belušast prid., percandidus, -a, -um, cilú do konza beil, ſylnu beiluſhaſt
blizu predl., F5, ad, k', h', bliẛu, do; ad mare, bliẛu morja; juxta, poleg, per, bliṡu, ravn; lunula, luniza, maizina luna bliṡu mlaja; nox intempesta, poṡnu bliṡu pulnozhi
bolnik m, F5, amuletum, arznia ṡuper ſtrupa, ſe bolnikom na garlu perveṡhe; lasanum, -ni, ene kahla, ali druga poſſoda ṡa potrébo teh bolnikou; natatoria ſylöe, en Ribnik v'katerim ſo ẛicer tó shivino ſpirali, ali omivali: tudi te bolnike notar ob ſuſebnim zhaſſi ſtavili, do ſo ṡdravi poſtali. Joan:5; valetudinarium, -rÿ, hiſha teh bolnikou, hiſha ṡa bolnike
brada ž, F13, aerobarbus, kufraſte brade, ardezhobrad; aruncus, kosja brada; athisca, tá ſrebern taler, kateri ſe goſpodi pod brado ſtavi, kadar pyejo; barba, brada; barba impena, ne pozheſſana brada; lanugo, -nis, pavoliza, perne dláke na bradi; mentum, -ti, zhelúſt, brada, podbradik; multibardus, s'ſylnu veliko, ino goſto bradó; promiſsa barba, dolga brada; propena ad pectora barba, ena po dovgim ṡkamplana brada, katera do perſih doſeṡhe; pubescere, ṡazheti dlake raſti na bradi; verticeps, katerimu ṡazhne brada raſti; vir imberbis, móṡh pres bradè
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: brada ž, spiraea koſja brada Scopoli [ÿ52: Spiraea. Carniol. Koſia brada; pod Nom. Carn. ni tega imena]
bratovščina ž, F7, confraternitas, bratovszhina; fraternitas, bratovṡzhina; jus municipale, ſléherne deṡhele, ali zehe, ali bratuṡzhine prauda; sodalitas, sodalitium, druṡhba, tovariṡhtvu, bratovṡzhina; tribulis, -lis, kateri je v'takeſhni bratouṡzhini, ali zehi; tribus, -bus, ṡhlahta, bratovṡzhina, zeha: rúd; tributim, od ene shlahte, ali bratovṡzhine do druge
bukve ž mn., F77, adversaria, -ae, buque ẛa vſakdanîe rizhy, s'ṡhleht papirja, ẛa ẛamerkovanîe; album civitatis, méſtne buque; anatecta, ene is vezh drugih buqvu v'kup isvesane buque; annales, ena chronica, ali buque tega od leita do leta popiſſovanîe; biblia, buque ſvetiga piſma; bibliographus, kateri buque piſhe; bibliotheca, kir ſe buque hranio; biblos, graecè, buque; breviarium, duhovske buque ẛa molitou; georgica, -orum, buque tú polè, inu ṡemló délati, inu orati; irrevolutus, -a, -um, ut irrevolutus liber, ne preplatlenu buque; lexicon, beſsedne buque; miſsale, maſhne buque; Novum Dictionarium, Nove beſſedne Buque; pentateuchus, -chi, ene velike Buque, v'pèt buqui reṡdilene, kakòr ſo te Moyseſove Buque; protocolon, vel Protocolum, méſtne, ali pravdne buque; rationarium, -rÿ, buque sa raitanîe; tabulae publicae, gmain méſtne buque; volumen, -nis, ene buque
