si) — bodi (si), sei es — sei es, bodi vino, bodi pivo, rad oboje pijem, C.; — 2) z nikalnico se v indikativu prezentnem vkupaj piše in kakor jedna beseda govori: nísəm ali nẹ́səm, ich bin nicht; (pomni: za "bi" se rabi v Ziljski dolini: besem, besi, be, besva, besta, besmo, beste, beso, Jarn. [Rok.]; Besi bila moja, Besi vino pila, Npes.-Schein.; jèsəm-səm, ogr., kajk.-Valj. [Rad]).
búrovž, m. 1) die Kuhglocke, Cig., Dol., Polj.; die Glocke, die das vorderste Pferd trägt, M.; — (prim. Al' je grom al' treskanje, Al' voz burovžev(i) gre? Npes.-K.) — 2) veliki b., der große Bär, der Wagen, Cig., Jan.; Čmu nek' so gostoževci, Čmu meni vel'ki burovž? Čb. — (Levst. [Rok.] meni, da je ta beseda iz nem. voraus nastala.).
cíkati 2., cȋkam, vb. impf. 1) einen fremden Beigeschmack haben: c. po čem, Cig., Jan.; c. na kaj, C.; vino na jesih cika, Dict.; vino cika, der Wein hat einen essigsauren Beigeschmack, Cig., Štrek., Dol., Št.; ta beseda po nemščini cika, scheint deutschen Ursprungs zu sein, M.; — zielen, anspielen, Cig., Jan.; kam to cika? to na-me cika, Z., SlGor.; — prim. švic., bav. zicken, istega pomena.
čákəlj, -klja, m. der Wartende: šaliva beseda v uganki: "čakelj čaka, viselj visi, viselj pade, čakelj ga pobere" (svinja in želod), Vrt.
čìč, číča, m. das Sitzen; šaljiva beseda v pregovorih: čič nima nič, (Št.); čič ne da nič, (Met.); träges Sitzen bringt keinen Gewinn; čič je nič, delavec je hlebavec, mit Sitzen verdient man nichts, Arbeit bringt Brot, Guts.; — prim. čičati.
čistopójmen, -mna, adj. von klarem Begriff: politika, ne vedno čistopojmna beseda, Jurč.
čúdọ, -desa, (-da), n. 1) das Wunder, Dict., Guts., V.-Cig., Jan.; čudesa delati, Trub.; spomnite na njegova čudesa, Dalm.; z večimi čudesi, Schönl.; čudesa na nebu in na zemlji, Bas.; pomlad razklada svoja čuda, Preš.; čudo! wunderbar! Boh., Dict.; čudo, prečudo! welch ein Wunder! M.; čuda (gen.), sonderbar! ali čuda! dokončavši šole ni hotel dobro storiti, Jurč.; Je Drava in Sava pobrala mosti, Ni čuda, ni čuda, da ženina ni, Npes.-Valj. (Rad); — črez čudo, überaus, C.; bilo je tiho, za čudo tiho, wunderbar still, LjZv.; — 2) čudo (čuda) = überaus viel: čudo ljudi, Jan.; čuda ljudi je bilo, Cig.; med čuda zbrano množico, Vrt.; — in hohem Grade, überaus: čudo lepa noč, Cig.; čuda velik človek, Cig.; čudo hudoben, čudo rad, ogr.-C.; — 3) die Verwunderung: za čudo pridni so danes otroci, Erj. (Izb. sp.); orožje jim je od prevelikega čuda bilo iz rok padlo, Jsvkr.; beseda od čuda mu bo zastala, Ravn.; — die Bewunderung: čudo vas bodi božje prijaznosti, bewundert die göttliche Liebe, Ravn.-Mik.; čudesa vreden, Dict.; čuda vreden, Cv.; vsa v čudu strmela je v deklamovavko, Zv.
debər, -bri, f. die Thalschlucht, Cig. (T.), Jan., C., Jes.; beseda se nahaja v krajnih imenih, Mik.; — stsl. dьbrь.
dẹtoústən, -stna, adj. detoustni jezik, die Kindersprache, Cig. (T.); detoustna beseda, Zv.; Čarobni res, a detoustni glasi, Levst. (Zb. sp.).
določȋłnica, f. beseda d., das Bestimmungswort, Cig. (T.).
donẹ́ti, -ím, vb. impf. hallend tönen, dröhnen, Mur., Cig., Jan., C., Met., Mik., Kos., nk.; (Levstik meni, da je ta beseda tujka; prim. LjZv. I. 572.).
dopásti, -pádem, vb. impf. tudi: dopasti se, gefallen; po nem. "gefallen" narejena, med narodom sploh navadna beseda.
dopȏłdne, I. adv. = do poldne, vormittags; — II. subst. n. indecl. der Vormittag: tisto dopoldne, celo dopoldne; (beseda se tudi sklanja (gen. -dna, Št.), ali kakor dopoldan).
dopríčati, -prȋčam, vb. pf. durch Zeugenschaft erweisen, Jan., Slom.; dovolj dopričana beseda, hinlänglich beglaubigtes Wort, Trst. (Let.).
drága 1., f. 1) die Wasserfurche (z. B. auf Wiesen zur Ableitung des Wassers), der Leitgraben, Mur., Cig., Jan., Poh.-C.; — das Mühlgerinne, Poh.; — 2) die Mulde: dolina je polna malih gričev in kotanj ali drag, Navr. (Let.); — die Schlucht, kleines Thal, Cig., Jan., Mik., C.; Spe drugi, al' ona Je v dragi zelen', Vod. (Pes.); beseda mu je rahlo tekla, kakor studenčnica po zeleni dragi, Slom.; — der Engpass, Mik.; — die Bucht, die Bai, Jan., Erj.-Cig. (T.); — 3) (po drugih slov. jezikih), die Bahn, Jan., C., Zora; zemeljska d., die Erdbahn, Jes.
drazgolìč, -íča, m. = stržek, der Zaunkönig (troglodytes parvulus) Št.-Cig.; (menda pokvarjena beseda nam. drskalič, C.). (?)
dvokȃčnik, m. šaliva beseda za: paragraf, SlN.
fižǫ̑lar, -rja, m. = fižolovec (šaljiva beseda), LjZv.
fižǫ̑lovəc, -vca, m. der Fisolenliebhaber (šaljiva beseda), LjZv.
formālən, -lna, adj. oblike se tičoč, formell, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; formalni razlog, der Formalgrund, formalna beseda, das Formwort (opp. Begriffswort), Cig. (T.).
fȗcək, -cka, m. grajalna beseda porednemu otroku: ti fucek ti! jvzhŠt.
gládək, -dka, adj. 1) glatt; g. pot, gladka koža; gladki lasje, schlichte Haare, Erj. (Som.); gladka živina, wohlgenährtes Vieh, M.; glaji kruh = bel kruh, Polj.; gladko vino, milder Wein, C.; beseda mu gladko teče, er spricht fließend; gladka beseda, fließende Sprache, Cig. (T.); — 2) einfach: gladkemu davku podvreči, DZ.; gladko število, runde Zahl, Navr. (Kop. sp.); gladko za pet goldinarjev, BlKr.-M.; — schuldenfrei: gladko zemljišče komu dati, Dol.; — 3) gladko, platterdings, ganz und gar: gladko prepovedati, Cig.; gladko brez nobene koristi, Levst. (Nauk); gladko vse, durchaus alles, C.; vse gladko snesti, Jsvkr.
glāgol, m. das Zeitwort, das Verbum; dovršni, nedovršni, opetovalni, ponavljalni glagoli, perfective, imperfective, Wiederholungs-, Gepflogenheits-Zeitwörter, prehajalni, neprehajalni glagoli, übergehende, unübergehende Zeitwörter, Levst. (Sl. Spr.); jačeči glagoli, verba intensiva, Cig. (T.); pomočni g., das Hilfszeitwort, Cig.; = pomožni g., Jan., nk.; — glagole spregati, conjugieren, Jan.; (tako se beseda navadno izreka, ne: glagoł); — stsl.
glasolíčən, -čna, adj. den Klang nachahmend: glasolična beseda, das Klangwort, Cig.
glȃvnja, f. ein angebranntes Stück Holz, der Feuerbrand, Mur., Cig., Jan., Trub., Dalm.; goreča, mrtva g., Cig.; gen. glavnję̑, ogr.-Valj. (Vest.); s pogorišča spraviti glavnje ("glovne") Notr.; — die Fackel, Dalm., ogr.-C.; — peklenska g. (zmerjalna beseda): poberi se proč od mene, glavnja peklenska! Jsvkr.
globokomísəłn,* -səłna, adj. tiefsinnig, Cig., Jan., Cig. (T.); globokomiselna beseda, Zora.
