belušast prid., percandidus, -a, -um, cilú do konza beil, ſylnu
beiluſhaſt
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
blizu predl., F
5,
ad, k', h',
bliẛu, do;
ad mare, bliẛu morja;
juxta, poleg, per,
bliṡu, ravn;
lunula, luniza, maizina luna
bliṡu mlaja;
nox intempesta, poṡnu
bliṡu pulnozhi
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
bolnik m, F
5,
amuletum, arznia ṡuper ſtrupa, ſe
bolnikom na garlu perveṡhe;
lasanum, -ni, ene kahla, ali druga poſſoda ṡa potrébo teh
bolnikou;
natatoria ſylöe, en Ribnik v'katerim ſo ẛicer tó shivino ſpirali, ali omivali: tudi te
bolnike notar ob ſuſebnim zhaſſi ſtavili, do ſo ṡdravi poſtali. Joan:5;
valetudinarium, -rÿ, hiſha teh
bolnikou, hiſha ṡa
bolnike
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
brada ž, F
13,
aerobarbus, kufraſte
brade, ardezhobrad;
aruncus, kosja
brada;
athisca, tá ſrebern taler, kateri ſe goſpodi pod
brado ſtavi, kadar pyejo;
barba, brada;
barba impena, ne pozheſſana
brada;
lanugo, -nis, pavoliza, perne dláke na
bradi;
mentum, -ti, zhelúſt,
brada, podbradik;
multibardus, s'ſylnu veliko, ino goſto
bradó;
promiſsa barba, dolga
brada;
propena ad pectora barba, ena po dovgim ṡkamplana
brada, katera do perſih doſeṡhe;
pubescere, ṡazheti dlake raſti na
bradi;
verticeps, katerimu ṡazhne
brada raſti;
vir imberbis, móṡh pres
bradè
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: brada ž, spiraea koſja
brada Scopoli
[ÿ52: Spiraea. Carniol. Koſia brada; pod Nom. Carn. ni tega imena]
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
bratovščina ž, F
7,
confraternitas, bratovszhina;
fraternitas, bratovṡzhina;
jus municipale, ſléherne deṡhele, ali zehe, ali
bratuṡzhine prauda;
sodalitas, sodalitium, druṡhba, tovariṡhtvu,
bratovṡzhina;
tribulis, -lis, kateri je v'takeſhni
bratouṡzhini, ali zehi;
tribus, -bus, ṡhlahta,
bratovṡzhina, zeha: rúd;
tributim, od ene shlahte, ali
bratovṡzhine do druge
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
bukve ž mn., F
77,
adversaria, -ae, buque ẛa vſakdanîe rizhy, s'ṡhleht papirja, ẛa ẛamerkovanîe;
album civitatis, méſtne
buque;
anatecta, ene is vezh drugih
buqvu v'kup isvesane
buque;
annales, ena chronica, ali
buque tega od leita do leta popiſſovanîe;
biblia, buque ſvetiga piſma;
bibliographus, kateri
buque piſhe;
bibliotheca, kir ſe
buque hranio;
biblos, graecè, buque;
breviarium, duhovske
buque ẛa molitou;
georgica, -orum, buque tú polè, inu ṡemló délati, inu orati;
irrevolutus, -a, -um, ut irrevolutus liber, ne preplatlenu
buque;
lexicon, beſsedne
buque;
miſsale, maſhne
buque;
Novum Dictionarium, Nove beſſedne
Buque;
pentateuchus, -chi, ene velike
Buque, v'pèt
buqui reṡdilene, kakòr ſo te Moyseſove
Buque;
protocolon, vel Protocolum, méſtne, ali pravdne
buque;
rationarium, -rÿ, buque sa raitanîe;
tabulae publicae, gmain méſtne
buque;
volumen, -nis, ene
buque
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
celo prisl., F
349,
approbus, cilú dober;
aqua eximia, ena
cilú dobra voda;
caro mustea, cilú friſhnu meſſú;
celeriter, -rius, -mè, cilú hitru;
disperdere, cilú ṡatréti, pogubiti;
dulciculus, cilú oſlaſſen;
edurus, -a, -um, de nei
cilú terd;
emirari, ſe
cilú ṡazhuditi;
humillimus, cilú pohlevèn;
infensus, -a, -um, na eniga
cilú ſerdit, enimu ſovraṡh, reṡdraṡhen;
integerrimè, cilú do konza riſnizhnu;
intimus, tá
cilú nar noterſhnî;
juvencula, junizhizha,
cilú mlada;
largiter, cilú obilnu;
libenter, cilú rad;
merè, zhiſtu,
cilú;
neutiquam, cilú kratku nikár;
ocyſsimè, cilú hitru;
omninò, cilú, timu je takú;
per, cilú ſylnu, po, pre, ṡkuṡi;
perangustè, cilú na voṡku;
plané, cilú, ravnu takú;
scientiſsimus, kateri
cilú dobro ṡná,
cilú do konza dobru vuzhen
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
čevo s, F
8,
alvus, trébuh, kir
zhéva leṡhè;
colica, v'trébuhu, ali
v'zhevah griṡenîe, dertje;
colon, tú veliku
zhivú, doſeṡhe od deſne obiſti do léve, dimle;
enterocele, huius enteroceles, predertje, de
zhéva vun gredó;
exenterare, zheva vun vṡèti, ali ṡmotati
[str. 79b in 250a ];
omentum, peizhiza na jetrah, ali na
zhevih;
viscera, drúb, oſerzhja, s'notarnîa
zhéva, drubovina;
prim. črevo
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
čisto2 prisl., F
6,
clarigare, ſovraṡhniku ſe ozhitnu odpovédati,
zhiſtu odpovedati: ali voiṡkò oṡnaniti;
complanare, eno reizh
zhiſtu reṡloṡhiti, ali ṡglihati;
merè, zhiſtu, cilú;
promere, naprei dati, vſe
zhiſtu povédati, naprei neſti, vunkai ṡvleizhi;
totaliter, cilú
zhiſtu, od núg do glave; cilú
zhiſtu, totaliter
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
daleč prisl., F
11,
abstare, od
dalezh ſtati;
allucinor, tudi s'fliſsom gledati, od
dalezh viditi;
cominus, et eminus, od bliẛi, inu od
dalezh;
diſsitus, -a, -um, v'dalnih kraih, kar od naṡ
dalezh leṡhy;
eminus, od
dalezh, ali od daile;
eo usque, noter do tam, taku
dalezh, noter do letu;
longinquus, -a, -um, dalezhn, ali
dalezh;
patescere, ſe reṡproſtraniti, ṡazheti od
dalezh ṡnan biti;
perlongè, dalezh od leti;
perlonginquus, -a, -um, ſylnu dalezhen, cilú od
dalezh;
prostare, od
dalezh ſtati;
prim. deleč
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
dan m, F
132,
antelucanus, pred
dnèm ſturjen, jutern: ena reizh pred
dnèm;
biduum, dvá céla
dny;
caniculares, paſji
dnevi;
diarius, eniga
dneva [str. 235a ];
diarius, -a, -um, eniga
dnè [str. 66a ];
diem dicere, dan poſtaviti;
dierecti, k'dnèvi obarnêni;
dies, dán;
diurnum, eniga
dnèva;
feriae esuriales, poſtni
dnèvi;
feriae Natalitiae, Boṡhizhni
dnèvi;
nudius quintus, pred peteimi
dnèvi;
pluviales dies, deshevni
dnèvi;
pridie, tá
dan poprei;
quatriduum, -dui, ṡhtiri
dny, zhaṡ ṡhterih
dnéh;
quotidie, vſak
dán, od
dnè do
dnè;
tertianus, tá tretji v'verſti: tretjiga
dnèva;
vigilia, ta
dán pred praṡnikam, poſtni
dán;
prim. po dnevi
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
dati dov., F
205,
ablocare, poſſoditi, na puſſodo
dati;
anuntiare, oẛnaniti, na ẛnanîe
dati;
depositor, kateri s'rók
dá;
diſsimulare, pregledati, neahtati, perseneſti, perkriti, potuho
dati;
do, dare, dati;
elocare, preſſeliti, na fit
dati, v'ſhtant
dati;
explicator, -ris, kateri iṡlaga,
dá ṡaſtopit;
faxit deus, de bi Búg
dal;
indicare, povédati, na ṡnanîe
dati, pokaṡati;
introdare, notar
dati, ſe podati, ſe vdati;
obescare, naṡhpiṡ
[h]ati, jeiſti
dati;
obÿcere spem, vupanîe
dati;
perhibere testimonium, prizhati, prizho
dati;
piacularis, -re, kar
ſe da k'odpuṡzhanîu;
praebere auxilium, pomúzh
dati;
remancipere, timu predajauzi ṡupèt na prudaj
dati;
rescribere, odpiſſati, na piſmu odgovor
dati;
respectare, ṡhtimati, zhaſt
dati, reṡgledovati;
secundare, ſrèzhnu ſturiti, ſrèzho
dati;
sonare, ṡgoniti, lautati, glaṡ
dati, zvinkati;
sumptus facere, doſti potroſhiti, vunkai
dati;
tradere, iṡdati, iṡrozhiti, zhès
dati;
usura beſsalis, kadar
ſe da 8. od 100;
usura ex triente, kadar
ſe da 4. od 100;
usura semiſsis, kadar
ſe da 6. sa 100;
usura unciaria, kadar
ſe da 12. od 100;
utinam deus daret, ah de bi Búg
dal;
uvae foeciniae, grosdje, kateru doſti droṡhy
da;
vexator, kateri myrú ne
da, poſſa, inu kumrá;
vocitare, vſeṡkuṡi klizati, imenovati, enu imè
dati;
prim. daj, dan, dano
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
desni prid., F
6,
altrinsecus, od
deſne, ali léve ſtrani;
colon, tú veliku zhivú, doſeṡhe od
deſne obiſti do leve, dimle;
dextera, deſniza,
deſna ſtrán,
deſna roka;
dextrorsum, na
deſno ſtrán;
transumere hastam, eno ſulizo is te
deſne rokè v'to leivo vṡèti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
dimlje ž mn., F
3,
bubo, huda bisgauka okuli ſrama na
dimlah;
colon, tú veliku zhivú, doſeṡhe od deſne obiſti do léve,
dimle;
ingven, -nis, tá ſrám na ṡhivotu,
dimle, dimelze
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
dlaka ž, F
14,
â fronte ceciderint pili, od zhela bodo
dlake padle;
depilis, depilatus, -a, -um, gol preṡ
dlák, ali preṡ laſſi, pléſhaſt;
expilare, opuliti, cilú do
dlake porubiti;
expilatus, -a, -um, cilú do
dlake obrupan;
lanugo, -inis, pavoliza, perne
dláke na bradi, volna na ſadú;
orix, vel oryx, -gis, ena velika divja koṡa v'Afriki, na kateri ſo te
dlake od rèpa pruti glavi obernîene;
penicillum, -li, enu perje
s'dlákami napolnîenu s'katerim ſe mala;
phoca, -ae, en morṡki volk, je velik kakòr enu tele, s'zhernimi inu gladkimi
dlakami;
pilare, laſſi, ali
dlake vunkai pukati, ali teṡati;
pilus, -li, dlaka;
pubes, pubis, perva pavoliza, ali
dlake na ſramu, vṡhè bradat;
pubescere, ṡazheti
dlake raſti na bradi, ali kei drugdi na ṡhivoti;
vibriſsae, -arum, te
dlake v'noſſi;
villus, -li, dlaka
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
dno s, F
18,
abyſsus, -si, prepad, bresdan, gresnu, globozhina, pres
dná;
acrochordon, ſo bradovize, kakor en bob debele, katere ſo, ṡlaſti otrokom nadleshne, na
dni ſo cilú voske, de ſe vidi kakòr de bi viſſeile;
ad fundum, k'dnú;
ad fundum ire, k'dnú leteti;
carina, pod, ali
dnú v'barkah, ladje
dnú, ali pod;
carinare, barko délati, ali gvelbati, kakùr je
dnú v'barki;
crudaria, ſreberna ṡhila, na
dny jame;
ex fundo, od
dná, s'grunta;
funditus, do
dna, s'gruntoma, cilú do konza;
fundum, -di, dnú;
oculi sinus, okounu
dnú;
saburra, -ae, tá debèli peiſſik, kateri na
dnú bárk ſtavio ṡa teṡhavo;
solum, -li, dnú, pod, tlá;
sponda, -ae, ṡhpampet, poſtelnu
dnú;
talea, -ae, ene ſpletene korbe
dná leiṡ;
tracta, -ae, dnu, ali pod ene torte;
voraginosus, -a, -um, polhin takeſhnih pres
dná jam, inu vertazh
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
do predl., F
147,
abusque, do tamkai;
a calce ad initium, od konza noter
do ṡazhetka;
ad id tempus, do tega zhaſſa;
adunum, vſi,
do eniga;
ad vivum resecare, do ṡhiviga odréṡati;
eo usque, noter
do tam, taku dalezh, noter
do letu;
hucusque, doleti,
do tukai, ali doſehmál;
in, do,
ut in crastinum, do jutri;
in, od,
ut in diem vivere, od dné
do dné ṡhivéti;
internuntiare, ſle od eniga
do druṡiga poſlati, tiá inu naṡai ṡelſtvú délati;
nudare, odkrivati,
do naṡiga ſleizhi;
pagatim, od vaſſi
do vaſſi;
penitus, cilú
do konza;
quotidie, vſak dán, od dnè
do dnè;
saltuatim, od ṡkoka
do ṡkoka;
talaris, -re, dolg
do tal, dolg
do peit;
tenus mare, do morjá;
usque, do, noter;
viritim, od moṡhá
do moṡhá;
prim. doleti, dozdaj
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: do predl., da framenta
[pripis pri geslu Internetio, vel internitio ... do konza pomorjenîe]
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
dojeden del., peresus, -a, -um, dojiden, do konza ſneiden
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
dojesti dov., F
2,
adedere, vſe ſnéſti, vſe
dojéſti, vſe do konza ſnéſti;
peredo, pereſse, vel peredere, dojéſti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
doleti prisl., hucusque, doleti, do tukai, ali doſehmál