celo prisl., F349, approbus, cilú dober; aqua eximia, ena cilú dobra voda; caro mustea, cilú friſhnu meſſú; celeriter, -rius, -mè, cilú hitru; disperdere, cilú ṡatréti, pogubiti; dulciculus, cilú oſlaſſen; edurus, -a, -um, de nei cilú terd; emirari, ſe cilú ṡazhuditi; humillimus, cilú pohlevèn; infensus, -a, -um, na eniga cilú ſerdit, enimu ſovraṡh, reṡdraṡhen; integerrimè, cilú do konza riſnizhnu; intimus, tá cilú nar noterſhnî; juvencula, junizhizha, cilú mlada; largiter, cilú obilnu; libenter, cilú rad; merè, zhiſtu, cilú; neutiquam, cilú kratku nikár; ocyſsimè, cilú hitru; omninò, cilú, timu je takú; per, cilú ſylnu, po, pre, ṡkuṡi; perangustè, cilú na voṡku; plané, cilú, ravnu takú; scientiſsimus, kateri cilú dobro ṡná, cilú do konza dobru vuzhen
čevo s, F8, alvus, trébuh, kir zhéva leṡhè; colica, v'trébuhu, ali v'zhevah griṡenîe, dertje; colon, tú veliku zhivú, doſeṡhe od deſne obiſti do léve, dimle; enterocele, huius enteroceles, predertje, de zhéva vun gredó; exenterare, zheva vun vṡèti, ali ṡmotati [str. 79b in 250a ]; omentum, peizhiza na jetrah, ali na zhevih; viscera, drúb, oſerzhja, s'notarnîa zhéva, drubovina; prim. črevo
čisto2 prisl., F6, clarigare, ſovraṡhniku ſe ozhitnu odpovédati, zhiſtu odpovedati: ali voiṡkò oṡnaniti; complanare, eno reizh zhiſtu reṡloṡhiti, ali ṡglihati; merè, zhiſtu, cilú; promere, naprei dati, vſe zhiſtu povédati, naprei neſti, vunkai ṡvleizhi; totaliter, cilú zhiſtu, od núg do glave; cilú zhiſtu, totaliter
daleč prisl., F11, abstare, od dalezh ſtati; allucinor, tudi s'fliſsom gledati, od dalezh viditi; cominus, et eminus, od bliẛi, inu od dalezh; diſsitus, -a, -um, v'dalnih kraih, kar od naṡ dalezh leṡhy; eminus, od dalezh, ali od daile; eo usque, noter do tam, taku dalezh, noter do letu; longinquus, -a, -um, dalezhn, ali dalezh; patescere, ſe reṡproſtraniti, ṡazheti od dalezh ṡnan biti; perlongè, dalezh od leti; perlonginquus, -a, -um, ſylnu dalezhen, cilú od dalezh; prostare, od dalezh ſtati; prim. deleč
dan m, F132, antelucanus, pred dnèm ſturjen, jutern: ena reizh pred dnèm; biduum, dvá céla dny; caniculares, paſji dnevi; diarius, eniga dneva [str. 235a ]; diarius, -a, -um, eniga dnè [str. 66a ]; diem dicere, dan poſtaviti; dierecti, k'dnèvi obarnêni; dies, dán; diurnum, eniga dnèva; feriae esuriales, poſtni dnèvi; feriae Natalitiae, Boṡhizhni dnèvi; nudius quintus, pred peteimi dnèvi; pluviales dies, deshevni dnèvi; pridie, tá dan poprei; quatriduum, -dui, ṡhtiri dny, zhaṡ ṡhterih dnéh; quotidie, vſak dán, od dnè do dnè; tertianus, tá tretji v'verſti: tretjiga dnèva; vigilia, ta dán pred praṡnikam, poſtni dán; prim. po dnevi