gołtáti, -ȃm, vb. impf. 1) schlingen, schlucken, Mur., Cig., Mik., C., Vrt.; — 2) gierig fressen, Cig., Jan., ZgD., Gor.; — 3) rülpsen, Rez.-C.; — = tako govoriti, da se beseda zaletuje v grlu, (gółtati) Gor.; — 4) girren (o golobih), vzhŠt.-C.; — 5) murren, Hal.-C.
grę́dəlj, -dlja, (-dəljna), m. 1) der Pflugbalken, der Grendel; — sam g. ga je, er ist mager, wie ein Grendel, wie ein Skelet, Z., Notr.; konji suhi, kakor sami gredeljni, Glas.; — 2) der Nasenrücken, V.-Cig.; — 3) die Radwelle, Mur., Cig.; pos. bruno, na katero je mlinsko kolo nasajeno, Št.; — 4) der Schiffskiel, V.-Cig., Vrt.; (ladje) se ne najde ne sled ne znamenje gredeljna med valovi, Škrinj.-Valj. (Rad); — prim. nem. Grendel; pa beseda je morda slovanska, Mik. (Et.).
grìv, gríva, adj. brennend (vom Geschmack), scharf, bitter: grivo vino, grivi jesih, vzhŠt., ogr.-C.; = hud: griv čemer, starkes Gift, vzhŠt.-C.; — pren. griva beseda, ein bitteres Wort, C.
grǫ̑b, grǫ́ba, adj. 1) massiv, groß: grobo hrastje, ogr.-C., Savinska dol.; groba klop, vzhŠt.; groba krava, Polj.; (pre)grobi hlebi, Pohl. (Km.); — grobo, viel: grobo ljudi, penez, vzhŠt.; krčmar grobo računi, Svet. (Rok.); — 2) großartig, stattlich: groba hiša, Lašče-Levst. (M.); groba deklina, Hal.-C.; kar zijal je, ker se mu je vse tako grobo zdelo, Levst. (Zb. sp.); — tüchtig: groba mojškra, Svet. (Rok.); — vornehm: grobi ljudje, Lašče-Levst. (M.); — sauber, hübsch: grob dečko, groba deklina, vzhŠt.-C., Mik.; grobja obleka, das prächtigere Gewand, Litija; — 3) derb, roh, ungeschlacht, Meg., Dict.-Mik., Cig., Jan.; groba beseda, plumpes, beleidigendes Wort, Cig.
gromovȋt, adj. donnernd: gromovita beseda, das Donnerwort, Cig., Jan.; gromovito ploskanje, donnerndes Beifallklatschen, Cig.; pozdraviti koga z gromovitim veseljem, Jurč.
hȗd, húda, adj. böse, schlimm, arg: hudi duh, der böse Geist; hudo storiti, delati, Böses thun, freveln; hudo delo, die Missethat; hud namen, böse Absicht; hudo poželenje, böse Begierden; hude misli, böse Gedanken; hudo misliti o kom, Arges von jemandem denken; hud jezik, eine böse Zunge; huda vest, böses Gewissen; hud prepirljivec, ein Zankteufel: hud pes, ein schlimmer Hund; hud mož, ein schlimmer, strenger Mann; hud biti na koga, auf jemanden böse sein; huda beseda, feindseliges Wort; ein Scheltwort, M.; hudo imeti koga, arg mit jemandem verfahren; s hudim in dobrim, mit Güte und Strenge; iz huda, im Schlimmen, C.; hudo gledati, finster blicken; hudo se držati, eine finstere Miene machen; hude volje biti, in einer bösen Stimmung sein; huda peč, stark erhitzter Ofen, M., jvzhŠt.; huda britev, scharfes Rasiermesser, M., Z.; hudo žganje, hochgradiger Brantwein; hud ocet, scharfer Essig; hude krvi biti, heißblütig sein; hude jeze biti, zu heftigem Zorne geneigt sein; = gierig: tat je hud na jabolka, oven je hud na oves, BlKr.; hud na vino, denar, Z.; — hud boj, heftiger Kampf; huda je bila, es ging hitzig zu; hud vihar, ein heftiger Sturm; hudo vreme, huda ura, das Ungewitter; hudi oblaki, gewitterschwangere Wolken; huda reka, gefährlicher, reißender Strom, M.; huda noč, eine schlimme Nacht; hudi časi, schlimme Zeiten; hudo delo, schwere Arbeit, Z., jvzhŠt.; huda sila, dringende Noth; hud mraz, grimmige Kälte; huda suša, große Dürre; hud smrad, heftiger Gestank; huda bolezen, schlimme, gefährliche Krankheit, (pos. die Fallsucht, M.); huda bolečina, heftiger Schmerz; huda rana, schwere Wunde, Z.; huda žeja, heftiger Durst; hud kašelj, heftiger Husten; do hudega bolan, gefährlich krank, Ravn.-Mik.; hudo ti bodi! (ein Fluch) C.; hudo in dobro, das Wohl und Wehe; hudo a. huda se mu godi, es geht ihm schlecht; na hujem je, er ist schlechter daran; hudo a. huda je za vodo, za denar, es ist großer Mangel an Wasser, Geld, es herrscht eine Wasser-, Geldnoth; huda mu prede, er ist in der Klemme, Jan.; otel ga bode ob hudi (in der Noth), Ravn.; hudo mi je, es wird mir eng ums Herz, Jan.; es fällt mir hart, jvzhŠt.; hudo mi je za njega, es thut mir leid um ihn, Z., jvzhŠt.; hudo mi je, es ist mir übel, hudo mu je prišlo, er wurde unwohl, jvzhŠt.; — hudo = zelo, arg, sehr; hudo pretepsti, hudo potrebovati, Cig., C.; — = slab, schlecht: hud sad, hudo drevo, Kast.; huda pitna voda, Levst. (Nauk); huda je obleka ali obutev, ki uže ni cela, Goriška ok., Kras-Erj. (Torb.); huda suknja, srajca, Cig., C.; hud črevelj, Gor.; hudo vidim = slabo vidim, Gor.; — huda roka = leva r., Rez.-C.; — hudo meso, wildes Fleisch, das Faulfleisch in Wunden, Cig.
hudȋman, m. der Teufel, C., Valj. (Rad); glej hudimana, citre bi me bile ob grunt pripravile, Andr.; tudi: hudíman, Dol.; — blažja beseda nam. hudič.
hvalonǫ́sən, -sna, adj. rühmend: hvalonosna beseda, Levst. (Zb. sp.).
inoznȃčica, f. beseda v prenesenem pomenu vzeta, der Tropus, Cig. (T.).
izdáti, -dám, vb. pf. 1) verausgaben, eine Auslage thun; — 2) herausgeben: i. knjigo, Cig., Jan., nk.; erlassen: ukaz, uredbo i., Cig., Jan., nk.; emittieren, Cig.; i. menico za koga, trassatieren, Cig.; — 3) überantworten, Mur., Cig.; i. koga sodniku, trinogom, Jap., Ravn.-Valj. (Rad); hudemu koga i., verwünschen, C.; telo in dušo i. v smrt, Guts. (Res.); izdan, verwünscht: izdana kraljična, izdan grad, Npr.-nk.; — 4) verrathen, Mur., Cig., Jan., nk.; — 5) "ausgeben", ergiebig sein; taka jed kaj izda, beseda nič ne izda več pri njem, Worte verfangen nichts mehr bei ihm (po nem.).
izmanjšljìv, -íva, adj. verkleinernd: izmanjšljiva beseda, das Verkleinerungswort, Vrt., Let.
izpre-, praef. ta dvojna predpona se navadno govori in piše: spre-, pa je pravilno: izpre-; prim. Mik. (V. Gr. IV. 237—249.); — navadno ne premenjuje bistveno pomena, ki ga ima ali bi imela s pre- zložena beseda.
jȃšək, -ška, m. 1) das Wasserbecken, Cig., Jan.; — 2) der Schacht, V.-Cig., DSv.; — dvomna beseda; prim. jaška.
ję́drnat, adj. kernig, kernreich; = j. les, festes Holz, Cig.; jedrnata ruda, derbes Erz, Cig.; jedrnata hribina, dichte Felsart, Erj. (Min.); — markig, gehaltreich, bündig, Cig., Jan.; jedrnata beseda, pisava, Cig., nk.
jẹ̑ž, adv. zu Pferde, Jan., C., nk.; jež in peš, peš in jež, C., Kos., Let.; (napačno narejena beseda, Levst. [LjZv. 1881. 571.]).
júdovščina, f. 1) die Judenschaft, Cig.; vse je križem šlo po judovščini, Ravn.; — 2) die Taufgebür (zastarela beseda, v starih krstnih knjigah na Gorenjskem).