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
dolg prid., F
102,
bicubitalis, dvá komulza
dolgu;
bipedalis, dvá zhevla ſhiroku, ali
dolgu;
caesariatus, s'dolgimi laſmy;
diutius, daile, pred
dolgim zhaſſom;
jubatus, -a, -um, grivaſt, kateri
dolge laſſe ima;
longaevus, -a, -um, ſtar, dolgu ṡhiu,
dolgiga ṡhivenîa ali zhaſſa;
longurius, -rÿ, ṡhtangaſt, prezei
dolg;
longus, -a, -um, dolg;
loquaciter, s'dolgim, inu nenuznim govorjenîam;
nasus aquilenus, dolg núṡ;
pedalis, -le, en zhreivel ſhirók ali
dolg;
praelongus, -a, -um, ſylnu
dolg, predolg, cilú
dolg;
praetexta, -ae, ena ſorta
dolṡiga gvanta per teh nekadanyh Rimlanih;
prolixus, -a, -um, dólg inu ſhirók;
promiſsa barba, dolga brada;
sexennium, -nÿ, ſheſt leit
dolgu;
tempus diuturnum, dolg zhas;
toga, ſuknîa,
dolga, inu do tál;
trieteris, -dis, try leita
dolg zhas
- daljši , F4, longior, dalſhi; longiusculus, -a, -um, nekoliku dalſhi; longulus, -a, -um, malu dalſhi; procudere, pokovati, s'kovanîam tenku ali dalſhe ſturiti
- najdaljši , solstitium, -tÿ, ſonza vrazhanîe, tú je tá narkraiſhi, ali tá nardalſhi dán v'leiti
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: dolg prid., F
3,
bugula dolge konople Scopoli
[448: Bugula. Carniol. Touge Conoble; v seznamu Nom. Carn. tega imena ni];
erysimum, dolge ſhenof Scopoli
[519: Erysimum. Carniol. Touge Scheneff; enako v seznamu Nom. Carn. Touge Scheneff];
melilotus, -ti, dolga detela Scopoli
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
dolgo sam., F
11,
comperendinare, na
dolgu odlaſhati, odloṡhiti, ṡavlézhi, od dnè do dnè vlézhi;
comperendinatio, na
dolgu odlaſhanîe;
diffusè, reſproſtranu, po
dovgim;
fusè, na
dolgu;
in longum trahitur, ſe na
dolgu vleizhe;
procrastinare, odlaſhati od dnè do dnè, na
dolgu vlézhi;
procurrens in longitudinem radix, korèn vunkai na
dolgu ṡhene;
prolixè, predolgu, na
dolgu, kaſnu;
propena ad pectora barba, ena po
dovgim ṡkamplana brada, katera do perſih doſeṡhe;
propenus, -a, -um, tú kar je po
dolgim ṡkamplanu;
tractim, na
dolgu, s'enim vleizhenîam, pres nehanîa
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
doseči dov., F
13,
adipisci, ṡadobiti,
doſézhi, h'timu priti;
aſsequi, doſſezhi, dobiti, ṡadobiti;
attingere, ſe dotakniti,
doſſezhi;
colon, tú veliku zhivú,
doſeṡhe od deſne obiſti do léve, dimle;
consequi, doſsezhi, prejeti, ṡadobiti;
ferre repulsam, ne mozh
doſſezhi;
lichas, kar ſe more s'palzami, inu s'tem drugim perſtam
doſezhi;
orizon, vel Horizon, taku delezh, kakòr delezh ſe more viditi, ali
doſezhi;
partor, -oris, kateri je ſvoj deil prejèl, ali
doſſegel;
pertingere, doſezhi, doſegati;
praemiari, dobiti, lon
doſezhi, ali ṡadobiti;
propena ad pectora barba, ena po dovgim ṡkamplana brada, katera do perſih
doſeṡhe;
voti compos, oblubo
doſezhi, oblube deleṡhen
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
dosehmal prisl., F
5,
ab ovo usque ad mala, od ṡazhetka
doſehmál noter do konza;
adusque, doſehmál, doṡdai;
hactenus, doſehmál, ſhe poprei;
hucusque: doleti, do tukai, ali
doſehmál;
usque modo, doſehmál
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
dostati dov., F
3,
persistere, do konza oblaſti ſtanovitin ſtati, vſeṡkuṡi v'enim obſtati,
doſtati;
perstare, obſtati, ali
doſtati;
praesto, -are, vezh velati,
doſtati, doperneſti, dati, nuzati, vſtrézhi
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
doživeti dov., pervivere, doṡhiveti, cilú do konza ṡhiveti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
drug prid., F
281,
aliò versum, v'en
drugi krai;
alius, en
drugi;
alter, drugi;
apploro, -are, per enim
drugim ſe jokati, s'enim
drugim ſe jokati;
collimitari, eden per
druṡim meinyk iméti, mejáṡh biti;
contiguae domus, hiſhe ſe ena
druge tiṡzhè, tikajo;
convector, voṡnyk
s'drugimi;
excellere, viſhe biti kakòr en
drugi;
frustillatim, od eniga koṡza do
druṡiga;
guttatim, po kapelzi, od ene kaple do
druge;
lamina, -ae, kufraſt, ali
s'druṡiga metala pleh;
non extat alius, nei obeniga
druṡiga;
obrogare legem, eno poſtavo ṡuper ti
drugi gori poſtaviti, eno
drugo poſtavo ſturiti;
peraequè, cilú glih, enu kakòr tú
drugu;
plus caeteris, mimu veliku
druṡih;
praeeſse, zhes
druge biti, zhes
druge obláſt iméti: naprei ſtati;
refutatio, ṡaverṡhenîe govorjenîa eniga, eniga
druṡiga iṡkaṡanîe, de nei reis tega
drugiga govorjenîe;
tharso, -nis, en nêrgaviz zhes
druṡih ludy djanîe;
unus, et alter, eden, inu tá
drugi
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
družba ž, F
19,
centuria, enu od ſtú ṡholnerjou kardelu,
druṡhba, ſediszhe;
coëtus, ṡbraliṡzhe, gmaina, enu v'kúp ṡbraliṡzhe ludy, s'hodiṡzhe
druṡhba ludy;
comitatus, -us, comitiva, druṡhba, ſpremlenîe;
consortium, tovariſhtvu,
druṡhba;
contubernium, druṡhtvu,
druṡhba, v'kupai ṡhivénîe, ali prebivanîe teh ṡholnerjeu;
gregalis, -le, kar ſliſhi k'eni gmain
druṡhbi, ali k'enimu kardelu ṡhivine;
gynaeceum, ena kamra sa Goſpè,
druṡhba goſpoiṡkih ludy, ṡhenṡkiga ſpolá;
manipularis, -re, is takeſhne
druṡ[h]be;
manipulatim, od ene
druṡhbe do druge;
manipulus, -li, tudi
manipulus militum, ena
druṡhba ṡholnerjou;
manus, -us, roka: tudi enu kardelu, ali
druṡhba voiṡzhakou;
octojuges, nyh oſſem ene
druṡhbè, ali tovaruṡhtva ṡkupai perſeṡhenih, inu ṡveṡanih;
primani, ty nar imenitniſhi ſveitniki per voiṡki, zhes vſe ṡholnerṡke
druṡhbè;
scala, -ae, ena
druṡhba ṡholnerjou;
scalaris, tá kateri je is ṡholnerṡke
druṡhbe;
senaculum, -li, ſodna hiſha, kir Goſpudje v'pravdi ſidè, ſveitovanîa hiſha, ali meiſtu, na katerim je tá obſedena
druṡhba teh ſveitnikou;
sodalitas, sodalitium, druṡhba, tovariṡhtvu, bratovṡzhina;
turma, -ae, en kúp, ali kardelu ludy, ali koinikou,
druṡhba;
turmae auxiliares, druṡhbe ali kardela voiṡzhakou na pumozh
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
enak prid., F
50,
aequalis, -lis, enák, enulik, ravnu tolik, glih raván;
aſsimilare, perglihati,
enák biti, ravnu takú biti;
bellutus, ṡvirini
enák;
blataria, enu bélu ṡeliszhe, pluzhniku
enaku;
concors, ẛloṡhén,
enake miſli,
enakiga ſerzá;
conformari, enák poſtati;
consentaneus, enake vole;
disparilis, ne
enák;
imitamen, enaku delanîe, poſnemanîe;
inconcinniter, neṡloṡhnu, nikár
s'enako ṡhtimo;
par, -ris, en par: tudi glih,
enák;
persimilis, -le, cilú
enák, cilú glih;
simillimus, -a, -um, cilú do konza
enák, inu podobin;
subsimilis, -le, enu malu
enák;
verisimilis, -le, glyh ti riſnizi, riſnizi
enák- enakejši , similior, -oris, doſti enakiſhi, ṡlú podobin
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
fajhten prid., F
12,
humectus, -a, -um, faihtnu, mokru, reṡmozhenu;
humere, moker biti,
faihten poſtati. Jud:16;
humescens, faihten;
humidus, -a, -um, moker,
faihten;
humifer, -a, -um, vel humificus, -a, -um, kar mokru, inu
faihtnu déla, ali daje;
locus humidus, enu
faihtnu, marzvornu, ali mozvèrnu meiſtu;
madere, mokru, ali
faihtnu biti;
madidus, -a, -um, moker,
faihten;
oniscus, -ci, praſizhiza ſiva s'doſti nogami, maihina, ṡkorai okrogla, ſe naide pod léſſam, ali pod kaminîam kir je
faihtnu;
phlegmaticus, -a, -um, faihtne nature;
rorifera aura, roſſán, inu
faihten lufft;
uvidus, -a, -um, moker,
faihten, mozvèren, cilú do konza moker
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
frament (Iz Slovarja Pohlinovih pripisov) m, da
framenta [pripis pri geslu Internetio, vel internitio ... do konza pomorjenîe]
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
glava ž, F
94,
capite laborare, glava boly;
capite luere, s'glavo plazhati;
capito, -onis, glavázh, nepokorin, ſvoje
glave;
caput, glava, ṡazhetek;
caput anile, ſtara
glava;
decollatio, glavè odſékanîe;
diatretum, -ti, ena
glava is katere ſe pye;
milliarius grex, ena zhréda od tavṡhent
glau;
nuere, s'glavó perterditi;
nullus virorum, obeden od moṡhke
glavè;
octigenarius grex, kardelu, ali zhréda okuli oſſemdeſſet
glau ṡhivine;
scolymos, ena ſorta oſſada, kateri ſe imenuje miniṡhka
glava, kadar ſe pavoliza odpihne;
totaliter, cilú zhiſtu, od núg do
glave;
vertex capitis, verh
glavè, teime
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
glezen m, F
3,
crus, -ris, golénu,
gléṡen;
subnervare, okruloviti, ſhantovu ſturiti, ṡhyle podréṡati:
gleṡne poreiṡati, ali nareiṡati. 2.Reg:8.v.4;
vestis talaris, gvant dolg do tal, do
gleṡna
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
glid m, F
30,
articulus, zhlink,
glid, vud;
artus, artuum, glidi tega ṡhivota,
glidi;
atnepos, vnúk v petim
glidu;
deartuare, glide reṡklepati;
iners membris, ſlabih
glidou;
interdatus, -a, -um, ſhpiṡha v'te
glide reṡdilena;
membra, vudi,
glidi, glidje;
membratim, od vuda do vuda od
glida do
glida;
membrum, -bri, vud,
glid;
syllaba, -ae, en
glid puṡhtobou;
trisyllabus, -a, -um, ena beſſéda s'treimi
glidi
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
gmajna ž, F
26,
anathema, -tis, v'pano cerqueno djanîe eniga pregréſhnika odlozhenîe od chriſtianske
gmaine;
caetus, gmaina;
coëtus, ṡbraliṡzhe,
gmaina, enu v'kúp ṡbraliṡzhe ludy;
communitas, gmaina;
concinio, -onis, pridiga, v'kúp ṡbraliṡzhe ene
gmaine;
ecclesia, Cerkou, ali ena
gmaina, ali v'kúp ṡbraliṡzhe;
ecclesiastes, -ae, en pridigar, kateri od ene
gmaine govory;
excommunicare, panati, panovati, vun
s'gmaine vrézhi;
jus publicum, prauda te
gmaine, k'nuzu ti
gmaini;
pascua, -orum, pashe,
gmaine ṡa paſho, proſtor ṡa paſho;
peculator, -oris, en tat, kateri eni
gmaini, ali enimu firṡhtu krade;
pecunia publica, ene
gmaine danarji;
plebecula, -ae, is
gmaine enu kardelze;
plebs, ludſtvú, kardelu, is
gmaine;
populare, tudi te
gmaine lubau ṡadobiti;
popularis, -re, te
gmaine, ali tega folka;
popularis, is te
gmaine, ali deṡhelán;
populatim, od eniga folka, ali
gmaine, do druge, ṡkuṡi vuṡ fólk;
populis, -li, en fólk, ena
gmaina v'méſti;
quiritatus, -us, enu neiṡrezhenu krizhanîe eniga folka, ali
gmaine;
respublica, opzhina,
gmaina;
synagoga, ṡbraliṡzhe,
gmaina, ſhula, judovṡka ſhula, ali nyh Cerkou;
universitas, vſeṡkupai s'hajanîe, tá
gmaina povſód;
vulgare, ozhituvati, v'mei
gmaino reṡglaſſiti;
vulgò, vekſhi deil, po navadi tega folka,
v'gmaini
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
grozovitno prisl., F
5,
dirè, groṡovitnu;
enormis, neṡmaſnu velik,
groṡovitnu velik;
ferociter, groṡovitnu, prevṡètnu;
saeviſsimè, cilú do konza
groṡovitnu;
saeviter, groṡovitnu
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
gvant m, F
119,
abólla, -ae, eniga ſoldata
gvánt, en ṡhoudni
gvánt;
aegis, -dis, en ṡheléṡni
gvant;
attrita vestis, ponoſhen
gvánt;
colobium, en koller, ali jerihaſt
gvant;
ephot, en
gvant is mei teh maſhnih;
fluens vestis, en dolg
gvant do tál;
habitus, -us, navada: viṡha ſhtalt: odeitou:
gvant;
immutare vestitum, gvant preminiti, en drugi oblézhi;
instita, -ae, en dolg pleh na ṡhenṡkim