dati dov., F205, ablocare, poſſoditi, na puſſodo dati; anuntiare, oẛnaniti, na ẛnanîe dati; depositor, kateri s'rók dá; diſsimulare, pregledati, neahtati, perseneſti, perkriti, potuho dati; do, dare, dati; elocare, preſſeliti, na fit dati, v'ſhtant dati; explicator, -ris, kateri iṡlaga, dá ṡaſtopit; faxit deus, de bi Búg dal; indicare, povédati, na ṡnanîe dati, pokaṡati; introdare, notar dati, ſe podati, ſe vdati; obescare, naṡhpiṡ[h]ati, jeiſti dati; obÿcere spem, vupanîe dati; perhibere testimonium, prizhati, prizho dati; piacularis, -re, kar ſe da k'odpuṡzhanîu; praebere auxilium, pomúzh dati; remancipere, timu predajauzi ṡupèt na prudaj dati; rescribere, odpiſſati, na piſmu odgovor dati; respectare, ṡhtimati, zhaſt dati, reṡgledovati; secundare, ſrèzhnu ſturiti, ſrèzho dati; sonare, ṡgoniti, lautati, glaṡ dati, zvinkati; sumptus facere, doſti potroſhiti, vunkai dati; tradere, iṡdati, iṡrozhiti, zhès dati; usura beſsalis, kadar ſe da 8. od 100; usura ex triente, kadar ſe da 4. od 100; usura semiſsis, kadar ſe da 6. sa 100; usura unciaria, kadar ſe da 12. od 100; utinam deus daret, ah de bi Búg dal; uvae foeciniae, grosdje, kateru doſti droṡhy da; vexator, kateri myrú ne da, poſſa, inu kumrá; vocitare, vſeṡkuṡi klizati, imenovati, enu imè dati; prim. daj, dan, dano
desni prid., F6, altrinsecus, od deſne, ali léve ſtrani; colon, tú veliku zhivú, doſeṡhe od deſne obiſti do leve, dimle; dextera, deſniza, deſna ſtrán, deſna roka; dextrorsum, na deſno ſtrán; transumere hastam, eno ſulizo is te deſne rokè v'to leivo vṡèti
dimlje ž mn., F3, bubo, huda bisgauka okuli ſrama na dimlah; colon, tú veliku zhivú, doſeṡhe od deſne obiſti do léve, dimle; ingven, -nis, tá ſrám na ṡhivotu, dimle, dimelze
dlaka ž, F14, â fronte ceciderint pili, od zhela bodo dlake padle; depilis, depilatus, -a, -um, gol preṡ dlák, ali preṡ laſſi, pléſhaſt; expilare, opuliti, cilú do dlake porubiti; expilatus, -a, -um, cilú do dlake obrupan; lanugo, -inis, pavoliza, perne dláke na bradi, volna na ſadú; orix, vel oryx, -gis, ena velika divja koṡa v'Afriki, na kateri ſo te dlake od rèpa pruti glavi obernîene; penicillum, -li, enu perje s'dlákami napolnîenu s'katerim ſe mala; phoca, -ae, en morṡki volk, je velik kakòr enu tele, s'zhernimi inu gladkimi dlakami; pilare, laſſi, ali dlake vunkai pukati, ali teṡati; pilus, -li, dlaka; pubes, pubis, perva pavoliza, ali dlake na ſramu, vṡhè bradat; pubescere, ṡazheti dlake raſti na bradi, ali kei drugdi na ṡhivoti; vibriſsae, -arum, te dlake v'noſſi; villus, -li, dlaka
dno s, F18, abyſsus, -si, prepad, bresdan, gresnu, globozhina, pres dná; acrochordon, ſo bradovize, kakor en bob debele, katere ſo, ṡlaſti otrokom nadleshne, na dni ſo cilú voske, de ſe vidi kakòr de bi viſſeile; ad fundum, k'dnú; ad fundum ire, k'dnú leteti; carina, pod, ali dnú v'barkah, ladje dnú, ali pod; carinare, barko délati, ali gvelbati, kakùr je dnú v'barki; crudaria, ſreberna ṡhila, na dny jame; ex fundo, od dná, s'grunta; funditus, do dna, s'gruntoma, cilú do konza; fundum, -di, dnú; oculi sinus, okounu dnú; saburra, -ae, tá debèli peiſſik, kateri na dnú bárk ſtavio ṡa teṡhavo; solum, -li, dnú, pod, tlá; sponda, -ae, ṡhpampet, poſtelnu dnú; talea, -ae, ene ſpletene korbe dná leiṡ; tracta, -ae, dnu, ali pod ene torte; voraginosus, -a, -um, polhin takeſhnih pres dná jam, inu vertazh