káj, I. pron. interr. 1) v vprašanju direktnem in indirektnem: was? kaj bo dobrega? was bringst du Gutes? po čem? wie theuer; ne vem, kaj mi je storiti, ich weiß nicht, was ich anfangen soll; — warum? kaj se smeješ? kaj bi molčal? — čemu, k čemu? zu welchem Zwecke? warum? čemu srditi se nad ljudstvom? Ravn.; — včasi je treba nekaj dopolniti: wie? kaj? celo sovražniki njegovi ga hvalijo? Cig., (= kaj praviš?); — kaj, ko bi zdaj prišel? wie, wenn er jetzt käme? Cig.; (= kaj bi bilo, kaj bi se zgodilo, ko ...?); — dogovorili se bomo, kaj in kako, wir werden das Was und Wie besprechen, Cig.; svarim ga, ali kaj (aber was hilft es), ker me ne posluša; — 2) v vzkliku: kaj meni za to! was geht das mich an! kaj pa (pak)! kaj pa (pak) da! allerdings! freilich! natürlich! das will ich meinen! kaj pa da! tako bi že utegnilo biti prav, Str.; tudi: kajpada = seveda, Cv., nk.; balo je imela, veliko balo, kajpada! LjZv.; prvi namen mu je kajpada čednost priporočati mladini, Cv.; kaj še! warum nicht gar! pa kaj še! (doch, was sage ich!) desetkrat pametnejših besedi je od tebe, Cig.; kakor rosa vročino hladi, tako de dobro lepa beseda, kaj! od velicega daru boljša je lepa beseda, Ravn.; kaj bi! kaj bi tisto! lassen wir das! ali si govoril ž njim? — kaj govoril! še videl ga nisem! ich habe ihn nicht einmal gesehen, geschweige denn gesprochen; — "kaj" se rabi za vprašalno besedico; kaj ne? nicht wahr? kaj tako mi vračaš mojo ljubezen? so also vergiltst du mir meine Liebe? kaj me nič več ne poznaš? kennst du mich denn nicht mehr? — II. pron. indef. kàj, 1) etwas; povej nam kaj, erzähle uns etwas! kaj lepega, etwas Schönes; — on je za kaj, taugt zu etwas; (čemu človek = priden, vreden č., ogr.-Raič [Let.]); imaš kaj denarjev? hast du ein Geld? — eno leto ali kaj, beiläufig ein Jahr; — v vprašanjih: kako je kaj? wie geht es? kam pa kaj zahajaš? wo pflegst du hinzugehen? — (beseda "kaj" je poudarjena) za glagolom "imeti": nimam ti kaj povedati, ich habe dir nichts zu sagen; nimam mu kaj dati, ich habe nichts, was ich ihm geben könnte, ich kann ihm nichts geben; ima s čim plačati, er hat die Mittel es zu bezahlen; kdor ima s čim, lahko gre v Rim, Npreg.-Cig.; nimam s čim dolg plačati, ich habe nicht die Mittel, das Geld, die Schuld zu bezahlen; — ne morem kaj komu (čemu), ich kann jemanden nicht meistern, eine Sache nicht bewältigen; misli, da ne more kaj tolikemu opravilu, Ravn.; sam ji ne morem kaj, allein kann ich ihrer nicht Herr werden, Vrt.; ne morem vsemu kaj, ich kann nicht alles bewältigen, Levst. (M.); tudi mati ni mogla vsemu kaj, auch die Mutter vermochte nicht alles, Vrt.; ne morem si kaj, da ne bi —, ich kann nicht umhin —; — 2) kaj = etwas Bedeutendes: da je kaj, daß es eine Pracht, eine Freude ist; voli so debeli, da je kaj; peli smo, da je bilo kaj; ljudstva je bilo, da je bilo kaj; — besonders viel, recht viel: bilo je kaj ljudstva na bregu, C.; letos je bilo kaj gob, Lašče-Levst. (Rok.); — sehr, recht; kaj malo, gar wenig, Cig.; to je kaj lepo, das ist recht schön, C., Levst. (Rok.); to mi kaj diši, das schmeckt mir köstlich, Cig.; tega smo kaj namlatili! den haben wir gehörig geprügelt, C.; ni mi nič kaj dobro, es ist mir nicht recht wohl, Z.; — III. 1) pron. rel. = kar, na vzhodu; kaj so najhujše mogli, Krelj; kaj več — s tem manje, Krelj; kaj goder = kar koli Ev. tirn.-Mik.; — 2) conj. = da, na vzhodu; kaj pomeni to, kaj Peter in Johanes zraven tečeta, Krelj; rekel mi je, kaj bode prišel, Mik.; — = ker: zato me črti, kaj ga nisem hotela vzeti, BlKr.-Levst. (M.); — = kadar (ko): tisto leto, kaj sem k vam prišel, BlKr.-Levst. (Rok.); — s čim, sobald, brž ko, Cig., Jan., Levst. (Sl. Spr.); = čim, Levst. (Sl. Spr.); — čim — tem, je—desto; čim več, tem bolje.
kàkor,* adv. rel. wie; tako povem, kakor sem slišal; kakor (si) bodi, kakor koli, wie immer; kakor vse kaže, allem Ansehen nach; kakor pride, kakor kane, je nachdem, darnach es kommt; kakor najbolje ve in zna, nach bestem Wissen, Jan.; — so wahr: kakor resnično je Bog v nebesih, = so wahr Gott lebt, Cig.; kakor sem človek, kakor imam brado, Levst. (Rok.); — gleichsam, gewissermaßen, Cig.; jaz sem mu kakor jerob, Levst. (M.); prosi me, naj mu kakor posodim, Levst. (M.); — vergleichsweise: kakor danes je bila poroka, kakor jutri pa je umrla nevesta, Levst. (Rok.); — als: jaz kakor mati, ich als Mutter; = kakor si: deželno kakor si preiskovalno sodišče, DZ.; — kakor da, wie wenn, als wenn; dela se, kakor da bi nič ne vedel o tem; zdelo se mi je, kakor da so prišli nebeški angelci, LjZv.; brez "da": kakor bi hotel reči, als wollte er sagen; kakor bi trenil, in einem Augenblick; kakor — tako, wie — so, sowohl — als auch; — wie — auch, obgleich: prisiljena bom še tebi slovo dati, kakor nerada, Pavl.; — kakor, sobald, Cig., Levst. (Sl. Spr.); kakor beseda materna umira, peša tudi narodna slava in moč, Slom.-Jan. (Slovn.); kakor hitro, sobald; — = ko, nego, als: lepša je, kakor ti.
kárjice, f. pl., V.-Cig., pogl. kljuka; (dvomna beseda).
kȋs, m. 1) der Essig, Mur., Cig., Jan. ("novozložena beseda", Mur.); — 2) das Oxyd, h. t.-Cig. (T.); — 3) die saure, weinerliche Miene, das Weinen: kes in kis, ZgD.
kísovanje, n. der Gährausbruch, Dol.; — (kisovanj, m., Mur., Met.-Mik.; kisovȃnj, Valj. [Rad]; kisovȃj, kar teče iz soda, kadar vino vre, Štrek.; "nejasna beseda; v drugem delu tiči morda nem. Wein," Štrek. [LjZv.]).
klup, m. das Augenlid, Pohl., Cig.; (dvomna beseda).
kmetȃvs, m. der Bauer (zaničlj.), der Bauernkerl; Mnoga po hlevu diši tvoja beseda, kmetavs, Preš.
knjȃkast, adj. mit nur einer Hand oder an den Händen krüppelhaft, Dol.-Cig.; — knjakasta beseda, ein verstümmeltes Wort, Levst. (Zb. sp.).
kópati 1., kǫ́pljem, in: kopáti, -pȃm, vb. impf. graben, hauen; jamo k., eine Grube graben; rudo k., nach Erz graben; pod rudo k., das Erz unterfahren, Cig.; kopan, fossil, Cig., Jan., Cig. (T.); kopani ogelj, die Steinkohle, Cig. (T.); začeti k. v vinogradu, die Weingarthauarbeit beginnen; — höhlen, C.; — beseda mi v srce koplje, verwundet mir das Herz, C.; — k. si skrbi na glavo, sich Sorgen bereiten, C.; kaj si take dolžnosti na glavo kopljete? Jap. (Prid.).
kosmàt, -áta, adj. behaart, rauhhaarig, zottig; kosmata kapa, die Pelzmütze; kosmata kapa! potz tausend! kosmata ušesa imeti, = ne slišati, neposlušen biti; — rauh; k. zid = neometan zid, Gor.; — kosmato grlo, ein rauher Hals; kosmat glas, heisere Stimme, V.-Cig.; kosmata vest, ein laxes, grobes Gewissen; kosmata pesem, das Zotenlied; k. beseda, die Zote; k. šala, ein roher Scherz; kosmata laž, eine grobe Lüge; — k. med = med v satovju (opp. suh med), Svet. (Rok.); — kosmata teža, das Bruttogewicht, Cig. (T.); kosmati denar, der Bruttoertrag, Svet. (Rok.).