gvanti, ena pinta, ali pintiza, s'katero ſe kai ṡaveṡuje;
interpolus, -a, -um, interpola vestimenta, ſtari predélani
gvanti;
lacerna, -ae, zunîe, petlerṡki
gvant;
lacinia, -ae, falda, pleh, ali krai
gvanta, reſtergan
gvant;
lacinia, -orum, bleki na enim ſtarim
gvantu;
laena, -ae, nékadanî na voiṡki pláṡzh, kateriga ſo ty bogovzi noſſili, en ṡgurni
gvant, en ziganṡki plaṡzh, en Harvaṡhki manten;
laena vestis, ſukneni
gvánt, oblazhilu;
sarcinator, -oris, kateri
gvante flika;
vestiarius, -rÿ, kateri
gvante predaja, ali déla;
vestimenta interpolata, ſtari preobarnîeni
gvanti;
vestimentum, -ti, gvant;
vestis goſspina, gvant is parhata;
vestis pulla, lugubris, trorarṡki
gvant;
vestitus, -tus, gvant, oblazhilu
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
h predl., F
178,
ad, k',
h', bliẛu, do;
ad hoc, h'timu, ſhe daile;
adnare naves, h'barkam plavati;
ciere alvum, h'ſtolu perpraviti;
congrex, h'zhreidi perdruṡhen;
conquinarius, -a, -um, kar
h'kuhi ſliſhi;
escarius, -a, -um, kar
h'ſhpiṡhi ſliſhi;
evastare, ṡatréti,
h'puṡzhavi ſturiti;
fumans ara, Altar
h'kadenîu;
funerare, h'pogrèbu neſti, pokopati;
item, tudi takú,
h'timu, ṡupèt;
legibilis, -le, lagák
h'branîu;
malesuadus, -a, -um, kateri
h'hudimu ſveituje, ali opomina;
pascuus, -a, -um, kar je nuznu ty ṡhivini
h'paſhi, ali
h'kermi;
postremò, h'puſlednîmu
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
hiša ž, F
102,
aedes, -aedis, hiſha, Cerkou, prebivaliṡzhe;
cancellaria, piſſarska
hiſha;
casa, -ae, ena ṡhleht
hiſha, kozha;
coenaculum, vezherje meiſtu, leitna
hiſha;
curare domum, ẛa
hiſho ṡkerbeti;
domesticatim, od
hiſhe do
hiſhe;
domus, hiſha;
dormitorium, -rÿ, hiſha ẛa ſpanîe,
hiſha k'ſpanîu;
è domo, is
hiſhe, ali od
hiſhe;
gurgustium, -ÿ, paſtirska
hiſha;
impluvium, -ji, en ror na dvoriṡzhi, kamer ſe v'deṡhji voda odtéka, tudi tá
v'hiſho padezha luzh;
incolumes aedes, dobru pozimprane
hiſhe;
lemures, nozhne poſhaſti, katere po
hiſhah ropotajo;
refectorium, ṡa jeid
hiſha;
suggandia, ſtreſhiza pred
hiſho;
textrina, -ae, tkalza
hiſha;
zeta, -ae, hiſha ali kamra
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
hojenje s, F
17,
aditio, hojenîe;
ceſsim, v'prózh vleizhenîe, v'neſai
hojenîu;
descensus, descensio, k'naṡduli
hojenîe;
egreſsus, -us, vun
hojenîe, is'hod;
exscensus, -us, enu niṡku
hojenîe;
frequentatio, frequentamentum, po goſtim
hojenîe;
greſsus, -us, hojenîe, korazh, ſtopinîe;
iitio, -onis, hojenîe;
inceſsus, -us, hoja,
hojenîe;
ingreſsio, et ingreſsus, -us, notar hodék, notar
hojenîe;
iter, -ineris, hojenîe, potovanîe;
itio, -onis, raiṡha,
hojenîe, hoja;
itus, -us, hojenîe;
permanenter, v'hojenîu od eniga do druṡiga, kakòr enu dobru vinu grè od ene ṡhylize do druge v'zhlovéku;
praegreſsio, -onis, naprei
hojenîe, naprei hoja;
proceſsus, -us, pravda, napreihod, naprei
hojenîe;
transitio, prehod, v'prég
hojenîe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
iše prisl., adhuc, ſhe, do ẛdai, ſhe vſelei,
iſhe, do tukai
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
iz hod (iz'hod) m, F
8,
ab ortu usque ad occasum solis, od ſonzhniga
is hoda, do ſonzhniga ṡahoda;
consternans, tá h'tretimu potreṡ, kateri pod ṡemlo rije, inu
iṡ hoda yṡzhe;
egreſsus, -us, vun hojenîe,
is'hod;
exortus, -us, is hod;
oriens, jutrova deṡhela, ſonzhni
is hod, ſonza is hajanîe;
origo, ṡazhetek, ṡvierek, roiſtvú,
is hod;
orto sole, ob ſonzhnim
is'hodu;
vulturnus, -ni, véter od ſonzhniga
is'hoda
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
jezik2 m, F
13,
benna, -nae, ena ſorta eniga voẛá v'franzoskim
jesiku;
bilinguis, dvoiga
jeṡika, kir ẛna dvá
jeṡika govoriti, laṡhnik;
inexplanatus, -a, -um, neiṡrovnán, neiṡreṡloṡhen, nereṡvèṡan:
inexplanata ligna, en nereṡvèṡan, neravni teṡhki, jezavi
jeṡik;
largiloquus, -a, -um, katerimu je
jeṡik dobru odvèṡan, en velik klafar, katerimu vſelei
jeṡik tezhe;
latina lingva, latinṡki
jeṡik, ali govorjenîe;
latina lingva, latinṡki
jeṡik, ali bukouṡki;
maledicentior, ſhe huiſhiga
jeṡika;
maledicentiſsimus, cilú do konza hudiga
jeṡika;
trilinguis, -gve, tréh
jeṡikou, kateri ima try
jeṡike, kateri drugazhe s'uſtmi govorÿ, kakòr je v'ſerzi
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
jutri1 prisl., F
5,
cras, jutri;
jutri, cras; crastinus, -a, -um, júterſhnî, kar ſe jma
jutri ṡgoditi;
in crastinum, do
jutri; recrastinare, odlaſhati, ṡupèt na
Żutri, ali na dale odloṡhiti, ali odlaſhati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
k predl., F
384,
ad, k', h', bliṡu, do;
bucolicus, -a, -um, kar
k'govèdam ſliſhi;
capite damnatus, k'ſmerti obſojen;
cavea, -ae, tá ẛdulni pod, ali proſtor
k'gledanîu;
colligere se, ſam
k'ſebi priti;
frumentarius, -a, -um, kar
k'ṡhitu ſliſhi;
jacere alteri ad pedes, pred eniga
k'nogam paſti;
pedester, k'nogam;
spectaculum, -li, raṡgled, ygra
k'gledanîu, kar ſe gleda;
strena, -ae, dar, ali ſhenkinga
k'novimu leitu;
superdicere, ſhe vezh
k'govorjenîu perloṡhiti, vezh povédati kakòr je govorjenu;
theatralis, kar ſliſhi
k'hiſhi tega gledanîa;
theatrum, -tri, hiſha
k'gledanîu, ali okrogil plaz ṡa Comedie;
triumphalis, -le, kar
k'velikiga veſſeljá obhajanîu ſliſhi;
veteratorius, -a, -um, pregnán, hitèr
k'golufanîu;
prim. h
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
kapitel1 m, capitulatim, po redi od eniga
Capitelna do druṡiga
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
kaplja ž, F
3,
gutta, kapla, ṡraga;
guttatim, po kapelzi, od ene
kaple do druge;
stilla, -ae, ſraga,
kapla, en kapiz
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
kapljica ž, F
3,
guttatim, po
kapelzi, od ene kaple do druge;
guttula, kapelza;
stacten, vel stacte, -es, is ſladke ṡhkorje volie, is myrre ṡpreſhana voda,
kapilze myrre. Exod:30.v.34
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
kolence1 s, F
3,
geniculatim, od
kolénza do
kolénza;
geniculum, -li, kolénze, maihinu kolénu
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
konec m, F
79,
a calce ad initium, od
konza noter do ẛazhetka;
deniquè, k'ẛadnîmu,
h'konzu;
exitus, -us, vun hoja,
konez;
finis, konez, ṡkonzhanîe;
finitè, h'konzu, k'ṡadnîmu;
perducere, perpelati,
h'konzu perpraviti;
perire, poginiti,
konez vṡèti;
permadere, vel permadescere, cilú do
konza biti, ali do
konza mokar perhajati;
terminus, -ni, meinyk,
koniz, krai, pokraina;
vitis syderata, ſuha, nepridna terta, katera vſahne, inu
konz vṡame
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: konec m, silum, -li, konz [Verant.16: Filum, Faden, Konacz]
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
kosec1 m, F
20,
caesim, ſékajozh, s'ſékanîam, na
kosze, na drobnu;
collyrida, pogazhiza, en maihin
koſiz kruha;
dipondium, en
koſſez ſrebrá, kar en kraizer velá;
fragmen, fragmentum, koſſiz, marviza, en koṡ;
frustillatim, od eniga
koṡza do druṡiga;
frustulum, en
koſſez;
intercisè, po
koṡzih, s'preréṡanîam;
minutatim, od
koṡza do
koṡza po malim;
minutia, -ae, droptiniza, en
koſsiz;
offela, -ae, en
koſſez, ali ṡalusheiz;
offula, -ae, en
koſſez meſſá, ali en ṡaluṡhei;
particula, -ae, en
koſſez;
particulatim, po
koṡzih, po
koṡzih reṡdilenu;
pecciolum, ena marviza, en
koſſiz;
rudus, -deris, ſhuta od ſtarih ṡydou podertih,
koṡzi zégla, ali kamenîa;
scrupulatim, od
koṡza do
koṡza, po mizikinim;
structilis, -le, ṡzimpran, ali gori ṡloṡhen, od veliku
koṡzeu, ali ṡhtukou
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
kri ž, F
38,
anostomasis, kry tezhe,
kry pluvá, ṡhila pozhi;
conchilium, tá riba v'kateri
kryi ſe ſhkarlat namaka;
exangnius, pres
krýi, pres pameti;
incruentus, -a, -um, nekryván, pres
kryi;
lacteolus, -a, -um, lacteolae puellae, diklizhi beili kakòr
kry inu mléku;
melancholicus, -a, -um, polhen takeſhne
kryvi, klavoren;
pelicanus, -ni, tyza Pelikán, kateri s'ſvojo
kryvjo ſvoje mlade pita;
pituita, -ae, tá voda
v'kryvi;
sangvineus, -a, -um, krvau, kryvau, polhin
kryi;
sangvinolentus, -a, -um, obiln
s'kryvjó, poln
kryi;
sauciatus, -a, -um, vel saucius, -a, -um, ranîen, ṡbyen, do
kryvi pobyen;
vulnus, -ris, ena rana, ṡhlák do
kryi
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
kronika ž, F
2,
annales, ena
chronica, ali buque tega leita do leita popiſſovanîa;
historiarum liber, cronica
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
kup1 m, F
43,
acervatim, od
kúpa do
kúpa;
acervus, -vi, en
kúp;
aggerare, na
kúp noſsiti,
kúp délati;
congeries, en
kúp, garmada;
cumulus, en
kup;
foenimeta, en
kúp ali loniza ſiná;
inglomerare, klopke navyati, na en
kúp viti;
pirata, -ae, en
kup derv na ogîn poſtavlenih. Act:28;
strues, -is, en
kúp, ali ṡkladaniza derv, ena garmada;
turba, -ae, kup ludy, mnoṡhiza, kardelu;
prim. s'kup, s'kupom, vsehkupgmajn
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
lagko prisl., F
7,
conflatibilis, kar ſe
lagku puſti reſtopiti, ali ṡliti;
ductilis, ena reizh, katera ſe
lagku vleizhe, kakòr drát;
perfacile, cilú
lagkú;
separabilis, -le, kar
lagku odlozhi;
subjectibilis, -le, kar ſe
lagku pudſe podverṡhe, ali perpravi. Baruch.1.v.18;
superabilis, -le, premogliu, kateriga je
lagku premozhi;
vadum, -do, brúd, gas, plitva voda, de ſe more
lagku gaṡiti
- laglje , F5, adagia sunt: maihine rizhy ſe lagle hranio, kakòr te velike; facilius, tem lagle, tem laṡhei; levatus, -a, -um, lagle; levatus est, mu je lagle; pepticae, -arum, arznie s'vunai ṡhivota poloṡhene na ṡhelodiz, de lagle ṡzera
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
lahko sam., pedatim, po
lahkim, od ſtopinîe do ſtopinîe;
prim. lagko
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
leto1 s, annuatim, vſaku
leitu, od
leita do
leita;
annus, leitu;
puberes, -rum, vṡhè per moṡhkih pervih
leitih;
quotannis, vſaku
leitu, od
leita do
leita;
saeculum, ſtú
leit, en zhas teh ſtú
leit;
triennium, -nÿ, try
leita;
vinum anniculum, eniga
leita vinu;
xenium, -nÿ, noviga
leita dán
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
letu prisl., F
2,
eo usque, noter, do tam, taku dalezh, noter do
letu;
istud, tu,
letú;
prim. leti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
levi prid., F
10,
altrinsecus, od te druge ſtrani, s'vnai, ali s'notrai, od deſne, ali
léve ſtrani;
colon, tú veliku zhivú, doſeṡhe od deſne obiſti do
léve, dimle;
detorquere in laevum, na
levo ſtrán ṡkriviti;
laevam petere, na
lévo ſtrán ſe derṡhati;
levorsum, na
lévo ſtran, na lévu;
sinister, -a, -um, levizhin,
leu na roki, neſrèzhin;
sinistra manus, leva roka;
sinistrorsum, -si, na
lévo ſtrán;
transfugere, od eniga k'enimu drugimu potegniti, vṡkozhiti, na
leivo ſtran pobégniti;
transumere hastam, eno ſulizo is te deſne rokè v'tó
leivo vṡèti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
madal prid., F
15,
angustus, tenák, pregnán,
madál;
atrophia, boléẛen de ṡhivot gine, inu doli jemle,
madál perhaja;
effoetum corpus, en