do predl., F147, abusque, do tamkai; a calce ad initium, od konza noter do ṡazhetka; ad id tempus, do tega zhaſſa; adunum, vſi, do eniga; ad vivum resecare, do ṡhiviga odréṡati; eo usque, noter do tam, taku dalezh, noter do letu; hucusque, doleti, do tukai, ali doſehmál; in, do, ut in crastinum, do jutri; in, od, ut in diem vivere, od dné do dné ṡhivéti; internuntiare, ſle od eniga do druṡiga poſlati, tiá inu naṡai ṡelſtvú délati; nudare, odkrivati, do naṡiga ſleizhi; pagatim, od vaſſi do vaſſi; penitus, cilú do konza; quotidie, vſak dán, od dnè do dnè; saltuatim, od ṡkoka do ṡkoka; talaris, -re, dolg do tal, dolg do peit; tenus mare, do morjá; usque, do, noter; viritim, od moṡhá do moṡhá; prim. doleti, dozdaj
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: do predl., da framenta [pripis pri geslu Internetio, vel internitio ... do konza pomorjenîe]
dojeden del., peresus, -a, -um, dojiden, do konza ſneiden
dojesti dov., F2, adedere, vſe ſnéſti, vſe dojéſti, vſe do konza ſnéſti; peredo, pereſse, vel peredere, dojéſti
doleti prisl., hucusque, doleti, do tukai, ali doſehmál
dolg prid., F
102,
bicubitalis, dvá komulza
dolgu;
bipedalis, dvá zhevla ſhiroku, ali
dolgu;
caesariatus, s'dolgimi laſmy;
diutius, daile, pred
dolgim zhaſſom;
jubatus, -a, -um, grivaſt, kateri
dolge laſſe ima;
longaevus, -a, -um, ſtar, dolgu ṡhiu,
dolgiga ṡhivenîa ali zhaſſa;
longurius, -rÿ, ṡhtangaſt, prezei
dolg;
longus, -a, -um, dolg;
loquaciter, s'dolgim, inu nenuznim govorjenîam;
nasus aquilenus, dolg núṡ;
pedalis, -le, en zhreivel ſhirók ali
dolg;
praelongus, -a, -um, ſylnu
dolg, predolg, cilú
dolg;
praetexta, -ae, ena ſorta
dolṡiga gvanta per teh nekadanyh Rimlanih;
prolixus, -a, -um, dólg inu ſhirók;
promiſsa barba, dolga brada;
sexennium, -nÿ, ſheſt leit
dolgu;
tempus diuturnum, dolg zhas;
toga, ſuknîa,
dolga, inu do tál;
trieteris, -dis, try leita
dolg zhas
- daljši , F4, longior, dalſhi; longiusculus, -a, -um, nekoliku dalſhi; longulus, -a, -um, malu dalſhi; procudere, pokovati, s'kovanîam tenku ali dalſhe ſturiti
- najdaljši , solstitium, -tÿ, ſonza vrazhanîe, tú je tá narkraiſhi, ali tá nardalſhi dán v'leiti
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: dolg prid., F
3,
bugula dolge konople Scopoli
[448: Bugula. Carniol. Touge Conoble; v seznamu Nom. Carn. tega imena ni];
erysimum, dolge ſhenof Scopoli
[519: Erysimum. Carniol. Touge Scheneff; enako v seznamu Nom. Carn. Touge Scheneff];
melilotus, -ti, dolga detela Scopoli