kozə̀łc, -zə̀łca, m. 1) die Garbenharfe; iztegnjeni k., die langgestreckte Harfe, pokloničeni k., die niedrige Harfe, vezani k., die Doppelharfe, Cig.; k. prevrniti, einen Purzelbaum schlagen, Cig., Lašče-Levst. (M.), jvzhŠt.; — 2) die Griessäule an Wassermühlen, Wehren, Cig.; — der senkrechte Pfeiler am Schlitten, Cig.; — na kolovratnem stopalu po koncu stoječi les, Dol.; — der Pflugpfeiler, das Pflugstöckchen, Cig., C.; k. gre skozi gredelj v plaznico, pred njim je črtalo, Skrilje-Erj. (Torb.); — pl. kozəłci, das Stuhlgestell, Bolc-Erj. (Torb.); — 3) die Zwischenwand in der Nuss, Ponikve-Erj. (Torb.); — 4) kleiner Baldrian (valeriana dioica), Medv. (Rok.); — tudi: kózəłc, Mur., Ravn. (Abc.); izgovarja in piše se beseda nav.: kozołəc; toda prim. Mik. (Et.).
kravala, f. krummer Hirtenstab, Dict., Kras-Levst. (Rok.), (krávala, Valj. [Rad], kravóla, Pohl.); — nejasna beseda.
kríplje, v reku: na vse kriplje, aus allen Kräften, mit aller Anstrengung; (temna beseda: kríplji, m. pl. Valj. [Rad]; "kriplje" nam. "kreplje" compar. ad krepko, Svet. [Rok.]; drži kar kriplje moreš, halt so fest du kannst, Z.).
lȃž-besẹ̑da, f. das Lügenwort, Valj.-Jan. (Slovn.).
letẹ́ti, -ím, vb. impf. fliegen, sich schnell (durch die Luft) bewegen; ptica, kamen leti; iskre letijo, Funken sprühen; na visoki vrh lete iz neba strele, Preš.; kdor v brezno leti, se za robido lovi = in der Gefahr greift man nach jedem Mittel, Z.; — laufen, eilen; kam tako letiš? Ruben neutegoma nazaj leti k bratom, Ravn.; na letečem me je udaril, im Laufen, Dol.; — konju zobje lete, das Pferd bricht die Zähne, Cig.; — vse na me leti, alles kommt über mich, Cig.; nesreča na me leti, Z.; sum na njega leti, man hat ihn im Verdacht; — vse na to leti, da —, alles zielt dahin, dass —, Cig.; vse na to leti: stori prav in zaupaj v Boga, Ravn.; vem, kam beseda leti, ich weiß, worauf angespielt wird, M.; to na-me leti, das betrifft mich, Cig.
lokǫ́višče, n. der Garten, (lokovš, lokovše, lekovše), Meg., Guts., Pohl.; — nejasna beseda.
mamíłən, -łna, adj. gaukelhaft, verführerisch, Cig.; mamilna beseda, das Lockwort, Cig.
manjšáłən, -łna, adj. verkleinernd: manjšȃłna beseda, das Verkleinerungswort, Cig. (T.); manjšalno steklo, das Verkleinerungsglas, Cig. (T.).
mədə̀ł, -dlà, adj. schwach, matt; m. človek, medla živina = slab č., slaba ž., Ip.-Erj. (Torb.); medlo oko, ein müdes, mattes Auge, Cig.; — matt (vom Geschmacke), Mur.; medlo vino, kraftloser, flauer Wein, Cig.; — medla beseda, ein kraftloses Wort, Cig.; medlo vreme, trübes Wetter, Z.; — medlo mi je, es ist mir unwohl, übel, Mur., Cig., vzhŠt.; — hager, mager, Cig., Jan., Štrek.; — m. od žalosti, abgehärmt, Šol.; m. kakor ključ, klapperdürr, Cig., Jan.; — tudi: médəł.
metāfora, f. beseda v prenesenem pomenu rabljena, prenos, die Metapher, Cig. (T.).
mnogozlǫ̑žnica, f. (beseda) mnogozložnica, ein mehrsilbiges Wort, das Polysyllabum, Cig.
mǫ̑ž, možȃ, m. der Mann; — der Ehemann; moj mož; zá-mož dati = omožiti, Cig., Npes.-Vraz, Mik.; = v zamož dati, vzhŠt.-C., Mik.; = k možu dati, ogr.-C.; zá-mož iti = omožiti se, vzhŠt.-C.; — (občinski, srenjski) možje, die Gemeindeausschussmitglieder, Cig.; — bodi mož! sei mannhaft! mož beseda, ein Mann ein Wort, ein Mann von Wort; mož beseda biti, sein Versprechen halten; kar sem pa dejal, temu sem še dan danes mož beseda, Levst. (Zb. sp.); mož beseda! Hand her! — moža kazati, imponieren, Cig. (T.); mož, da je moža vreden, ein achtungswerter, biederer Mann, Fr.-C.; — povodnji m., bajeslovno bitje, der Wassermann; = vodeni mož, Poh.-Pjk. (Črt.); — divji m., das Waldmännchen, der Waldmensch, Cig., Jan., Zora; der Orangutang oder der Waldmensch (pithecus satyrus), Jan., Erj. (Ž.).
mrčès, -ę́sa, m. das Ungeziefer; — letos je toliko tega mrčesa po drevju! — psovka: ti mrčes ti! — ta beseda je nastala iz gen.: mrčesa; prim. mrkaj, markaj.
muhǫ́tež, adv. z muhami vozeč: Rak muhotež vozi hlode, Levst. (Zb. sp.); (šaljiva beseda; prim. samotež).
nàjsikàj, adj. = bodikaj, schlecht: n. beseda, n. človek, SlGor.-C.
nakléniti, -klę́nem, vb. pf. (mit einer Kette, einem Schloss) anschließen, Mur.; (fig.) že beseda ga je na Jezusa naklenila, Ravn.
nanésti, -nésem, vb. pf. 1) eine gewisse Menge herantragen, zusammenbringen; veter je veliko prahu v sobo nanesel; — anschwemmen; voda je blata nanesla na travnik; nanesen svet, angeschwemmtes Land, Cig.; — 2) mit sich bringen; kakor beseda nanese, wie es das Gespräch mit sich bringt, M.; pogovor je tako nanesel, M.; čas in okoliščine so nanesle, C.; kakor nanese stvar, je nach der Art des Gegenstandes, Levst. (Nauk); prilika je tu ter tam nanesla, Levst. (Nauk).
navȃdən, -dna, adj. üblich, gebräuchlich; navadna beseda; — navadno = po navadi, gewöhnlich; — navadna, die Menstruation, Cig.; — gewöhnlich, gemein, alltäglich; n. človek, n. obraz; navadno leto, gemeines Jahr, Cig. (T.).
neli, I. conj. = nego, ko, als, C.; poprej neli je nebesa videl, Krelj; — II. (vprašalna beseda) = ne li? nicht wahr? (nelita? nelite?) Jan., GBrda.
neologīzəm, -zma, m. nova beseda, der Neologismus.
nerazȗm, m. der Unverstand: z nerazuma pokvarjena beseda, Erj. (Torb.).
nezvòk, -zvǫ́ka, m. der Unlaut: pa kaj beseda! — nezvok! LjZv.; — prim. zvok.
oblíkovən, -vna, adj. formal, Cig. (T.); — oblikovna beseda, das Formwort (phil.), Cig. (T.).
obrȃmbən, -bna, adj. Schutz-, Vertheidigungs-: obrambna beseda, die Vertheidigungsrede, Cig. (T.).
osnǫ̑vnica, f. die Grundlinie, Cel. (Geom.), Erj. (Som.); — das Grundbein (os basilare), Erj. (Som.); — (beseda) o., das Grundwort, Jan. (H.).
osolíti, -ím, vb. pf. salzen: o. kako jed, einsalzen: osoljeno meso, osoljene ribe; — osoljena beseda, ein scharfes Wort, C.; — theuer verkaufen, Dol.
ovȋnkast, adj. 1) voll Windungen: črez Ljubelj drži ovinkasta cesta, Z.; — ausschweifend, weitschweifig: o. govor, Cig.; — 2) ovinkasta beseda, ein zweideutiges Wort, C.; — 3) ränkevoll, C.
pámetən, -tna, adj. vernünftig, gescheit, klug, besonnen; p. človek; pametna beseda; pametno govoriti, vesti se; ali si ti pameten! (ironično), was dir nicht einfällt! jvzhŠt.
pȃpež 2., m. 1) der Esser, Z.; naš Janezek je že zdaj papež, Gor.; (šaljiva beseda); — 2) coll. Esswaren, C.; — prim. papati.