madál inu ſlab ṡhivot;
emaciare, ẛmadleiti,
madál ratati;
externatus, -a, -um, ſtenzhán,
madál;
macer, -cra, -crum, madál, madla, kumern;
macere, madál biti;
macescere, madál perhajati;
macilentus, -a, -um, ſylnu
madál;
permacer, -ra, -rum, cilú do konza
madál;
popa, -ae, debeliga trebuha, en
madál zhlovik, kateri vſeskusi jei, inu mu nyzh natekne;
remacrescere, ṡupèt
madál perhajati;
strigosus, -a, -um, ſylnu
madál inu ſuh, kuſt inu koṡha, marṡou;
vegrandis, -de, neṡmaṡnu, ali ſylnu velik, ſylnu
madál pruti ti velikoſti;
prim. madlo
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
malo sam., F
13,
electyarium, ena arznia, katera ſe v'uſta vṡame, de ſe po
malim v'uſtih reſpuṡzha, inu po garlu tezhe;
eliquescere, po
malim reſtopiti;
illabere, illabi, ſe noter podati, ali paſti, po
malim v'kai padati, ſe ſpuṡzhati;
illapsus, -us, notar padenîe, tú po
malim inu tihu notar vleiṡenîe;
minutatim, od koṡza do koṡza po
malim;
mutire, gagati, ſhepetati, mehku inu po
malim govoriti. Exod:21;
parvitas, tú
malu, ta maihina reizh;
paucis contentus, s'malim ṡa dobru imeti;
paulatim, po
malim, pozhaſſi;
permodicè, cilú
s'malim;
psecas, -dis, tih deṡh, kadar po
malim parſhy;
vinum fugiens, vinu na
malim na nogi;
prim. pomalem - manje , F11, altamen, ali vſai, vener, pak, niṡhter, manîe; deunx, -cis, en funt, manîe eno unzho; duodeviginti, oſſemnaiſt: tú je dvá manîe dvaiſſeti; minus, manîe; multo minus, doſti manîe; parasanga, -ae, ena delezhina ṡemle, malu manîe kakòr pèt firtelzeu mile, 13000. ſhulinou; paulò minus, malu manîe; undequadraginta, eden manîe ṡhtirideſſeti, tú je devèt inu trideſſeti; undequinquaginta, eden mainîe pedeſſet; undetriginta, eden mainîe trideſſeti; undeviginti, eden mainîe dvaiſſeti
- najmanje , minimum, cilú malu, narmanîe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
martrati nedov., F
18,
admutilare, oshtuzati, odſékovati,
martrati;
afflictare, jesiti, ẛhaliti, ẛhtraffati,
martrati;
afflictor, tá kateri ẛhali,
martra, preganîa;
catasta, enu orodje
[sa] ludy
martrati, ali peiṡati;
convexare, kaſhtigati,
martrati, draṡhiti;
cruciare, martrati, kriṡhati;
cruciare, martrati, kaſhtigati;
devenare, mozhnu doli pertiṡkati,
martrati;
equuleus, en liſſen, ali ṡheleiṡen koyn s'oſtrim herbtom ṡa ludy
martrati;
latrunculator, -oris, rihtar zhes hudodélnike, kateri yh puſti
martrati;
martryzare, martrati;
pandiculator, preteṡaviz, peiṡni rihtar, kateri peiṡa, ali
martra;
percruciare, mozhnú
martrati;
perexcruciare, cilú do konca ṡmatrati, ſylnu mozhnu
martrati;
pertorquere, ſylnu mozhnu
martrati;
tormenta adhibere, peiṡati,
martrati;
torquere, viti, ſukati, ṡaviti,
martrati, peiṡati;
tortor, -oris, trinog, rablin, kateri peiṡa, inu
martra
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
meniški prid., F
5,
capitium, en klabúk, kapa, kuta,
maniṡhki capúz;
cucullus, kappa, ẛhkernizel,
maniṡhka kappa;
empedithen, en dolg ṡkorai do tal
maniṡhki gvant;
scapularium, maniṡhki gvant: ṡhkapuler;
scolymos, ena ſorta oſſada, kateri ſe imenuje
miniṡhka glava
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
micikeno sam., scrupulatim, od koṡza do koṡza, po
mizikinim
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
mladenič m, F
5,
adolescens, -tis, en
mladenizh od 12. leit, noter do 21;
juvenes, mlaiſhi,
mladenizhi;
juvenis, mlad,
mladenizh;
pubes, pubis, mladúſt, enu kardelu
mladenizhou, perva pavoliza, ali dlake na ſramu, vṡhè bradat;
virgineus adolescens, en zhiſt
mladènizh
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
mocveren prid., F
5,
locus humidus, enu faihtnu, merzvarnu, ali
mozvèrnu meiſtu;
sylva paludosa, hoſta mlakaſta polna bizhovja,
mozverna hoſta;
udus, -a, -um, mokar,
mozvèrin;
uliginosus, -a, -um, vſeṡkuṡi moker, inu
mozvèrin;
uvidus, -a, -um, moker, faihten,
mozvèren, cilú do konza moker
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
moker prid., F
17,
demadere, ſe ẛmozhiti,
moker biti, cilú ſe ẛmozhiti;
humectus, -a, -um, faihtnu,
mokru, reṡmozhenu;
humens, moker biti;
humere, moker biti, faihten poſtati. Jud:16;
humidus, -a, -um, moker, faihten;
humifer, -a, -um, vel humificus, -a, -um, kar
mokru, inu faihtnu déla, ali daje;
latex, -cis, ſléherna
mokra reizh, voda, vinu, olie,
etc:;
madefactus, -a, -um, mozhen,
moker, ṡmozhen;
madens, moker;
madere, mokru, ali faihtnu biti;
madescere, ſe mozhiti,
mokar perhajati;
madidus, -a, -um, moker, faihten;
permadere, vel permadescere, cilú do konza biti, ali do konza
mokar perhajati;
udus, -a, -um, mokar, mozvèrin;
uliginosus, -a, -um, vſeṡkuṡi
moker, inu mozvèrin;
uvidus, -a, -um, moker, faihten, mozvèren, cilú do konza
moker;
prim. polmoker
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
morje s, F
90,
aequor, morje;
aestus maris, fortuna na
murju, nagli naskok
morjá;
alcedonia, tihu
morje, krotku, tihi jaſni dnèvi na
murju;
alga, morska trava, katera
v'murju raſte;
bitaloſsum, dvéh
morje ṡkupai ſtikanîe;
bullit mare, murje kipy, gori ṡhene;
claſsiarÿ, ṡholnerji na
murji;
epirus, ne leṡhezha ṡemla na
morju, ali vodi;
mare, -ris, morjè;
piratica, -ae, raṡboi na
morji, na
morji reṡbienîe;
pontus, -ti, morjè;
salum, -li, morjè;
tenus mare, do
morjá
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
mošt m, F
11,
brisa, -ae, en groſd, kateri je perpraulen ṡa
mosht tlazhetnîu;
circumcidaneum mustum, ſhe ſtlazhen
moſht;
confervescere, v'kúp ſpariti ſe, vréti kakòr
moſht kadar kiſſa;
ebulitio musti, moſhta kiſſanîe;
musteus, -a, -um, ſladku kakòr
moṡht;
mustum, -ti, moṡht, vinṡki
moṡht;
mustum lixivium, moṡht, kateri ſe ṡhupa imenuje;
quasillus, -li, ena zaina, ṡkuṡi katero ſe
moṡht prezeja;
sapa, -ae, móṡht vkuhan do tretyga deilla;
vinum buliens, vel fervens, móṡht, kateri kiſſa, inu kipy
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
mož m, F
65,
aely, moshè dvéh ſeſter;
beatus vir, blagur je timu
moshú;
coniunx, tá ṡakonṡki
moṡh ali ẛhena;
decarchus, en ſveitnik zheṡ deſſet
moṡhy, en
moṡh zheṡ deſſet druṡih;
duumvir, ſluṡhba dvéh
moṡhy;
habitus est pro bono viro, je derṡhán s'eniga dobriga
moṡhá;
innubere, ſe omoṡhiti, ali
moṡhá vṡèti;
nubere, ſe omoṡhiti,
moṡha vṡèti;
quatuor viri, ty ṡhtiri
moṡhè, nékadai v'Rimi oblaſtniki;
sylvicula, -ae, en divji
moṡh, kateri v'borṡhtih prebiva;
vir, móṡh;
viritim, od
moṡhá do
moṡhá
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
nagniti se dov., F
3,
conquiniscere, ſe nagniti, ſe perpogniti;
imminere, viſſeti, vunſtati, ſe perbliṡhovati,
ſe viṡhiti, ali
nagniti, kakòr de bi hotlu paſti;
procumbere, ſe perpogniti, doli lezhi, ali
ſe doli
nagniti, ſe niṡku derṡhati, ſe do tal perpogniti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
nago sam., F
4,
connudare, do
naṡíga ſlézhi, odgerniti;
denudare, reṡodéti, do
naṡiga ſe ſlézhi;
enudare, do
naṡiga ſleizhi, odgarniti, reṡodéti;
nudare, odkrivati, do
naṡiga ſleizhi
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
napolniti se dov., F
3,
inexplebilis, -le, nenaſitliu, kateri
ſe ne more
napolniti;
ingurgitare, notar poṡhirati, naglu
ſe napolniti;
obsaturare, ſe cilú naſititi, inu do konza
napolniti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
narejen del., F
37,
aluminatus, s'galunam ẛméſhan,
nareien;
caespititius, utta is vaṡhe
nariena, ali is puſhla trave;
eburnatus, -a, -um, is Elefantovih koſty ſturjen, ali
narejen;
extructus, ſeṡydan, szimpran,
narejen;
marathrites vinum, vinu
narienu s'koperzam;
melimeli, kuten latvár, is kutin
neriene mnogitere rizhy k'jedi;
murina, -ae, vel myrina, -ae, enu vinu s'gverzom
narijenu, katero ſo nékadai ludè pyli;
myrrhinum vinum, vino s'myro
narejenu;
ornatiſsimus, -a, -um, cilú do konza lipú
naryen
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
nasititi se dov., F
6,
bulimia, glád, boléẛen de
ſe ne more
naſſititi;
duram famen depellere, tó teṡhko lakoto pregnati,
ſe naſititi;
inexturabilis, -le, nenaſitliu, kateri
ſe ne more
naſititi;
insatiabilis, -le, insaturabilis, nenaſitliu, kateri
ſe ne more
naſititi;
obsaturare, ſe cilú
naſititi, inu do konza napolniti;
unica in die refectio, enkrat na dán
ſe naſititi
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
nekadanji prid., F
16,
Ariopagus, en
nékadanî plaz v'tem méſti Ahene
[!];
arula, tudi ena ẛa ẛherjavizo
nekadanîa poſſoda;
choa, ena
nékadanîa gerzhka mera;
confarreatio, -onis, en
nékadani offer per ṡhenitovanîu ṡa otroke iméti, kateri bi farji ratali;
convadari, k'rihti, ali h'pravdi klizati po
nékadanî ſtari ſhegi, ṡlaſti kadar taiſta partia je oblubila priti;
crusma, en ſtar
nékadanî inſtrument, na kateri ſo bili, kadàr ſo pleſſale te ſtare babe;
haruspex, -cis, en Bogoviz, kateri je mèrkal na oſſerzhje ṡhivinsku per
nékadanîh offrih;
praeterito tempore, nékadai,
nékadanî zhas, poprei;
praetexta, -ae, ena ſorta dolṡiga gvanta per teh
nekadanyh Rimlanih, kateri ſo ty otroci noſſili do ſedemnaiſtiga leita;
philyra, -ae, tá ṡnoternîa leipa ṡhkorja, ali koṡha od lipoviga driveſſa, na katero ſo ty
nékadanî ludè piſſali;
priscus, -a, -um, ſtar, tega ſtariga zhaſſa,
nekadanî;
pristinus, -a, -um, tá pervi,
nékadanî;
stibadium, -dÿ, tudi ena ſorta is ṡeliṡzha ſturjene poſtile, na kateri ſo ty
nékadanî ludje navado iméli, de ſo na tajſti jedli;
sumen, -nis, ſvinṡku ſalu, ali ena
nekadanîa ṡhpiṡha;
tempus praeteritum, nékadanî zhas
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
nevarnost ž, F
17,
adagia sunt: kateri
nevarnoſt lubi, ta v'ny pogine;
capitale periculum, nevarnoſt tegà ẛhivota, inu ẛhivenîa;
committere in discrimen, v'nevarnoſt dati;
creare periculum alicui, eniga v'eno
nevarnoſt perpraviti;
discrimen, -nis, reṡlozhik,
nevarnoſt;
ereptus â periculo, odtet od
nevarnoſti;
exponere se periculo, v'nevarnoſt ſe vdati, poſtaviti;
intutus, -a, -um, neṡhihar,
v'nevarnoſti;
labor, nevarnoſt, jamranîe, ṡhkoda, reva, inu nadluga, vbuṡhtvu;
lethaliter, do ſmerti,
v'nevarnoſti te ſmerti;
naufragare, et ri, nevarnoſt v'ladji na vodi tarpéti;
obÿcere se periculo, ſe
v'nevarnoſt podati;
periclitari, v'nevarnoſti biti;
periclitatus, -a, -um, kateri je vagal, inu je bil v'eni
nevarnoſti;
periculosè, nevarnu,
s'nevarnoſtjo;
periculum, -li, nevarnoſt;
sospitalis, -le, ṡaveitnik, kateri pred ṡhkodo, inu
nevarnoſtjo varuje
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
nizko prisl., F
6,
acclinis, kar
nisku leshy, je enumalu perpognênu;
aves humivolae, nisku leitajozhe tyze;
demiſsè, niṡku, pohlevnu;
demiſsus, -a, -um, doli ſpuṡzhen,
niṡku poſtavlen, niṡek, pohleven;
pandus, -a, -um, doli
niṡku perpognîen;
procumbere, ſe perpogniti, doli tezhi, ali ſe doli nagniti, ſe
niṡku derṡhati, ſe do tal perpogniti
- nižeše , remiſsè, niṡhiſhe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
noter prisl., F
172, I.