dolgo sam., F11, comperendinare, na dolgu odlaſhati, odloṡhiti, ṡavlézhi, od dnè do dnè vlézhi; comperendinatio, na dolgu odlaſhanîe; diffusè, reſproſtranu, po dovgim; fusè, na dolgu; in longum trahitur, ſe na dolgu vleizhe; procrastinare, odlaſhati od dnè do dnè, na dolgu vlézhi; procurrens in longitudinem radix, korèn vunkai na dolgu ṡhene; prolixè, predolgu, na dolgu, kaſnu; propena ad pectora barba, ena po dovgim ṡkamplana brada, katera do perſih doſeṡhe; propenus, -a, -um, tú kar je po dolgim ṡkamplanu; tractim, na dolgu, s'enim vleizhenîam, pres nehanîa
doseči dov., F13, adipisci, ṡadobiti, doſézhi, h'timu priti; aſsequi, doſſezhi, dobiti, ṡadobiti; attingere, ſe dotakniti, doſſezhi; colon, tú veliku zhivú, doſeṡhe od deſne obiſti do léve, dimle; consequi, doſsezhi, prejeti, ṡadobiti; ferre repulsam, ne mozh doſſezhi; lichas, kar ſe more s'palzami, inu s'tem drugim perſtam doſezhi; orizon, vel Horizon, taku delezh, kakòr delezh ſe more viditi, ali doſezhi; partor, -oris, kateri je ſvoj deil prejèl, ali doſſegel; pertingere, doſezhi, doſegati; praemiari, dobiti, lon doſezhi, ali ṡadobiti; propena ad pectora barba, ena po dovgim ṡkamplana brada, katera do perſih doſeṡhe; voti compos, oblubo doſezhi, oblube deleṡhen
dosehmal prisl., F5, ab ovo usque ad mala, od ṡazhetka doſehmál noter do konza; adusque, doſehmál, doṡdai; hactenus, doſehmál, ſhe poprei; hucusque: doleti, do tukai, ali doſehmál; usque modo, doſehmál
dostati dov., F3, persistere, do konza oblaſti ſtanovitin ſtati, vſeṡkuṡi v'enim obſtati, doſtati; perstare, obſtati, ali doſtati; praesto, -are, vezh velati, doſtati, doperneſti, dati, nuzati, vſtrézhi
doživeti dov., pervivere, doṡhiveti, cilú do konza ṡhiveti
drug prid., F281, aliò versum, v'en drugi krai; alius, en drugi; alter, drugi; apploro, -are, per enim drugim ſe jokati, s'enim drugim ſe jokati; collimitari, eden per druṡim meinyk iméti, mejáṡh biti; contiguae domus, hiſhe ſe ena druge tiṡzhè, tikajo; convector, voṡnyk s'drugimi; excellere, viſhe biti kakòr en drugi; frustillatim, od eniga koṡza do druṡiga; guttatim, po kapelzi, od ene kaple do druge; lamina, -ae, kufraſt, ali s'druṡiga metala pleh; non extat alius, nei obeniga druṡiga; obrogare legem, eno poſtavo ṡuper ti drugi gori poſtaviti, eno drugo poſtavo ſturiti; peraequè, cilú glih, enu kakòr tú drugu; plus caeteris, mimu veliku druṡih; praeeſse, zhes druge biti, zhes druge obláſt iméti: naprei ſtati; refutatio, ṡaverṡhenîe govorjenîa eniga, eniga druṡiga iṡkaṡanîe, de nei reis tega drugiga govorjenîe; tharso, -nis, en nêrgaviz zhes druṡih ludy djanîe; unus, et alter, eden, inu tá drugi
družba ž, F19, centuria, enu od ſtú ṡholnerjou kardelu, druṡhba, ſediszhe; coëtus, ṡbraliṡzhe, gmaina, enu v'kúp ṡbraliṡzhe ludy, s'hodiṡzhe druṡhba ludy; comitatus, -us, comitiva, druṡhba, ſpremlenîe; consortium, tovariſhtvu, druṡhba; contubernium, druṡhtvu, druṡhba, v'kupai ṡhivénîe, ali prebivanîe teh ṡholnerjeu; gregalis, -le, kar ſliſhi k'eni gmain druṡhbi, ali k'enimu kardelu ṡhivine; gynaeceum, ena kamra sa