pəháti 2., -ȃm, vb. impf. 1) stoßen, schupfen; od sebe koga p.; p. se, sich (z. B. im Gedränge) stoßen; — peha se mi, es stößt mir aus dem Magen auf, Polj.; — stechen, Z., Št.; z nožem koga p., Št.; — peha me, ich habe Seitenstechen, Št.; — trpka beseda človeka v srce peha (= zbada), C.; — p. se, zanken, streiten, C.; — 2) hervorkommen o. hervorschießen lassen, treiben: trta debel zarod peha (paha) iz očes, Vrtov. (Km. k.); koruza peha, der Kukuruz schießt in die Kolben, Rihenberk-Erj. (Torb.); — po koži se mi peha, ich bekomme einen Ausschlag, Blc.-C.
pę́ti, num. der Fünfte; peto kolo, das fünfte Rad am Wagen = überflüssig; ne biti ni v peto ni v šesto, in keinem engeren Verhältnisse stehen: zove ju brata, a vendar si nista bila ni v peto ni v šesto, Levst. (Zb. sp.); ljudje, kateri ti niso ne v peto ne v šesto, Levst. (Zb. sp.); to je pa zopet taka beseda, da ni ne v peto ne v šesto (ein Wort, das nicht passt), Str.
pȋjež, m. der Trinker (šaljiva beseda), Valj. (Rad).
plèh 1., pléha, m. 1) das Blech; — das Thürschloss, Jarn., Lašče-Levst. (Rok.); — 2) na pleh orati, = tako da brazde na isto stran padajo (n. pr. po brežnih njivah; opp. na lehe orati), Polj.; — 3) ein rother Fleck auf der Haut (als Ausschlag), C.; nav. pl. plehi, die Masern, Dict., Štrek., Ip., Goriška ok.-Erj. (Torb.); (v nekem vladnem ukazu 18. stoletja = der Scharlach; tudi: der Nesselausschlag, Gor.); — (ta beseda v različnih pomenih morda k različnim korenom spada).
podȃgra 2., f. = les z vejevjem za lonico, za drva itd. (beseda izprevržena iz: podvora), Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let.).
podhȗjka, f. = legen, Pohl., Cig., Erj. (Ž.); — (izpačena beseda nam. podojka? prim. češ.-rus. kozodoj [caprimulgus europaeus], C.).
poíti, poídem, vb. pf. ausgehen, aufgehen, aufgebraucht werden; žito, vino, blago nam je pošlo; veliko drv poide skozi leto, Ravn.-Valj. (Rad); — praes. tudi: pogrèm: kruh pogre in vino poteče, Jan. (Slovn.); beseda mi pogre, Jurč.
pójmovən, -vna, adj. begrifflich, abstract, Cig. (T.); pojmovna beseda, das Begriffswort, Cig. (T.).
pokarljìv, -íva, adj. eine Rüge enthaltend: pokarljiva beseda, ein rügendes Wort, C.
pomanjševáłən, -łna, adj. verkleinernd: pomanjševȃłnọ steklo, das Verkleinerungsglas, nk.; pomanjševalna beseda, das Verkleinerungswort, Jan.
pomẹ́niti, -im, I. vb. impf. 1) bedeuten; kaj pomeni ta beseda? kaj to pomeni? was will das heißen? to pomeni dež, dolgo zimo, das bedeutet Regen, einen langen Winter; — 2) andeuten: kaj on s temi besedami pomeni? Krelj; kaj s tem pomeniš? Dalm.; pomenjen, vorgebildet, Trub.; — p. na kaj, auf etwas hindeuten, Krelj; — II. vb. pf. 1) vermeinen, Svet. (Rok.); p. komu kaj, C.; — 2) p. se, sich besprechen, sich verabreden; p. se s kom, med seboj.
ponovílọ, n. die Erneuerung, Slom.-C.; ponovila vredna beseda, Levst. (Nauk); — die Wiederholung, C.
poštèn, -šténa, adj. 1) geehrt: svetniki in pošteni ljudje, Dalm.; župan poštenega mesta Ljubljane, prisega iz 17. stol.; — 2) ehrsam, Ehren-, bieder, rechtschaffen; pošteno dekle; p. mož, ein Ehrenmann; poštena beseda, ein Ehrenwort; pošten smeh je več vreden kakor dva joka, Zv.; ehrlich, redlich, honett; pošteno si zaslužiti kaj; poštene cene; — ordentlich; nima poštene pijače, poštene sobe; gehörig; pošteno koga nabiti, ošteti; — tudi: póšten, -šténa.
pravdohàm, -háma, m. der Winkelschreiber (šaljiva beseda), Levst. (Zb. sp.).
preklę̑man, adj. poblažena beseda nam. proklet (preklet), Z.
preletẹ́ti, -ím, vb. pf. 1) durchfliegen; koliko ptica v 12 urah preleti? — überfliegen; — durcheilen, durchrennen; mesto p., Cig.; — z očmi p., mit den Augen durchirren, durchfliegen, Cig.; — durchfahren, durchdringen; mraz, groza preleti človeka; (preleteč glas, eine durchdringende Stimme, Mik., Vrt., Lašče-Levst. [Rok.]); — 2) eine gewisse Zeit hindurch fliegen oder eilen, Cig.; — 3) hinüberfliegen; — 4) vorüberfliegen, Mur.; — vorübergehen: hudo vreme je preletelo, C., jvzhŠt.; — 5) im Fliegen zuvorkommen, C.; — (pren.) p. koga, jemandem zuvorkommen, C.; beseda včasi pamet preleti, Z.; — p. se v računu, sich verrechnen, Cig.; — 6) brüchig werden: jeklo preleti, t. j. pokne ali postane plenivo, Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let.).
prešušiti, -im, vb. pf. (?) die Ehe brechen, Guts. (tudi: prešuštiti (?), Guts., Mur.); — nezanesljiva beseda.
prẹtę́žən 2., -žna, adj. drohend, Droh-: pretežna beseda, Trub.
pretrę́sti, -trę́sem, vb. pf. 1) durchschütteln; — p. se, durchschüttelt werden: dobro smo se pretresli na tem vozu; moko pretresti (v mlinu), das Mehl durchbeuteln, Cig.; — erschüttern (fig.); novica me je pretresla; strah me je pretresel; beseda božja pretrese človeka, Cig.; — 2) erörtern, recensieren, einer Kritik oder Prüfung unterziehen, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; s pametjo dobro p. kaj, kajk.-Valj. (Rad).
prȋmež, m. der Thürgriff (in der Mitte der Thür, nicht am Schloss), Gor.; (ta beseda se glasi tudi: primaž, primož).
prinésti, -nésem, vb. pf. bringen; p. komu pismo, veselo novico; p. jed na mizo; s sabo p., mitbringen; na uho p., zu Ohren tragen, Cig.; za dar, v dar p., zum Opfer bringen, als Opfer darbringen, Cig.; beseda je besedo prinesla, ein Wort gab das andere, Cig.
prítka, f. = prilika, Cig., Rib.-Mik.; (dvomna beseda, prim. Cv. III. 3.).
prǫ́dək, -dka, adj. eifrig, muthig, C.; munter, C., Mik.; prodka voda, Zora; prodka beseda, fließende Sprache, Bes.
pròst, prósta, adj. 1) zwanglos, ungehindert, frei; prosti lasje, proste zastave, fliegende Haare, Fahnen, C.; s prostimi očmi, mit unbewaffneten Augen, ogr.-Valj. (Rad), nk.; pusti proste, katere si po krivici zvezal, Dalm.; p. hudičevih zvez, Trub.; iz prostih rok v zakup dati, freiwillig verpachten, Levst. (Pril.); prosta glava, freier Kopf, C.; prosto ležati, eine freie Lage haben, prosta hoja, freier Gang, Cig.; prosto zemljišče, die Freihufe, Cig.; prosta beseda, ungebundene Rede, Cig., Jan., Cig. (T.); — p. česa, frei von etwas: greha p., C.; plačaj, pa si od mene prost, Svet. (Rok.); poštnine p., Cig., Jan., nk.; — = svoboden, nk.; prosto! herein! Str.; — beziehlos, absolut: prosta težina, absolutes Gewicht, h. t.-Cig. (T.); — 2) = preprost, gewöhnlich, einfach, schlicht, gemein, Cig., Jan., nk.; prosta reja, C.; prosta obleka, Cig.; prosti kmet, der gemeine Landmann, Cig.; prosti govor, die Bauernsprache, Cig.; prostemu ljudstvu umeriti, ubrati, popularisieren, Cig. (T.); — einfältig, Mur.; — aufrichtig, C.; — tudi: prǫ̑st, prǫ́sta.
prostáški, adj. pöbelhaft, plebeisch, Cig., Jan., Cig. (T.); prostaška šala, ein plumper Scherz, prostaška beseda, ein platter Ausdruck, Cig.
prōza, f. nevezana beseda, die Prosa.
puhlíca, f. 1) lockere Erde, Cig., M., Nov.; = "pusta, nerodovitna zemlja, ki se od zmrzali rada privzdigne", Podkrnci, Lašče-Erj. (Torb.); = jako vapnena, časi tudi peščena in negnetna ilovica, der Löß, Erj. (Min.); — 2) neko jabolko, Gor.; — 3) = puhla beseda, ein Sophisma, C.