adindere, notar dajati,
notar poloshiti,
notar djati;
conserva, notar nariene roṡhe, ali ṡeliṡzha;
emblema, -tis, enu ẛriṡlanu, zhednu
notar vdelanu déllu;
immeare, notar pelati,
notar plavati;
impluere, notar deṡhiti;
inculcatus, -a, -um, notar vtlazhen;
inducere, vpelati,
notar pelati, napotiti, natakniti;
ingredi, notar priti, ſtopiti;
intró, introrsum, introrsus, notar;
introdare, notar dati, ſe podati, ſe vdati;
introire, notar poiti,
notar ſtopiti;
introvocare, notar poklizati;
perdurare, notar do konza tarpeiti, pretarpeiti;
prorumpere, predreiti, s'ſylo
notar ṡlomiti, ali priti;
sequestrari, noter potegniti;
solotenus, notar do tal; II.
introductio, noter vpelanîe, vpelovanîe;
occupare, notar vṡèti, ṡavjeti, obdati, ṡalezhi
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
obist ž, F
9,
abdómen, -nis, ſalu, ali máſt: ẛlaſti tú per
obiſtih;
calculus renum, kamen
v'obiſtih;
colon, tú veliku zhivú, doſeṡhe od deſne
obiſti do leve, dimle;
diaphonia, reṡhtimnoſt, tá koṡhiza, ali mréṡhiza, katera
obiſti od ſerza, inu pluzh lozhi;
nephriticus, -a, -um, tá kateri je na
obyſtih bolán;
nephritis, -dis, boléṡan teh
obyſt, ali na
obyſteh;
pulpamentum, -ti, en dober koṡ tega ſlaiſhiga meſſá, kakòr prata per
obiṡtih, inu tá ṡadni ṡkók od divjazhine, ena ſlatkojedna ṡhpiṡha;
ren, -renes, obyſti, ledovje
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
obropan del., F
9,
compilatus, obrupan, okraden;
depraedatus, porublen,
obrupan, paidaſh;
direptus, -a, -um, obrupan, prózh vṡèt, porublen;
expilatus, -a, -um, cilú do dlake
obrupan;
praedatitia bona, tú
obrupanu blagú;
privatus, -a, -um, obrupan, kateri je ob kai perſhel;
spoliatus, -a, -um, opleinen,
obrupan;
viduatus, -a, -um, obrupan, opleinen;
viduus, -a, -um, opleinen,
obrupan
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
obstanovitnost ž, perseverantia, -ae, obſtanovitnoſt, ſtanovitnoſt do konza
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
obstati dov., F
15,
consistere, obſtati;
fateri, ſpoṡnati,
obſtati;
gradum sistere, obſtati, ſe vſtaviti, s'myrom ſtati;
immorari, ſe permuditi, ali na enim meiſti
obſtati;
morari, ſe pomuditi, ſtanovati,
obſtati;
perseverare, obſtati, do konza oſtati, ſtanoviten
obſtati;
persistere, do konza
obſtati, ſtanovitin ſtati, vſeskusi v'enim
obſtati, doſtati;
perstare, obſtati, ali doſtati;
subsistere, poſtati,
obſtati;
substo, substare, obſtati, ſtanovit
obſtati;
superstare, gori vſtati, ali
obſtati;
syrtes, nevarna meiſta na murju: ſo plitva peiṡzhena meiſta, na katerih barka
obſtoji, de ne more niti naprei, niti naṡai;
prim. neobstati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
od predl., F
600,
abs, od;
a cunabilis, od ẛibike,
od mladih nog;
cara, enu korenîe
od ẛeliszha;
de, od, iṡ, po;
e, iṡ,
od;
ex, is,
od;
exultare, od veſſeljá poṡkozhiti, dobre vole biti;
fame enectus, od lakote vmorjen;
in horas, od ure do ure;
lymphatus, -a, -um, obſeden
od vraga;
quotidie, vſak dán,
od dnè do dnè;
totaliter, cilú zhiſtu,
od núg do glave;
prim. poldne
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
odgrniti dov., F
5,
connudare, do naṡiga ſlézhi,
odgerniti;
develare, odgerniti;
enudere, do naṡiga ſleizhi,
odgarniti, reṡodéti;
esertare, odkriti rame,
odgarniti, reṡodeti;
expapilare, nédarje reṡpéti, perſi
odgarniti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
odkrivati nedov., F
2,
nudare, odkrivati, do naṡiga ſleizhi;
retegere, odkriti,
odkrivati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
odlašanje s, F
8,
comperendinatio, na dolgu
odlaſhanîe;
cunctanter, s'odlaſhanîam;
cunctatio, pozhakovanîe,
odlaſhanîe;
dilatio, odlaſhanîe;
induciae, -arum, odlaſhanîa, odlog;
longanimitas, Bogarodnoſt,
odlaſhanîe, dolgu ṡanaſhanîe;
procrustinatio, odlaſhanîe, od dnè do dnè, na dolgu;
prorogatio, odlaſhanîe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
odlašati nedov., F
14,
comperendinare, na dolgu
odlaſhati, odloṡhiti, ẛavlézhi, od dnè do dnè vlézhi;
crastinare, odlaſhati;
cunctari, pozhakovati,
odlaſhati, ſe muditi, premiſhlovati, ẛavlézhi;
differe, odloṡhiti, reṡneſti, ſem ter tam neſti,
odlaſhati, reṡlozhiti;
facere inducias, odlaſhati;
moram facere, odlaſhati;
procrastinare, odlaſhati, od dnè do dnè, na dolgu vlézhi;
prolongare, na daile vleizhi,
odlaſhati, prevleizhi;
prorogare, ṡavleizhi, na daile vleizhi,
odlaſhati, odloṡhiti nadaile;
prosequi opus, s'déllom ne
odlaſhati, naprei délati;
protrahere, potegniti, naprei vleizhi: tudi
odlaſhati, na daile vleizhi;
recrastinare, odlaſhati, ṡupèt na jutri, ali na dale odloṡhiti, ali
odlaſhati;
tardare, shtentati,
odlaſhati, kaſniti ſe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
odložiti dov., F
9,
comperendinare, na dolgu odlaſhati,
odloṡhiti, ẛavlézhi, od dnè do dnè vlézhi;
degravare, teṡhavo naloṡhiti, ali
odloṡhiti;
differe, odloṡhiti, reṡneſti, ſem ter tam neſti;
exonerare conscientiam, teṡhavo te veiſti
odloṡhiti, prózh djati;
levo, -re, vṡdigniti, lahku ſturiti, odvṡèti,
odloṡhiti;
prorogare, ṡavleizhi, na daile vleizhi, odlaſhati,
odloṡhiti nadaile;
recrastinare, odlaſhati, ṡupèt na jutri, ali na dale
odloṡhiti, ali odlaſhati;
reponere, odloṡhiti, hraniti, poloṡhiti, ṡahraniti;
seponere, odloṡhiti, odſtaviti, na ſtrán poſtaviti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
odrezati dov., F
14,
abscídere, odréẛati;
abscíndere, prózh
odréẛati;
ad vivum resecare, do ṡhiviga
odréṡati;
amputo, -are, odſékati,
odréẛati, obréẛati;
denasare, nus
odréṡati, ob nus perpraviti;
elingvare, jeṡik
odréṡati;
malleolus, -li, tudi ena leitoṡhnîa mladiza na vinṡki terti, katera
ſe odreṡhe inu pogroba;
praecidere, preſékati, odſékati,
odréṡati;
praesegmen, -nis, odreiṡik, kar
ſe prózh
odreiṡhe, ali odſeik;
recidere, â caedo, odſékati,
odréṡati;
rescindere, reſſékati, ſeſſékati, reṡréṡati,
odréṡati, odreṡovati;
saccularius, -rÿ, kateri po arṡhetih krade, ali moſhnó
odréṡhe;
sarmentum, -ti, tú riṡjè od vinṡkih tert, tú kar
ſe od nyh
odreiṡhe;
supputare, ſpodreiṡati, ſpúd
odreiṡati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
opuliti2 dov., expilare, opuliti, cilú do dlake porubiti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
peta ž, F
4,
calcaneus, peta;
calx, peta, berzanîe;
pernio, -onis, en napok, napozhenîe, ali bolezhina na nogah, ali na
petah od mraṡa, ali ṡime;
talaris, -re, dolg do tal, dolg do
peit
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
plačati dov., F
16,
annumerare, perſhtéti, doſhtéti,
plazhati;
capite luere, s'glavo
plazhati;
foeneralia, -orum, ta zhaṡ kadar ſe ima uharnia
plazhati;
in aſsem satisfacere, vſezhihernu
plazhati;
luo, -ere, tarpéti,
plazhati, ṡadoſti ſturiti, preneſti, pokuro doperneſti;
nomina diſsolvere, dolgè
plazhati;
persolvere, plazhati, vſe do konza
plazhati, cilú vſe
plazhati;
plenè solvit, je popolnama
plazhal;
restituere, poverniti, nameiſtiti,
plazhati, naṡai dati;
sarcire damna, ṡa ṡhkode poverniti, ali
plazhati;
solvendo eſse, iméti s'zhym
plazhati;
ſolvere, plazhati, odvèṡati;
unde reddam, s'zhim
bóm plazhal? verṡ
uram facere, en maihin dolg
plazhati, inu en vekſhi ſturiti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
pobijen del., F
8,
cladem accipere, pobyen biti;
fusus, -a, -um, ṡlyt, ṡlyven, reṡgernîen, ṡapoden,
pobyen;
internecinus, -a, -um, bellum internecinum, voiṡka do konza
pobyena;
laesus, -a, -um, reṡhalen,
pobyen, nakaṡhen, ali nekaṡen;
petitus, -a, -um, proſhen, pegerovan,
pobyen;
sauciatus, -a, -um, vel saucius, -a, -um, ranîen, ṡbyen, do kryvi
pobyen;
strages, -gis, en sylnu velik kúp
pobyenih ludy;
vulneratus, -a, -um, ranîen,
pobyen
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
podoben prid., F
24,
consimilis, cilú enak, ravnu
podoben, vuṡ
podoben;
oreon, enu ṡeliṡzhe kazhji preſlizi
podobnu, raſte na gorrah;
simillimus, -a, -um, cilú do konza enák, inu
podobin;
similis, -le, glyh, enák,
podobin;
verisimilè, riſnizi
podobnu, je vrèdnu de ſe veruje, ſe ima verjeti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
podplat m, F
3,
a vestigio ad verticem, od
podplátou do verh glavè;
planta pedis, podplat;
solea, -ae, podplat, podkou
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
pogonobiti dov., F
11,
collabefacere, collabefactare, reṡbiti, podréti,
pogonobiti, ẛravenrejeniz;
depopulari, tó deṡhelo satréti,
pogonobiti;
devastare, ẛatréti, odpuſtiti, ferderbati,
pogonobiti;
perdere, ṡatréti,
pogonobiti, ferderbati, pogubiti, fundati, ṡkaṡiti, pogréſhiti, ṡgubiti, ṡadjati;
perdere, ṡgubiti, ṡadjati, potratiti, pogubiti,
pogonobiti. Dan:2.v.24;
perpopulari, cilú do konza ṡatréti,
pogonobiti, vſe pokonzhati;
pervastare, pogonobiti, inu cilú vſe ṡatréti;
populabilis, -le, legák ṡa
pogonobiti, inu ṡa ṡatréti;
populabundus, -da, -dum, kar ſe ima
pogonobiti, ali ṡatréti;
populare, ṡatréti,
pogonobiti;
vastare, reṡdjati, opuſtiti,
pogonobiti, reṡkopati, ṡatréti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
pokončati dov., perpopulari, cilú do konza ṡatréti, pogonobiti, vſe
pokonzhati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
pomalem prisl., F
5,
marasmus, et marcor, tá huda ſuha jetika, katera kir ſe vkoreny,
pomalim, ter
pomalim ṡhivot ferzera;
parciarius, -a, -um, kateri ṡkopú, inu
pomalim dily;
pedatim, pomalim, po lahkim, od ſtopinîe do ſtopinîe;
sensim, pomalim, polahku;
prim. malo, po
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
pomorjen del., interemptus, -a, -um, pomorjen, do ſmerti vbyen
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
pomorjenje s, F
4,
caedes, -dis, poboi, vbyanîe, v'boju
pomorjenîe;
interemptio, pomor,
pomorjenîe;
internetio, vel internitio, enu taku
pomorjenîe, de oben ne oſtane, do konza
pomorjenîe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
popisovanje s, F
10,
annales, ena chronica, ali buque tega od leita do leita
popiſſovanîa;
chronica, ene buque tega
popiſſovanîa kar ſe ẛgody;
collectanea, -orum, piſma, ali
popiſſovanîe iṡ drugih buqui v'kupai ṡbranu, ali prepiſſanu, v'kúp ẛneſſenu;
cosmographia, ſvitá
popiſſovanîe;
diarium, kalender, ali
popiſſovanîe, kai ſe ſleherni dán ṡgody;
geneologia, -ae, popiſſovanîe ene ṡhlahte, buque ene ṡhlahte;
geographia, -ae, popiſſovanîe tega ſvitá;
historia, enu risnizhnu perpovedanîe od ene rizhy, ali
popiſſovanîe;
inventarium, -rÿ, popiſſovanîe hiſhniga iménîa, ṡlaſti po ſmerti;
perscriptio, gori
popiſſovanîe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
porubiti dov., F
4,