pȗpež, m. der Trinker (šaljiva beseda): vsak človek je papež in pupež, Lašče-Levst. (Rok.).
rag, m. der Eiszapfen, Jarn.; (raga, f., Pohl.); — dvomna beseda.
ráhəł, -hla, adj. 1) locker: rahla prst, r. kruh; — 2) schwächlich, gebrechlich, Z.; r. cvet, C.; oče so bili že rahli, Bes.; — zart, Cig., Jan., M.; rahlo srce, Cig.; rahel čut, C.; — sanft, gelinde; rahlo kaj prijeti; rahla beseda; rahlo kaj povedati; rahlo stopati, sachte auftreten.
razstávljati, -am, vb. impf. ad razstaviti; auseinanderstellen; — zerlegen, trennen: kakor je beseda sestavljena, tako se tudi razstavlja, Ravn. (Abc.).
rekǫ́vən, -vna, adj. gang u. gäbe, gebräuchlich: ta beseda pri nas ni rekovna, Ip.-Erj. (Torb.).
robàt, -áta, adj. 1) mit einem Rand versehen, Mur.; robata skleda, die Randschüssel, V.-Cig.; r. ščit, der Randschild, Cig.; — 2) kantig; — rauh; robato kamenje, Vrtov. (Km. k.); — derb, schroff; robata kletev, ein derber Fluch; robata beseda, ein derbes Wort.
samorástov, adj. = od samoraslega drevesa (šaljiva beseda): kak les je to? — samorastov, Lašče-Levst. (M.).
samorášč, adj. wildwachsend, urwüchsig, Jan., Lašče-Levst. (M.); s. les, Jurč. (Tug.); samorašča sliva, samorašč oreh, BlKr.; — (fig.) samorašča beseda, t. j. ne skovana, Levst. (Zb. sp.).
samọ̑strẹł, -la, m. 1) die Armbrust, der Schießbogen, Meg., Mur., Cig., Jan.; tetive s samostrelov, Krelj; samostrel prožiti in puščice nasajati (učil bom vaše otroke), LjZv.; — 2) die Bilchfalle, Mur., Cig., Met.; (ker se kakor samostrel sprožuje, Levst. [Rok.]); — (ta beseda ima med narodom razne popačene oblike: samojstra, samojstrn, Levst. [Rok.]; samostro, Mur.).
skovánka, f. = skovana beseda, der Neologismus, Cig., nk.
slabẹ́ti, -ím, vb. impf. 1) an Kraft (Kräften) verlieren, schwach werden; slabim, meine Kräfte nehmen ab; — schwach sein: kadar zlato govori, vsaka beseda slabi, Jan. (Slovn.); — 2) slabi me, es wird mir übel, C., Gor.
slȃn, slána, adj. salzig, gesalzen, Salz-; slana voda, die Salzlake; slano jezero, der Salzsee; — slane cene, hohe Preise; — slana beseda, eine sarkastische Bemerkung, Zv.
slȋšež, m. = uho (šaljiva beseda v uganki), Sv. Peter pri Gorici-Erj. (Torb.).
sọ̑k 1., sọ̑ka, sokȃ, m. 1) der Saft, Guts., Mur., Cig., Jan., nk.; der Baumsaft, Mik.; brezov s., der Birkensaft, Cig.; cedri so polni soka, Trav.-Valj. (Rad); beseda mu teče, kakor sok v dobu, er kommt in der Rede nicht vorwärts, Met.; želodčni, črevesni s., der Magen-, Darmsaft, Erj. (Som.); — 2) der weniger dichte Mehlbrei, Cig., Jan., Gor.; sok je redek močnik, Hip.-C.; Privoščila skoporita Bo ti komaj sok neslan, Preš.; od soka trebuh klempa, Npreg.-Valj. (Rad); — ein zubereitetes Gemüse, die Zuspeise, Rez.-C.; s. iz leče, das Linsenmus, Ravn.; repni s., gehackte Rüben, Jarn., C.; kapusni s., geriebenes Kraut, C.; — die Sauce: čebuljni s., die Zwiebelsauce, C.; mesnina v soku, Eingemachtes, C.; s. pri pečenki, die Bratensauce, Vod. (Izb. sp.).
spakedráti, -ȃm, vb. pf. verhunzen, verpfuschen, Cig., M., nk.; spakedrana stvar, das Missgeschöpf, Cig.; spakedrana beseda, ein schlecht gebildetes Wort, C.; spakedrana kranjščina, Preš.; — žito se spakedra (artet aus), C.; — prim. spakudrati.
spelude, f. pl. = grinte, C.; — (speludi, Schuppen v. glühendem Eisen, Spleißen —, Cig.; dvomna beseda).
sprǫ́žiti, -im, vb. pf. losgehen machen; puško s., das Gewehr losdrücken; uro s., die Uhr in Gang bringen; s. jezik, die Zunge lösen, Cig.; s. se, losgehen; puška se je sprožila; — ins Rollen bringen, in Bewegung bringen: kamen s., da teče navzdol, drevo s., če je kje obviselo, Svet. (Rok.); s. se, ins Rollen, in Bewegung kommen; — veranlassen, in Anregung bringen, Cig., Jan., C., DZ., nk.; beseda besedo sproži, ein Wort gibt das andere, Z.; vprašanje s., eine Frage aufwerfen, Cig. (T.); — (nam. vzp-).
strèn, m. die Vereinigung: Dat' roke si v stren, Vod. (Pes.); (iz "strniti" napačno narejena beseda).
svetopísəmski, adj. die hl. Schrift betreffend, biblisch, Bibel-, Mur., Cig., Jan., nk.; svetopisemska beseda, razlaga, C., Cig.
svinjarȋja, f. die Schweinerei, die Unfläterei, (po nem. narejena beseda).
širòk, -óka, adj. breit; široke ceste, hlače; široka usta; na dolgo in široko, weit u. breit; beseda znana široko mej Slovenci, Levst. (LjZv.); na dolgo in široko razkladati, weitläufig auseinandersetzen; — široka je, sie ist schwanger; — tudi šírok, -óka, jvzhŠt.; compar. širši, širji, tudi: širokejši, redkokedaj: širočji.
téči, téčem, vb. impf. 1) laufen; teci po vode! — voz, ura, kolo na osi teče, C.; vrata tečejo, die Thüre bewegt sich leicht um die Thürangel; — koder solnce teče, povsod kruh se peče, Npreg.-Jan. (Slovn.); — in Umlauf sein: leseni denarji so tekli, Jsvkr.; tekoči denar, das Courantgeld, Cig., Jan.; — fließen: voda teče; tekoča voda; solze mu teko; — jed mi teče (schmeckt), C.; — čas teče, die Zeit vergeht; uže teče tretje leto, kar je umrl, es ist schon das dritte Jahr seit seinem Tode; tekoče leto, das laufende Jahr; tekoči račun, die laufende Rechnung; — jezik, beseda mu gladko teče, er spricht geläufig, fließend; vse popoldne jim je jezik tekel, Jurč.; beseda, razgovor teče o čem, etwas ist Gegenstand des Gespräches, LjZv.; — opravki teko (werden verrichtet) v redu, Levst. (Nauk); — pritožba teče (geht) do občinskega odbora, Levst. (Nauk); — pravda, preiskava teče, der Process, die Untersuchung ist im Zuge, ist anhängig; — sin je tekel v dvajseto leto (war im 20. Jahre), Npr.-Krek; kam teče zajec, kadar je eno leto star? — v drugo, jvzhŠt.; osemnajsto leto tečem (nam. v o. l.), Podkrnci-Erj. (Torb.); 10. leto mi teče, ich gehe ins 10. Jahr, Cig.; — 2) t. se = goniti se, läufig sein, Bolc-Štrek. [Let.].
težíti, -ím, vb. impf. 1) beschweren, schwer drücken; — Beschwerden machen, belästigen; vest me teži; to mi srce teži; grehi me težijo, Kast. (Rož.), M.; —2) schwer lasten, Mur.; wuchten, Cig.; — wiegen: ena beseda teži in vleče en cent, Trub.; kolikor teži čeber vode, toliko teži 800 čebrov zraka, Vrtov.; — 3) streben, Cig. (T.), nk.; (hs.).
tŕgati, tȓgam, vb. impf. 1) reißen, zerreißen; obleko t.; voda trga bregove; čebele t., die Bienen ausbrechen, Cig., Por.; — (pren.) srce t., das Herz zerreißen; sinove besede so jej trgale srce, Erj. (Izb. sp.); t. se, reißen, zerreißen (intr.); obleka, nit se trga; — beseda se mu trga, er bleibt in der Rede stecken, Ravn.; — 2) pflücken; cvetlice, sadje t.; (grozdje) t., Weinlese halten; — 3) verkürzen; t. komu plačilo; vsakemu hlapcu plačo trga; — 4) t. se, sich herumreißen, raufen; (sneg gre), kakor bi se berači trgali, Zv.; — t. se za kaj, sich um etwas reißen; trgajo se za blago, die Ware hat einen reißenden Abgang; ne bodem se trgal za kaka dva goldinarja, es soll mir nicht auf ein paar Gulden ankommen; — 5) t. se, sich erbrechen, Mur., C.; — 6) trga me, ich habe das Reißen; trga me po udih, po roki.
ubíti, ubȋjem, vb. pf. 1) erschlagen, todtschlagen; s kolcem ga je ubil; ubila ga je strela; u. se, sich erschlagen; padel je s strehe in se ubil; — stechen (im Kartenspiel), Jan.; (prim. rus. bitь); — 2) zerschlagen, brechen: u. kupico, lonec; u. se, zerbrechen (intr.); lonec, zvon se je ubil; jajce se je ubilo; — 3) u. denarje, Geld verschleudern, verschwenden, C.; denar se ubije (schwindet), Z.; ves dobiček se ubije (geht verloren), Z.; veliko vina se ubije (n. pr. s pretakanjem), Dol.; ubije se mi, ich leide Verlust, büße ein, V.-Cig.; — beseda se ubije vinjenemu človeku, da ne more več govoriti, Dol.; — 4) beschädigen: noge si u., C.; — oblačilo se ubije, das Kleid wird am Rande abgenützt, abgestoßen, Cig.; hlače si u., ubite hlače, Dol.; — schwächen: glavo si je z vinom ubil, ima od pijače ubito glavo, Levst. (Rok.); vino se je ubilo, der Wein ist (z. B. durch das Fahren oder das Überschenken) matt geworden, ubito vino, Z., jvzhŠt.; — glas se ubije, die Stimme wird schwach, Z.; ubit glas, eine gebrochene Stimme, Z.
uíti, uídem, vb. pf. 1) durchgehen; konji so ušli, tat je ušel; entgehen; u. kazni; entschlüpfen: uide mi vrv iz rok; beseda mi je ušla, das Wort ist mir entfahren; u. iz spomina, entfallen; — 2) u. se, verloren gehen, sich verlieren, C.; kadar vol se uide, kako skrbno se išče! Jap. (Prid.); — újti, Mur.; praes. újdem, Mur., Goriš.-Cv., (vujdem), ogr.-Valj. (Rad).
uletẹ́ti se, -ím se, vb. pf. 1) beim Fliegen ermüden, Zv.; — 2) sich verlieren: voda se je uletela (= zopet kakor po navadi teče); besede njegove so se uletele brez uspeha, LjZv.; čakaj, da se beseda uleti! (= nicht so hastig!); — 3) sich beruhigen: toliko časa bode dovolj, da se uletiš, da se morda premisliš, Zv.
upásti, -pádem, vb. pf. 1) fallen, sinken, abnehmen; voda je upadla; — cena je upadla, Cig.; — srce mi je upadlo; komu bi v takem ne upadla? le Davidu ne upade (namr. srčnost), Ravn.; jeza upade, der Zorn legt sich, Cig.; — 2) körperlich abnehmen, einfallen, verfallen, mager, schwach werden; obraz mi je upadel, Cig.; roke so mi upadle, ves život mi je upadel, C.; upadla lica, eingefallene Wangen; — 3) z besedo u., kleinlaut werden, Cig.; beseda mu je upadla, er ist kleinlaut, Cig.
uràd, -ráda, m. das Amt, Guts., Jarn., Mur., Cig., Jan., nk.; (menda po češ. uřad narejena beseda).
urmeníca, f. = bezgavka 3), eine geschwollene Lymphdrüse am Halse, Podkrnci-Erj. (Torb.); ("podstava utegne biti laška beseda: vérmine, f. črv, ker mislijo morebiti, da je v bezgavki črvič ali ogrec, kakor po navadi v mnogih tacih buškah", Erj. [Torb.]).
utéči, utéčem, vb. pf. 1) entlaufen, entfliehen; zdaj je dosti hlapcev, ki (kir) od svojih gospodov uteko, Dalm.; entfahren, beseda uteče čoveku; — kar se vleče, ne uteče, aufgeschoben ist nicht aufgehoben, Cig.; — 2) ablaufen, abfließen, Cig., Dol.; predno človek k žlahti priteče, lahko mu kri uteče, Lašče-Levst. (M.); Dokler krvi ne vteče zadnja sraga, Ti sužnje bo življenje moje celo, Preš.; — 3) Zuflucht nehmen: u. se h komu, Lašče, Soška dol.-Erj. (Torb.), kajk.-Valj. (Rad); — 4) u. se, ablaufen, abfließen, fallen, abnehmen; vsaka povodenj se uteče, Npreg.-Jan. (Slovn.); — 5) u. se, durch Laufen unbrauchbar werden, sich ablaufen: mlinski kamen se je utekel, Cig.; čepniki so se utekli, die Zapfenlöcher haben sich ausgelaufen (erweitert), Cig.; — u. se, sich müde laufen, sich zerlaufen, Cig., Vrtov. (Km. k.).
vȃruh, m. = varih; (tako se piše beseda v novejšem knjištvu; benetski Slovenci izrekajo v tej besedi čisti u, Erj. [Torb.]).
veljáti, -ȃm, vb. impf. 1) gelten; denar, bankovec, prepoved, zakon ne velja več; že velja, es gilt schon; že velja, kamor srce pelja, es gilt, wohin das Herz zielt, (tako se komu napija), Met., Mur., Jan.; njegova beseda velja vselej; on veliko velja pri ljudeh; v. za kaj, für etwas gelten, angesehen werden; za bogatina veljati; te bukvice veljajo za izkazno pismo, Levst. (Nauk); — einen Wert haben, taugen; to ne velja nič; Sem videl, — Da človek toliko velja, kar plača, Preš.; že velja, es geht schon an; ne velja, es taugt nicht, es ist nicht angezeigt; prepovedanih reči obetati ne velja (geht nicht an), Ravn.; — 2) kosten; koliko velja kilogram soli?
vę́zati, vę́žem, vb. impf. binden, verbinden; v. snopje; v. trte h kolom; v. lonce, Töpfe mit Draht binden; v. les (pri tesarjih); vezan kozolec, die Doppelharfe, Cig., Dol.; v. knjige, Bücher einbinden; — ta sad veže usta, diese Frucht hat einen unangenehm herben u. zusammenziehenden Geschmack, Kras, Ist., Goriška ok.-Erj. (Torb.); — otrobe v., govoriti, kakor bi otrobe vezal, unzusammenhangendes Zeug sprechen; ljudem jezike v., den Leuten die Mäuler stopfen; v. koga na koga, na kaj (binden, fesseln), Cig., nk.; Vendar na mene še nekaj te veže, Preš.; Tretja njih je Neža, Ki moje srdce veže, Npes.-K.; verpflichten: dolžnost me veže, ich bin verpflichtet, Levst. (Nauk), nk.; beseda, obljuba, prisega me veže, Cig., nk.; postava veže vse ljudi, Cig.; zapoved me veže, kajk.-Valj. (Rad); — v. se, in einer Verbindung, im Einklang stehen, zusammenklappen, Cig., nk.
vnemljìv, -íva, adj. 1) aneifernd, begeisternd: vnemljiva beseda, C.; — 2) entzündbar, Jan., Vrtov. (Km. k.).
vprašȃłnica, f. 1) das Fragamt, V.-Cig.; — 2) = vprašalna beseda, das Fragewort, Jan. (H.).
vrẹ́če, n. der Sack, Meg., Mur., C., Dalm., Danj.-M., ogr.-Mik., Obloke-Erj. (Torb.); žimnasto vreče, Kast.; v vreču se maste oljike, kadar se dela olje ("samo v tem pomenu se je vzdržala stara beseda; vsaka druga podobna sprava je: žakelj"), Malhinje na Krasu-Erj. (Torb.); langer Getreidesack, C.; — der Hodenbeutel, Rez.-C.
vúzəm, -zma, m. 1) = velika noč, Mur., Mik., BlKr., vzhŠt.; (beseda menda pomenja toliko, kakor mesovzem, prim. mesopust, Navr. [Let.], Mik. [Et.]); — 2) rdeč majhen hrošček, ki po zimi pod snegom spi, Ščav.-Nov.
začímən, -mna, adj. vermöglich, Cig., Jan., M.; začimni ljudje, vermögliche Leute, Savinska dol.; — vermögend, fähig: beseda, ki je naše duše začimna rešiti, Ravn.; z. nebeškega veselja, Ravn.; — prim. za čim (pod: za I. C. 5).
zadírən, -rna, adj. = zadirčen, Zora; osoren in zadiren proti komu, Jurč.; zadirna beseda, Kod. (Mar.).