depopulare, porubiti [poznejši pripis neznane roke];
depraedari, porubiti, obrupati;
diripere, porubiti, obrupati, po ſyli vṡèti;
expilare, opuliti, cilú do dlake
porubiti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
poslati dov., F
35,
amando, -are, prózh
poſlati, drugam
poſlati, odlozhiti;
emiſsarius, -ry, tudi en ſel ali pot, kateri tezhe kamer
ſe poſhle;
internuntiare, ſle od eniga do druṡiga
poſlati, tiá inu naṡai ṡelſtvu délati;
mitte, -me, poſhli mene, puſti mene poiti;
nuntios mittere, ſle
poſlati;
permittere, perpuſtiti, puſtiti, drugam
poſlati, na dle
poſlati;
praemittere, naprei
poſlati;
relegare, v'bando ſpoṡnati, ali
poſlati;
remittere, naṡai
poſlati, odpuſtiti, odviti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
posušen del., F
8,
aridus, ſuh,
poſuſhen;
coniza, -ae, ſuhi korèn,
poſuſhen korèn, bodèzh, ali ternaſti korèn;
exiccatus, -a, -um, poſuſhen;
exsuccus, et exuccus, poſuſhen, cilú ſuh;
exuccus, terdú
poſuſhen, cilú do konza ſuh;
inarefactus, -a, -um, cilú
poſuſhen, inu ſúh;
siccatus, -a, -um, poſuſhen;
torridus, -a, -um, ſúh,
poſuſhen
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
pošta ž, F
3,
angaria, -ae, proſtor od ene
poſte do druge;
famigerator, kateri ſem ter tám
poſhte noſſi;
veredus, -di, hiter koyn ṡa
poṡhto
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
povreti se dov., sapa defrutum, kuhanu vinu, kateru
ſe je do tretiga deila
povreilu
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
prebran del., F
4,
illectus, -a, -um, â lego, ne
prebrán;
illectus liber, ne
prebrane buque;
perlectus, -a, -um, prebran, od sazhetka do konza
prebrán
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
prebrati1 dov., F
4,
pellegere, vel perlegere, prebrati;
perlegere, prebrati, od ṡazhetka do konza
prebràti;
relegere, prebrati, vezhkrat brati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
prenesti2 dov., F
6,
aegrè pati, nerad tarpéti, nerad
preneſti;
luo, -re, tarpèti, plazhati, ṡadoſti ſturiti,
preneſti, pokuro doperneſti;
perferre, preneſti, pretarpéti;
pertolerare, preneſti, pretarpeti, do konza tarpéti;
suferre, preneſti, volnú tarpéti, ṡaneſti, podneſti;
sustinere, zhakati, pretarpéti, preſtati,
preneſti, gori derṡhati, plantati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
preskop prid., praeparcus, -a, -um, preṡkop, ſylnu ṡkóp, cilú do konza ṡkóp
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
pretrpeti dov., F
5,
perdurare, notar do konza tarpeiti,
pretarpeiti;
perferre, preneſti,
pretarpéti;
perpeti, pretarpéti, ali doſti tarpéti, prebiti;
pertolerare, preneſti,
pretarpeti, do konza tarpéti;
sustinere, zhakati,
pretarpéti, preſtati, preneſti, gori derṡhati, plantati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
prijazniv prid., F
15,
affabilis, resgovoren, v'govorjenîu lubesniu,
priasniu, dopadajezh;
blandus, -a, -um, lubeẛniu,
priaẛniu;
clemens, miloſtiu, dobrutliu,
priaṡniu;
familiaris, -ris, priaṡniu, domazhi, dober priatel, domazhi;
gratiosus, -a, -um, lubeṡniu,
priaṡniu, lubankaſt;
hospitaliter, po
priaṡnivimu erpergovanîu;
humanus, priaṡniu, perluden;
invitabilis, -le, povabliu,
priaṡniu, lubeṡnivu, luṡhtnu;
percomis, -me, cilú lubeṡniu,
perjaṡniu, inu pryeten;
perfamiliaris, -re, cilú domazhi, inu
priaṡniu;
perhospitalis, ſylnu
priaṡniu pruti tem ptuim;
perhumanus, -a, -um, cilú do konza perluden, inu
priaṡniu;
perurbanus, -a, -um, cilú perludin, zhedin, inu
priaṡniu;
praestare amorem, ſe
priaṡniu ṡkaṡati, ali priaṡnoſt ṡkaṡati;
urbanus, -a, -um, méſtni, perludin,
priaṡniu
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
priljuden prid., F
5,
humanus, priaṡniu,
perluden;
officiosus, -a, -um, poſluṡhezh,
perluden, lubeṡniu, fliſſik;
perhumanus, -a, -um, cilú do konza
perluden, inu priaṡniu;
perurbanus, -a, -um, cilú
perludin, zhedin, inu priaṡniu;
urbanus, -a, -um, méſtni,
perludin, priaṡniu
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
pripeljati dov., F
24,
adducere, perpelati, dopelati;
advehere, perpelati;
apporto, -are, perneſti,
perpelati, noſſiti;
perducere, perpelati, h'konzu perpraviti;
perductor, -oris, perpelaviz, tá kateri kai
perpela;
pervehere, perpelati, do eniga meiſta parneſti, ali
perpelati;
reducens, reductor, -oris, kateri naṡai
perpelá;
superducere, ſhevezh inu vezh
perpelati, verhu
perpelati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
pripogniti se dov., F
7,
conquiniscere, ſe nagniti,
ſe perpogniti;
flectere, ſe perpogniti, perpogibati, klezhati;
ocquinescere, ſe perpogniti, ali perkloniti;
pandare, ſe perpogniti, doli pertiſkati, de
ſe ena reizh
perpogne;
procumbere, ſe perpogniti, doli lezhi, ali ſe doli nagniti, ſe niṡku derṡhati,
ſe do tal
perpogniti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
prsi ž mn., F
15,
asthma, neduha, teſnúſt, ali teṡhkúſt
v'perſih, de ſe davi, inu ne more prou vun metati;
dyspnaea, teſnoba
v'perſih, neduha, kir eden teṡhku diha;
empyema, tur na
perſih, de eden naſnago, gnoi, inu kry vun mèzhe;
ensiformeos, ena ṡyliza
[!] na
perſih;
expapilare, nédarje reṡpéti,
perſi odgarniti;
ilia trahere post se, zhreva ṡa ſabo vlézhi, naduſhliu, ali teſnih
parſi biti;
leloh, seu calegma, ena taka arznia ṡa
parſi;
mastus, -ti, perſi, ali ſeṡzi;
pectus, -oris, parſi;
plangere, plakati, klagovati, od ṡhaloſti ſe po
perſih tlézhi;
praecordia, -orum, slizhiza na
perſih, ſarzhna jamiza, oſſerzhje;
propena ad pectora barba, ena po dovgim ṡkamplana brada, katera do
perſih doſeṡhe;
rationale, -le, naperſnik, na
perſih ṡhzyt;
uber, -ris, vime,
perſi, ſeṡzi;
vertebra, -ae, vel verticuli, sive spondili, ṡklèpi per koſtéh, na
perſih, na nogah, na harbtiṡzhu, kateri ſe giblejo
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
purgar m, F
3,
civis, meṡzhán,
purgar;
municipalis, -le, kar tem raven
purgarjam ſliſhi;
municipatim, teh raven
purgarjou, od méſta do méſta
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
puštobiranje s, syllabatim, od ene ṡhtime do druge
s'puṡhtoberanîam
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
ramno prisl., veterrinus, -a, -um, ſylnu ſtar,
ramnu ṡlú ſtar, cilú do konza ſtar
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
rana ž, F
39,
ancteres, orodje ẛa
rane v'kupai ſtiſkati;
cicatrix, ſhrimf, ſhrumf,
rana, ẛnaminîe, madeṡh ene
rane;
citratricosus, vus ranîen, polhen
rán;
consauciare, s'nekaterimi
ranami raniti;
emplaustrum, flaiſhter ẛa
rane;
lemniscus, -ci, fazl ṡa
rane;
plaga, -ae, rana, ṡhlak, vdarez, ṡhtraffinga, ſtrán;
sauciare, raniti,
rane ſturiti;
vulnus, -ris, ena
rana, ṡhlák do kryi;
vulnus lethale, ſmertna
rana
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
ranjen del., F
8,
cicatricosus, vus
ranîen, polhen rán;
consauciatus, ranîen;
descobinatus, poréẛan,
ranîen;
inviolabilis, -le, neomadeṡhliu, tu kar ſe ne more nazheti,
ranîenu biti, ali poṡhkoditi;
mortiferè vulneratus, do ſmerti
ranîen;
sauciatus, -a, -um, vel saucius, -a, -um, ranîen, ṡbyen, do kryvi pobyen;
vulnerare, raniti,
raneniga ſturiti, poréṡati;
vulneratus, -a, -um, ranîen, pobyen
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
razodeti dov., F
10,
adaperire, odpréti, odkriti,
reẛodéti;
denudare, reẛodeti, do naṡiga ſe ſlézhi;
detegere, reṡodéti, odkriti;
enudare, do naṡiga ſleizhi, odgarniti,
reṡodéti;
exertare, odkriti rame, odgarniti,
reṡodéti;
patefacere, reṡodéti, odpréti, povédati;
patefieri, reṡodéti;
perputare, dat eno reizh dobru ṡaſtopiti, ali
reṡodéti;
promere consilia, nîegovu ſveitovanîe, inu naprei vṡetjè
reṡodéti;
revelare, reṡodèti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
resnično prisl., F
10,
amen, riſnizhnu, ẛa gviſhnu, takú ſe ẛgodi, nai ſe ẛgody;
certò, vel certè, ẛa gviſhnu,
riſnizhnu;
indubitate, indubitanter, ṡa gviſhnu, nezviblajozhnu,
riſnizhnu;
integerrimè, cilú do konza
riſnizhnu;
integrè, cilú,
riſnizhnu;
profectò, ṡa gviſhnu, ṡa riſnizo,
riſnizhnu, timu je takú;
sedenim, ali
riſnizhnu;
seriè, vel seriò, pres ſhale,
riſnizhnu, nalaṡh;
syncere, riſnizhnu, redle;
verè, riſnizhnu, po riſnizi, gviſhnu, ṡa riſnizo
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
rokav m, F
5,
chirodota, ena ſuknîa s'dolṡimi
rokavi do perſtu;
manica, -ae, en
rokav;
manicatus, -a, -um, rokavaſt,
s'rokavi, ali na rokah okován;
manuelatus, -a, -um, kateri gvánt s'viſſezhimi, ali dolgimi
rokavi noſſi;
tunica pectoralis, ſuknîa pres
rokavu
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
sedemnajsti štev., praetexta, -ae, ena ſorta dolṡiga gvanta per teh nekadayh Rimlanih, kateri ſo ty otroci noſſili do
ſedemnaiſtiga leita
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
sel m, F
26,
angelus, en Angel, en
ſel, en oẛnanîaviz, oẛnanenyk;
apostolus, joger, tovariṡh, en
ſel, en pot;
cursor, hiter
ſel, lokai, curèr;
diactor, miſhetar,
ſel v'mei dvéma;
inoratus, -a, -um, tú ne povédanu, naprei ne parneſſenu, od eniga poſlaniga, ali
ſlá;
internuntiare, ſle od eniga do druṡiga poſlati, tiá inu naṡai ṡelſtvú délati;
internuntius, miſhétar, en
ſel v'mei dvéma viſhima;
lautia, -orum, dary inu ſhenkenge, katere ſo Rimlani ptuim Ambaſhatoram, ali oblaſti
ſlam poſhilali;
legare, ſle poſlati;
legativum, danarji na raiṡho dani enimu Ambaſſatorju, ali
ſlu;
nuntÿ, ſli;
oratores, govorizhini,
ſly
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
selstvo s, F
7,
evangelium, -lÿ, oṡnanenîe, enu veſſelu
ſelſtvú;
evangelus, -li, kateri enu dobru
ſelſtvu perneſſe;
internuntiare, ſle od eniga do druṡiga poſlati, tiá inu naṡai
ṡelſtvú délati;
legatio, -onis, ſelſtvú, ali ambaṡciada;
legationem gerere, enu
ſelſtvú, ali ambaṡciado opravlati;
nuntia, -ae, oṡnanîavka, katera enu
ſeltvú, ali kai noviga parneſſe, ali oṡnani;
nuncium, ſelſtvu
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
seslužiti se dov., permerere, ſe ſeſluṡhiti, do konza ſluṡhiti, ṡlaſti na voiṡki ſe vréden ſturiti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
skamplan del., F
2,
propena ad pectora barba, ena po dovgim
ṡkamplana brada, katera do perſih doſeṡhe;
propenus, -a, -um, tú kar je po dolgim
ṡkamplanu
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
skok1 m, F
8,
aſsultus, en
ṡkuk;
saltuatim, od
ṡkoka do
ṡkoka;
saltum dare, poṡkozhiti, en
ṡkók ſturiti;
saltus, -us, en
ṡkók, ali en
ṡkúk;
subsultim, s'ṡkokom, ali ṡkokajvioz,
v'ṡkoku
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
skop prid., F
11,
avarus, ṡkóp;
deparcus, ṡkóp, ſylnu
ṡkóp;
fieri avarum, lakomen,
ṡkóp ratati;
parcus, ṡkóp, ṡhparoven;
praeparcus, -a, -um, preṡkop, ſylnu
ṡkóp, cilú do konza
ṡkóp;
restrictus, -a, -um, mozhnú ſtiſnên, inu ṡavèṡan,
ṡkóp;
solers, -tis, kunṡhtin, hitir, pregnán, modir,
ṡkóp;
tenax, -cis, ṡkóp, derṡhèzh, ṡhylnaſt;
triparcus, ſylnu
ṡkop
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
sleči dov., F
6,
connudare, do naṡiga
ſlézhi, odgerniti;
despoliare, ſleizhi, obrupati;
devestire, ſlézhi, ſlazhiti, oblazhilu doli vrézhi, potegniti;
diloricare, sheléṡni gvant
ſlézhi, odpeti, reſtegniti, prózh djati;
enudare, do naṡiga
ſleizhi, odgarniti, reṡodéti;
nudare, odkrivati, do naṡiga
ſleizhi
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
sleči se dov., denudare, reṡodéti, do naṡiga
ſe ſlézhi
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
smrt ž, F
37,
capitale crimen, naglavna pregreha,
ſmerti vrédna;
capite damnatus, k'ſmerti obſojen;
emortualis dies, dán te
ſmerti;
illachrymare morti alicuius, nad
ṡmertjo eniga ſe ṡjokati;
interrex, -gis, en nameiſtnik po
ſmerti eniga kraila, dokler druṡiga iṡvolio: mertviga kraila naméſtnik;
lethaliter, do
ſmerti, v'nevarnoſti te
ſmerti;
lethum, -thi, ſmert;
mors, ſmert;
resuscitare, od
ſmerti ṡbuditi, od
ſmerti gori vſtati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
sneden del., F
5,
adesus, -a, -um, ſneiden, ogriẛen, cilú pozèran, inu vshyt;
depasci, popaſhen biti,
ſneiden biti;
exesus, -a, -um, ſneiden, pozeran;
peresus, -a, -um, dojiden, do konza
ſneiden;
semesus, -a, -um, polovizo
ſneiden
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
snesti dov., F
5,
abedere, odjéſti, vshiti,
ſneſti;
absúmere, ſnéſti, povshiti, pozerati, ponuzati;
adedere, vſe
ſnéſti, vſe dojéſti, vſe do konza
ſnéſti;
admordere, odgrisniti, enimu tú nîegovu
ſneîſti, nagriẛniti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
sončen prid., F
30,
ab ortu usque ad occasum solis, od
ſonzhniga is hoda, do
ſonzhniga ṡahoda;
eclipsis, ſonzhnu, ali lune merknenîe;
occidentalis, pruti
ſonzhnimu ṡahodu leṡhezhi;
occiduo sole, v'ſonzhnim ṡahodu;
solaris, -re, ſonzhni, ſonzhna ura;
solis radius, ſonzhna ſvitloba,
ſonzhni ṡharki;
zephirus, -ri, veiter od
ſonzhniga ṡahoda
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
sram1 m, F
11,
bubo, huda bisgauka okuli
ſrama na dimlah;
cremasteres, moſhnize moṡhkiga
ſrama, ali te ṡhilize na katerih tá jaiza viſſè;
cunnus, ſhenṡki
ſram;
genitale, -lis, moṡhki
ſrám;
hydrocele, tá voda katera ſe je v'kúp ṡbrala v'mihur ali moſhnizo moṡhkiga
ſrama;
ingven, -nis, tá
ſrám na ṡhivotu, dimle, dimelze;
pubes, pubis, mladúſt, enu kardelu mladenizhou, perva pavoliza, ali dlake na
ſramu, vṡhè bradat;
pubetunus, noter do
ſrama;
pudenda, ſram;
scrotum, -ti, ſrama moſhnize, ali modi, v'katerih jaiza leshè;
verenda, -orum, tá
ſram, ali meiſta te ſramoſti tega zhlovéka
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
stanoviten prid., F
19,
arrha, -ae, arrhabo, -onis, en
ſtanovitni danár, dán ẛa Aro;
constans, ſtanovitin;
fides vera, ſtanovitna riſniza teh beſſéd;
firmus murus, ſtanoviten ṡyd;
indeclinabilis animus, enu
ſtanovitnu, nezaglivu, mozhnu ſarzè;
perseverare, obſtati, do konza oſtati,
ſtanoviten obſtati:
qui perseveraverit, kateri
ſtanovitin oſtane;
residentia, ſtanovitnu ſedenîe;
stabilis, -le, ſtanovit,
ſtanovitin
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
stanovitnost ž, F
8,
constantia, ſtanovitnoſt;
firmamen, firmamentum, ſtonovitnoſt, mozhna tardnúſt;
firmitas, firmitudo, ſtanovitnoſt;
immutabilitas, ſtanovitnoſt;
perseverantia, -ae, obſtanovitnoſt,
ſtanovitnoſt do konza;
soliditas, ſtanovitnoſt;
stabilitas, ſtanovitnoſt;
strenuitas, junaṡhtvu,
ſtanovitnoſt
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
star prid., F
112,
anicula, ena
ſtara babiza;
antiquus, ſtar;
crusma, en
ſtar nékadanî inſtrument, na kateri ſo bili, kadàr ſo pleſſale te
ſtare babe;
discubitorius, -ÿ, tudi ena vaikuſhniza po
ſtari navadi, na kateri ſo per jédi ſedéli;
elementarius, en
ſtar piſſár, kateri ſe ſhe tega
ſtariga ṡazhetka vuzhy;
juniculus, -li, tú
ſtaru veliku deblu, inu korèn ene vinske terte;
trien, -nis, -ne, try leita
ſtar;
veterrinus, -a, -um, ſylnu
ſtar, ramnu ṡlú
ſtar, cilú do konza
ſtar;
vetustè, vetustiſsime, cilú
v'ſtari navadi
- stariši , F4, adolescere, pomladiti, ſhe raſti, vekſhi ali ſtariſhi perhajati; frater major natu, tá ſtariſhi brat; major, vekſhi, ſtariſhi; patricius, -ÿ, teh ſtariſhih meſtnih goſpudou eden, ſtare ṡhlahtnoſti zhlovék
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: star prid., scordisci Liv. die ehemaligen Kroaten
ſtari Hrovatji
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
steber m, F
23,
bacchen, en
ſteber;
columen, et columna, ſteber, podpurnîa;
intercolumnium, proſtor v'mei dvéma
ſtebrama, v'mei
ſtebry;
pilatim, od eniga
ſtebra do druṡiga, po verſti kakòr
ſtebri ſtojè;
scapus, eniga
ſtebra tá ſreidnî deil;
stria, -ae, jamize, ali ṡhlibiki na
ſtebréh
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: steber m, capitelum, glaviza na
ſtebru
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
stopinja ž, F
15,
apodanea, ſvetiga Michéla Cerkou v'Gershki deṡheli, kir ſe vidi na enim kaminu nîegova
ſtopinîa;
gradatim, od
ſtopinîe do
ſtopinîe;
greſsus, -us, hojenîe, korazh,
ſtopinîe;
milliarium, -rÿ, vel milliare, -ris, ena myla, tavṡhent
ſtopyn;
numellae, -arum, konṡke
ſtopinîe, ſtopinîe;
paſsim, ſem ter tám, od
ſtopinîe do
ſtopinîe, takú inu takú;
patriſsare, po ozhetinih
ſtopinîah hoditi, po ozhetu ratati;
pedatim, pomalim, po lahkim, od
ſtopinîe do
ſtopinîe;
sequi, po enga
ſtopinah hodit
[poznejši pripis neznane roke];
stadium, -dÿ, moṡhki tèk, ſtú pet inu dvaiſſeti
ſtopyn, ali korakou;
vestigium, -gÿ, ſtopinîa, ſléd, ſleid
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
suknja ž, F
28,
aclaſsis, ſuknîa, katera nei od rame doli ẛaſhita;
chirodota, ena
ſuknîa s'dolṡimi rokavi do perſtu;
coccus, ardezha
ſuknîa. Exod:25;
levidensa, ena preproſta, reidka, lahka
ſuknîa, ena zviliſhna joupa;
palla, -ae, ena ṡhenṡka
ſuknîa, plaṡzh, ali ſhavba;
sagarius, -rÿ, barantaviz
s'ſuknîami, ali s'kitlami, s'ſraizami;
toga, ſuknîa, dolga, inu do tál;
tunica pectoralis, ſuknîa pres rokavu
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
še prisl., F
81,
a Roma, ſhe od Rima,
ſhe prózh od Rima;
adhuc, ſhe, do ẛdai,
ſhe vſelei, iſhe, do tukai;
caetera, -rum, kar je
ſhe zhès, kar je zhès oſtalo, tu drugu;
deterius, ſhe huiſhe;
hactenus, doſehmál,
ſhe poprei;
necdum, ſhe nikár;
nondum, ſhe ne,
ſhe nikár;
pendens vinum, vinu
ſhe v'groṡdji;
plus adhuc, ſhe vezh;
revalare, ṡupèt oprati,
ſhe oprati;
ulterior, ulterius, ſhe daile
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
špičasto prisl., cuspidatim, po ſhpizah,
ſhpizhaſtu, od ṡhpice do ṡhpize
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
tam prisl., F
69,
adagia sunt: kir nei bogaſtva,
tam nei lakomnoſti;
eo usque, noter do
tam, taku dalezh, noter do letu;
huc illuc, ſem ter
tám;
ibi, tamkai,
tam;
istac, leunód,
tám ṡkuṡi, tod ṡkuṡi;
istinc, tam, tamkai, leundi;
oberrare, ſe okuli ſem ter
tám klatiti;
sinuare, ſe ſem ter
tám saviati;
superius, oṡgorai,
tam gori, ſhe viſhe ṡgorai;
volaticus, -a, -um, ſem ter
tám letezhi
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
tamkaj prisl., F
4,
abusque, do
tamkai;
ibi, tamkai, tam;
ibidem, ravnu
tamkai;
istinc, tam,
tamkai, leundi
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
tla s mn., F
28,
attae, krulovi, de nemorejo nog od
tal vsdigovati;
effligere, ẛmartrati, na
tla vreizhi;
fluens vestis, en dolg gvant do
tál;
oculos in terram defigere, v'tla gledati;
solare, pro desolare, reṡdjati, opuſtiti,
h'tlam ſturiti;
solum, -li, dnú, pod,
tlá;
trochus, -chi, ena otrozhja ygra s'eno berklavko, katera ſe na
tléh ṡaṡhene, de brenzhy, inu na
tléh ſem ter tám tezhe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
tod prisl., F
6,
abhinc, od ẛdai, od ſadai, od
tód, od letód, od todai;
dehinc, dein, potle, od
tod;
hinc, od
tod, od todai;
inde, od vunód, od
tod;
non procul hinc, nikár delezh od
tód;
usque huc, noter do
tod
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
trdo prisl., F
5,
allaboro, -are, mozhnu ſe mujati,
terdu délati;
durè, terdú, nevſmilenu, groṡovitu;
edurè, kripkú,
terdú;
exuccus, terdú poſuſhen, cilú do konza ſuh;
insistere, nejenîati, ne nehati, ſe mozhnu ene rizhy an vṡèti, ali darṡhati,
terdú na enim meiſti oſtati, s'beſſédo mozhnu naprei gnati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
tretji štev., F
14,
bes, -sis, ſheſti deil, tú je dvá
tretja deila od eniga zéliga;
conternans, tú kar
v'tretje leitu grè;
dies tertia, tretji dán;
sapa, -ae, móṡht vkuhan do
tretyga deilla;
sapa defrutum, kuhanu vinu, kateru ſe je do
tretiga deila povreilu;
scrupulum, -li, ta
tretji deil eniga quintilza;
ternarius, -a, -um, tá
tretji;
tertiana febris, marṡliza na
tretji dán, treniza
[!];
tertianus, tá
tretji v'verſti;
tertianus, tretjiga dnèva;
tertio die, na
tretji dán;
tertius, -a, -um, tá
tretji;
triens, -tis, en danár, vela
tretji deil aſsis;
trigamus, en móṡh
tretje ṡhene
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
trg1 m, F
5,
municipium, ſléhernu méſtu ali
terg, kateru ima ſvoio laſtno rihto, inu poſtavo;
oppidanus, -a, -um, en terṡhán, meṡzhán, is
terga, ali meſta;
oppidatim, od eniga
terga do druṡiga, po méſtnu;
oppidum, en
terg, ali méſtu;
vicus, -ci, uliza, gaſſa, zeiſta, vaṡ,
terg, en krai kir je ena hiſha ṡa drugo
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
tukaj prisl., F
11,
abest, ga nei
tukai;
absens, vel abscens, kateri nej
tukai;
absum, me nei
tukai;
adhuc, ſhe, do ẛdai, ẛhe vſelei, iſhe, do
tukai;
advertere non adeſse, pogriſhiti, ẛgreiſhiti de nei
tukai;
hac, letukai,
tukai;
hac transivit, je ſhel
tukai mimú;
hucusque, doleti, do
tukai, ali doſehmál;
istic, tukai;
istorsum, tukai mimu;
praeripere, prevṡèti s'ſylo,
tukai odtergati, inu tia neſti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
ubijen del., F
5,
fatifer ensis, en mezh, s'katerim je bil eden
vbyen;
interemptus, -a, -um, pomorjen, do ſmerti
vbyen;
interfectus, -a, -um, vbyen, vmorjen;
occisiſsimus, vezh kakòr
vbyen;
occisus, -a, -um, vbyen
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
ubog prid., F
11,
aporiamur, vbogi perhajamo;
aporiari, vbog perhajati;
indignus, -a, -um, vbóg, potrében, ſromák;
inops, -pis, vbóg, potrében, kateri nyzh néma, ſromák, vbuṡhiz;
miser, -a, -um, vbog, réven, nadluṡhen, nerobe, edyn;