zȃdnji, adj. 1) hinten befindlich, der hintere, Hinter-; zadnja vrata, das Hinterthor; zadnje noge, die Hinterfüße; zadnji kolesi, die zwei Hinterräder (am Wagen); — 2) am Ende befindlich, End-, der letzte; zadnja vrsta, die Endzeile, die letzte Zeile; zadnja cena; zadnja ura, die Sterbestunde; to je moja zadnja beseda; zadnji cilj in konec, der Endzweck, Cig.; vsi do zadnjega, durchaus alle; na zadnje, zuletzt; zuguterletzt; na zadnje so se vsi zopet sprijaznili; na zadnje me boš še tožil, am Ende wirst du mich klagen.
zagátən, -tna, adj. 1) zum Ersticken dumpfig, schwül; zagatna soparica, o zagatnih dnevih, Ravn.; zagatno je v izbi, v shrambi, Gor.; — politična atmosfera je zagatna, die politische Atmosphäre ist schwül, Cig. (T.); — 2) würgend, geil, Cig.; (o jedi, ki ne gre rada po grlu), Lašče-Levst. (M.); — herbe, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.); (prim. ogaten); — (fig.) z. človek, ein unerträglicher Mensch, zagatna beseda, ein beleidigendes Wort, Lašče-Erj. (Torb.).
zaíti, zaídem, (zájti, zájdem), vb. pf. 1) untergehen; solnce je zašlo; — 2) irre gehen, abirren; otroci so zašli v gozdu; z. s pravega pota; lepa beseda ne zaide = ein gutes Wort findet eine gute Statt, Cig.; nobena prošnja ne zaide, es bleibt keine Bitte unerhört, Cig.; molitev zaide (ist fruchtlos), Ravn.-C.; z. od svoje stvari, vom Gegenstande abschweifen, Levst. (Nauk); — gerathen; z. med razbojnike; v vse ude mi je zašlo, es liegt mir in allen Gliedern, Cig.; — 3) treffen, finden: da ga živega zaidemo, ogr.-C.; zašlo me je = zadelo, zalezlo me je, Fr.-C.; — 4) še zajde, es geht noch an, M., C.; = še se zajde, Cig., Dalm., jvzhŠt.; še bi se zašlo, Kast.; (menda nam. izajde = izide); — Vam zvedet' se zajde (kommt zu?), Kaj blazega 'mam, Vod. (Pes.).
zaspáti, -spím, vb. pf. 1) durch Schlafen versäumen, verschlafen; mašo z., svojo srečo z., Cig.; — 2) schlafend zugrunde richten, im Schlafe erdrücken: otroka z., M.; "K sebi te (otroka) ne bodem djala, Bog ne daj, da b' te zaspala!" Slom.-Vrt.; — 3) einschlafen, dete je zaspalo; dolgo nisem mogel z.; — entschlafen: mirno je v Gospodu zaspal; — reč je zaspala, die Sache ist eingeschlummert, eingeschlafen, Cig., nk.; — 4) zaspán, schläfrig, verschlafen; z. sem, z. človek; zaspani ponedeljek, der Blaumontag, Cig.; zaspana pravica, verjährtes Recht, V.-Cig.; — 5) (einschläfern, ["nedobra beseda"], Senožeče-Erj. [Torb.]).
zastȃrati se, -am se, vb. pf. zu alt werden, M.; da bi se (hči) ne zastarala, Dalm.; veralten; zastaralo se je, es ist aus der Mode gekommen, Cig.; zastarana beseda, ein Archaismus, Cig.; — verjähren, Cig., Jan.; zastarana pravica, ein verjährtes Recht, Cig., nk.; — zastarana bolezen, ein eingewurzeltes Leiden, Cig.; zastaran grešnik, ein veralteter Sünder, C.
zaȗpati, -am, vb. pf. 1) anvertrauen; z. komu kaj: svoje skrivnosti komu z.; — 2) creditieren, Cig., Jan.; — 3) vb. impf. vertrauen, bauen; na Boga, v Boga z.; — po nem. "vertrauen" narejena beseda.
zdŕkniti, -dȓknem, vb. pf. dahingleiten, dahinrutschen, ausrutschen; z. po polzkem potu; — entgleiten: beseda ji zdrkne z jezika, Glas.
zlòm 2., -lǫ́ma, m. der Böse, der Teufel, Mur., Cig.; (ublažena beseda za: zlodej? C.).
zložíti 1., -ím, vb. pf. 1) zusammenlegen; obleko z. v omaro; kramo z. v krošnjo, Cig.; schichten: drva z. na sežnje, das Holz aufklaftern, Cig.; — z. zemljišča, Grundstücke commassieren, Jan.; — zusammensteuern: z. denar za kak namen; — construieren: z. kaj iz koscev; Bog je telo zložil, Jap.-C.; (eine Schrift für den Druck) setzen, Cig. (T.); — zusammensetzen: zložen iz 10 delov; zložena beseda, ein zusammengesetztes Wort, Cig., nk.; zložen rek, ein zusammengesetzter Satz, Cig. (T.); zložen, mehrnamig (math.), Cig. (T.); — verfassen: pesem z.; — componieren: napev pesmi z.; — 2) zusammenfalten: pismo, ruto z.; — 3) in Einklang bringen, einverständigen, Cig.; — z. se, übereinkommen, Boh.
zọ̑prn, adj. 1) widerlich, widrig, verhasst; ta človek mi je z.; ta jed mi je zoprna; zoprno mi je, es widerstrebt mir; — 2) feindlich, feindselig, Mur., Cig., Jan.; zoprna beseda, ein feindseliges Wort, Cig.
zvoncenǫ̑səc, -sca, m. = človek, kateri zvonec nosi (pren.), (šaljiva beseda), Levst. (Zb. sp.).
žàł, žála, adj. leid: žala beseda, ein kränkendes Wort, C.; kaj žalega komu storiti, jemandem etwas zuleid thun; Žale misli v srcu ni, Preš.; Pri nas je dost' žalega, Npes.-K.; — tudi indecl.: žal beseda, ein leides Wort, Cig., Kr.; Žal besede v ustih ni, Preš.
žȋv, žíva, adj. lebendig, lebend; ali si še živ? lebst du noch? dokler bom živ, ne pozabim tega, so lange ich lebe, vergesse ich dies nicht; živ ostati, am Leben bleiben; za žive in mrtve sovražiti koga, jemanden heftig hassen, Jurč.; za žive in mrtve se pričkati, Jurč.; verjeti kaj za žive in mrtve, etwas fest glauben, Jurč.; — vse svoje žive dni, seine Lebtage; nisem ga videl svoj živ dan, Cig., Jurč.; za živ svet rad, für mein Leben gern, Cig.; žive duše ni tukaj; živa duša, živ krst ne ve, keine Seele weiß es; živi vrag, der leibhafte Teufel; — vse živo je česa, es wimmelt von etwas; vse živo jih (žab) je bilo, Npes.-Mik.; — živa voda, das fließende Wasser; — živa meja, der Heckenzaun; — živa prst, die Dammerde, Cig.; živi kamen, der natürliche Stein, Cig.; živa skala, natürlicher Fels; v živo skalo vsekana ječa, SlN.; — živ ogel, eine glühende Kohle; živ pepel, glimmende Asche; živo apno, ungelöschter Kalk; — živa rana, eine offene Wunde, Cig.; živi konec peresa, der Federkiel, V.-Cig.; — živo, der empfindliche Theil des menschlichen Körpers, das Leben: burja v živo gre, Notr., Dol.; do živega priti komu, jemandem beikommen, (tudi pren.); to gre do živega, das dringt bis aufs Leben, Cig.; (pren.) do živega svetovati, dringend anrathen, Vrtov. (Km. k.); v živo čutiti, lebhaft empfinden, Ravn.; lep je nauk, v živo sega (dringt zum Herzen), Ravn.; v živo zbosti koga, jemanden (mit Worten) empfindlich treffen, Ravn.; to ga je v živo bolelo, Ravn.; v živo delati, mit großem Eifer arbeiten, Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let.); — suho vejo do živega odrezati, den dürren Ast bis auf das Leben abschneiden, Cig.; v živo pokositi senožet, das Gras möglichst nahe an der Wurzel abmähen, Nov.; — živ rob, eine scharfe Kante; na žive robe izdelati les, Z.; — lebhaft, regsam, munter; živ deček; živ konjič; žive oči; — živa barva, eine helle, lebhafte Farbe; — živa vera, ein lebendiger Glaube; živa prošnja, eine inständige Bitte; živa beseda, pathetische, ergreifende Worte; živa želja, ein lebhafter Wunsch, die Sehnsucht, das Schmachten, Cig. (T.); živ pomislek, eine eingehende Bedachtnahme, Levst. (Pril.); živo, mit Nachdruck: živo priporočati, živo prositi.
Prikazanih je prvih 500 zadetkov od skupno 583 zadetkov.
] pridevnik