pauper, vbóg, réven, ſyroten;
pauperrimus, -a, -um, narvboṡiſhi, cilú do konza
vbog;
perpauper, cilú
vbóg, cilú do konza
vbóg;
proletarÿ, vbogi ludè, kateri nyzh némajo, kakòr doſti otrúk;
vindemiola, -ae, ena
vboga jeſſen s'malu groṡdjam
- ubožiši , pauperior, doſti vboṡiſhi
- najubožiši , pauperrimus, -a, -um, narvboṡiſhi, cilú do konza vbog
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
ud m, F
15,
acopa, -orum, olie, ali masilu ẛa trudne glide,
vude, ẛhyle, ali kite;
arthritis, ſléherna bolezhina na
vudih;
articulus, zhlink, glid,
vud;
luxatio, ṡvinenîe, ṡvyn, ṡvinenîe eniga
uda;
membra, vudi, glidi, glidje;
membratim, od
vuda do
vuda, od glida do glida;
membrum, -bri, vud, glid;
permanenter, v'hojenîu od eniga do druṡiga, kakòr enu dobru vinu grè od ene ṡhylize do druge v'zhlovéku, ali tá múzh ene arznîe od
uda do
uda;
sensus, -us, pozhutik, um,
udi, pozhutenîe, ṡaſtopnoſt;
sideratio, ṡhkoda ṡkuṡi treiṡk, ali hudu vreme ſturjena: tudi kadar ṡkuṡi gnyloſt je vṡhè en
vud mertou;
sphacelus, kadar ṡkuṡi gnyloſt je vṡhè en
vud mertou, en mertvi glid;
syderatio, udi od Boṡhyga ṡhlaka vdarjeni;
symetria, -ae, pravu s'merjenîe, ali mèra teh
vudou ene podobe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
ukuhan del., sapa, -ae, móṡht
vkuhan do tretyga deilla
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
ura ž, F
29,
astrologiarius, kateri
vro navia, inu gliha;
clepsydra, clepsammidion, péṡzhena
vra, ali vodena;
fortunatè, ſrèzhnu, k'dobri
uri ali zhaſſu;
hora, -ae, ura;
hora mortis, ſmertna
ura;
horologium, ſonzhna
ura, ſicer ſléherna
ura ſe imenuje
horologium; in horas, od
ure do
ure;
quota est hora, kuliku je na
uri, obkuliku je
ura;
sciathericon orologium, tá ſonzhna
ura, katera s'ſenzo
ure kaṡhe;
tempestas mala, hudu vremè, huda
ura, hud véter
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
vas ž, F
10,
Baca, ena
vaas, od katere ſe ẛazhne tá ẛgurnîa Galilea;
paganus, -ni, en vaṡki zhlovek, is
vaſſy;
pagatim, od
vaſſi do
vaſſi;
pagus, -gi, ena velika
vaṡ;
vicanus, -ni, en kmètizh,
v'vaſſeih rojen;
vicatim, po
vaſſeih, ali od
vaſſi do
vaſſi;
vicus, -ci, uliza, gaſſa, zeiſta,
vaṡ, terg, en krai kir je ena hiſha ṡa drugo
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
ves zaim., F
244,
abundans, kir ima
vſiga obilnu, inu ẛadoſti, bogat;
adedere, vſe ſnéſti,
vſe dojéſti,
vſe do konza ſnéſti;
circunsudare, vus ſe potiti;
est in ore omnium, vſim je v'uſtih,
vſi od nîega govorè,
vſi s'nym ſi uſta ṡbriſhujejo;
feralia, -orum, vſih duṡh dán, teh mertvih dán;
marasmus, ſuhota ali ẛuſha, kadar vṡhè
vſá tá narojena mokrota vſahne;
obnixè, ſylnu,
s'vſo mozhjó, lipú;
orbis terrarum, okrogloſt ſvitá,
vus volen ſveit;
prae omnibus, pred
vſimi;
totus, -a, -um, ceil,
vus;
vociferari, ukati, vpiti na
vus glaṡ, krizhati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
vleči nedov., F
82,
attrahere, k'ſebi potegniti,
vleizhi;
dispalare, ſem ter tám
vleizhi, ſe klatiti;
ductilis, ena reizh, katera
ſe lagku
vleizhe, kakòr drát;
extractorius, -a, -um, kar ima múzh vunkai
vlézhi, ali potegniti;
ilia trahere post se, zhreva ṡa ſabo
vlézhi;
jugatorius, -a, -um, jugatorius bos, en vklenîeni, ali vprèṡheni vol kir
vleizhe;
nigrans, kar na zhernu
vlézhe;
olusatrum, -tri, enu drevze, ali ſvibovina s'perjam ṡèlu enaku, ali kateriga perje na ṡèle
vlézhe;
pergere, naprei poiti, ali
vleizhi, v:g: je gori
vleikel v'Betlehem;
procrastinare, odlaſhati od dnè do dnè, na dolgu
vlézhi;
subalbicare, beilkaſt biti, na beilu
vleizhi;
trahere, vleizhi, potegniti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
vojska ž, F
92,
armare, voiṡkó ẛbirati;
bellum, voiska, voiskovanîe, ẛhovd;
bellum inferre, ẛazheti
voiskó;
exercitus, voiṡka, voiṡke kardelu;
expertus belli, na
voiṡki iṡkuſhen;
fundere hostes, voiṡkó reṡbyti;
impedimentum, impeditio, ṡmota, ṡabava, ṡaprega, branenîe, ṡaderṡhanîe, ṡapreṡhenîe na
voiṡki bagaṡhe;
inire pericula praeliorum, ſe v'eno nevarno
voiṡkó podati;
internecinus, -a, -um, bellum internecinum, voiṡka do konza pobyena;
laena, -ae, nékadanî na
voiṡki pláṡzh, kateriga ſo ty bogovzi noſſili, en ṡgurni gvant, en ziganṡki plaṡzh, en harvaṡhki manten;
militia, -ae, voiṡka, ṡhovd, ṡhold;
propugnare, braniti ob zhaſſu te
voiṡkè;
tormentum bellicum, ṡhtúk na
voiṡki;
turmalis, -le, kar eni
voiṡki, ali kardelu ſliſhi
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
vrh predl., F
4,
a vestigio ad verticem, od podplatou do
verh glavè;
contignatio, v'kup ſtavlenîe eniga vodra
verh druṡiga;
crista, perje, puſhel perja
verh zhelade;
trichorum, -ri, en zimpar, ali hiſha, katera try hiſhe, ali pode
verh en druṡiga ima, ali s'treimi verſtami;
prim. vrhu
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
vsak zaim., F
24,
adagia sunt: Potréba je taku mozhna, de
vſaku ẛheléẛu ẛlomi;
cotidie, vel quotidie, vſak dan;
jugiter, vſak dán, vſeṡkuṡi, pres neprejenanîa, v'vednu;
omnis, ſleherni,
vſaki, vſak, ſlédnî;
quaevis, quivis, quodvis, vſaka, vſaki, vſaku;
quotannis, vſaku leitu, od leita do leita;
singuli, vsaki poſsebei
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
z'gruntoma prisl., funditus, do dna,
s'gruntoma, cilú do konza
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
začetek m, F
44,
a calce ad initium, od konza noter do
ẛazhetka;
caput, glava,
ẛazhetek;
coeptum, ẛazhetik;
exorsus, -us, ṡazhetek;
initia, te ṡvèṡe teh otrúk v'ṡibéli: tudi ene rizhy
ṡazhetik;
initiatus, -a, -um, navuzhen, podvuzhen, kateri je te perve
ṡazhetke prejèl;
orsus, -us, ṡazhetek;
paraxismus, marṡlize, ali boleṡni
ṡazhetik;
primordium, -dÿ, ṡazhetik
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
zahod2 m, F
9,
ab ortu usque ad occasum solis, od ſonzhniga is hoda, do ſonzhniga
ṡahoda;
caurus, dolénî veiter od ſonzhniga
ẛahoda;
occasus, -us, ſolis, ſonzhni
ṡahod;
occidens, ſonzhni
ṡahod;
occidentalis, pruti ſonzhnimu
ṡahodu leṡhezhi;
occidio sole, v'ſonzhnim
ṡahodu;
usque ad occasum solis, do ſonzhniga
ṡahoda;
versus occidentem, pruti ſonzhnimu
ṡahodu;
zephirus, -ri, veiter od ſonzhniga
ṡahoda
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
zavleči dov., F
5,
comperendinare, na dolgu odlaſhati, odloṡhiti,
ẛavlézhi, od dnè do dnè vlézhi;
cunctari, pozhakovati, odlaſhati, ſe muditi, premiſhlovati,
ẛavlézhi;
elongare, delezh poſtaviti, odſtopiti,
ṡavleizhi;
intertrahere, vleizhi, v'meis
ṡavleizhi;
prorogare, ṡavleizhi, na daile vleizhi, odlaſhati, odloṡhiti nadaile
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
zbijen del., F
2,
excuſsus, -a, -um, âb excutior, vun
ṡbyen, ṡklaten, ṡaverṡhen;
sauciatus, -a, -um, vel saucius, -a, -um, ranîen,
ṡbyen, do kryvi pobyen
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
zelen prid., F
43,
aizoon, enu ẛheliszhe, kateru je vſelei
ẛelenu;
evirescere, oṡeleniti,
ṡelenu ratati;
frondosus, -a, -um, ṡelen;
intervirere, ſe v'meis ṡeleniti, ali
ṡelenu biti;
perviridis, -de, cilú
ṡelen, cilú do konza
ṡelen;
ruta, -ae, ruhtiza,
ṡelenu grenku ṡeliṡzhe;
thyrsus, en
ṡelen mai;
viridis, -de, ṡelen, ṡelenu;
viridis umbra, ſénza s'ṡelenîá,
s'ṡeleniga veya
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: zelen prid., aconitum, -ti, ſelene klobuk. Scopoli; glej opombo pri geslu klobuk
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
zmartrati dov., F
3,
effligere, ẛmartrati, na tlá vreizhi;
excruciari, ṡmartrati;
perexcruciare, cilú do konza
ṡmartrati, ſylnu mozhnu martrati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
zrel prid., F
15,
abscéſsus, -us, en
ẛrél tur, ali ẛnotarnîa, ena tekozha bolezhina;
ceres rubicunda, ẛrélu ẛhitu;
ematurescere, ẛoriti,
ẛrélu biti;
maturatus, -a, -um, ṡrél, inu zaitik biti;
maturescens, ṡrél perhajozhi;
maturiſsimus, cilú do konza
ṡrél;
maturus, -a, -um, ṡrél;
poma praecocia, per zaiti
ṡreila jabulka;
poma serotina, poṡnu
ṡreila jabulka;
praeciae uvae, ṡgudnu groṡdje, kateru je poprei
ṡrélu, kakòr tú drugu;
praecoquus, -a, -um, ṡgudai
ṡrel;
praecox, -cis, ṡgudai
ṡrél, pred pravim zhaſſam godán;
sementinum pyra, hruṡhke ob ṡhetvi
ṡréle;
suppurare, podgniti, gnoinu biti, en tur ali bolezhina
ṡréla biti, ali gnoinu perhajati;
uvae precociae, per zaitu
ṡreilu groṡdje
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
žilica ž, F
10,
cirri, et capillamenta, shilize, shilize na ẛeliszhi inu koreninah;
cremasteres, moſhnize moṡhkiga ſrama, ali te
ṡhilize na katerih tá jaiza viſſè;
ensiformeos, ena
ṡ[h]yliza na perſih;
fibrae, -rum, ṡhilize na ṡeliṡzhi, ali na pèrji, inu koreninah;
fibratus, -a, -um, kar ima takove
ṡhilize, laṡze, inu korenizhize;
nervi rosarum, ṡhilize na roṡhnih platelzih;
nervulus, -li, ṡhyliza;
permananter, v'hojenîu od eniga do druṡiga, kakòr enu dobru vinu grè od ene
ṡhylize do druge v'zhlovéku, ali tá múzh ene arznîe od uda do uda: predereozhe;
tendo, -nis, ribiza,
ṡhylize
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
živeti nedov., F
38,
advivere, ẛhivéti, dale
ẛhivéti, ſhe nékuliku perẛhivéti;
aeternare, vézhnu
ẛhivéti;
coenobium, -ÿ, cloſhter, ali ena hiſha, kir vkupai
ẛhivejo;
ducere aetatem in otio, v'linobi
ṡhivéti;
gerere se honestè, brumnu
ṡhivéti;
in, od,
ut in diem vivere, od dné do dné
ṡhiveti;
nutricare, nutricari, nutrire, hraniti,
ṡhivéti, rediti, koyti, ṡhpiṡhati;
pane vivere, ob kruhu
ṡhivéti;
quis te sustentavit? kai te je
ṡhivélu? gdu je tebe redyl?
salamandra, -ae, en mazharól, kateri v'ognî
ṡhivy;
vivere, ṡhivéti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
življenje s, F
4,
monasterialis disciplina, kloſhtersku
ṡhivléjne;
monastica vita, idem. [poznejši pripis neznane roke:] gloria aeternae vitae, slava vezhniga
ſhiulejna;
usque ad finem vitae, do konza tega
ſhiulejna [poznejši pripis neznane roke];
vita, -ae, ſhiulejne [poznejši pripis neznane roke];
prim. živenje
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
žlak1 m, F
9,
aliptes, kateri maẛhe te kir ſe mezhejo, kateri
shlake, ali rane zeili;
epuloticum, arznia katera ſhrinff, ali
ṡhlák ṡakrye;
plaga, -ae, rana,
ṡhlák, vdarez, ṡhtraffinga, ſtrán;
plagiator, tudi kateri
ṡhlake, ali rane v'kakeſhnikuli viṡhi ſtury. Thim:1;
plagosus, -a, -um, polhin rán, inu
ṡhlakou;
subluridus, -a, -um, podzhernîen, ali pobyt, de ima plave
ṡhlake, inu de je progaſt, inu gard, ṡazherlen;
vulnera, rane, kryvavi
ṡhlaki;
vulnerarius, -rÿ, en arzat, kateri rane, ali
ṡhlake zeili;
vulnus, -ris, rana,
ṡhlák do kryi
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.