Goſpè, druṡhba goſpoiṡkih ludy, ṡhenṡkiga ſpolá; manipularis, -re, is takeſhne druṡ[h]be; manipulatim, od ene druṡhbe do druge; manipulus, -li, tudi manipulus militum, ena druṡhba ṡholnerjou; manus, -us, roka: tudi enu kardelu, ali druṡhba voiṡzhakou; octojuges, nyh oſſem ene druṡhbè, ali tovaruṡhtva ṡkupai perſeṡhenih, inu ṡveṡanih; primani, ty nar imenitniſhi ſveitniki per voiṡki, zhes vſe ṡholnerṡke druṡhbè; scala, -ae, ena druṡhba ṡholnerjou; scalaris, tá kateri je is ṡholnerṡke druṡhbe; senaculum, -li, ſodna hiſha, kir Goſpudje v'pravdi ſidè, ſveitovanîa hiſha, ali meiſtu, na katerim je tá obſedena druṡhba teh ſveitnikou; sodalitas, sodalitium, druṡhba, tovariṡhtvu, bratovṡzhina; turma, -ae, en kúp, ali kardelu ludy, ali koinikou, druṡhba; turmae auxiliares, druṡhbe ali kardela voiṡzhakou na pumozh
enak prid., F
50,
aequalis, -lis, enák, enulik, ravnu tolik, glih raván;
aſsimilare, perglihati,
enák biti, ravnu takú biti;
bellutus, ṡvirini
enák;
blataria, enu bélu ṡeliszhe, pluzhniku
enaku;
concors, ẛloṡhén,
enake miſli,
enakiga ſerzá;
conformari, enák poſtati;
consentaneus, enake vole;
disparilis, ne
enák;
imitamen, enaku delanîe, poſnemanîe;
inconcinniter, neṡloṡhnu, nikár
s'enako ṡhtimo;
par, -ris, en par: tudi glih,
enák;
persimilis, -le, cilú
enák, cilú glih;
simillimus, -a, -um, cilú do konza
enák, inu podobin;
subsimilis, -le, enu malu
enák;
verisimilis, -le, glyh ti riſnizi, riſnizi
enák- enakejši , similior, -oris, doſti enakiſhi, ṡlú podobin
fajhten prid., F12, humectus, -a, -um, faihtnu, mokru, reṡmozhenu; humere, moker biti, faihten poſtati. Jud:16; humescens, faihten; humidus, -a, -um, moker, faihten; humifer, -a, -um, vel humificus, -a, -um, kar mokru, inu faihtnu déla, ali daje; locus humidus, enu faihtnu, marzvornu, ali mozvèrnu meiſtu; madere, mokru, ali faihtnu biti; madidus, -a, -um, moker, faihten; oniscus, -ci, praſizhiza ſiva s'doſti nogami, maihina, ṡkorai okrogla, ſe naide pod léſſam, ali pod kaminîam kir je faihtnu; phlegmaticus, -a, -um, faihtne nature; rorifera aura, roſſán, inu faihten lufft; uvidus, -a, -um, moker, faihten, mozvèren, cilú do konza moker
frament (Iz Slovarja Pohlinovih pripisov) m, da framenta [pripis pri geslu Internetio, vel internitio ... do konza pomorjenîe]
glava ž, F94, capite laborare, glava boly; capite luere, s'glavo plazhati; capito, -onis, glavázh, nepokorin, ſvoje glave; caput, glava, ṡazhetek; caput anile, ſtara glava; decollatio, glavè odſékanîe; diatretum, -ti, ena glava is katere ſe pye; milliarius grex, ena zhréda od tavṡhent glau; nuere, s'glavó perterditi; nullus virorum, obeden od moṡhke glavè; octigenarius grex, kardelu, ali zhréda okuli oſſemdeſſet glau ṡhivine; scolymos, ena ſorta oſſada, kateri ſe imenuje miniṡhka glava, kadar ſe pavoliza odpihne; totaliter, cilú zhiſtu, od núg do glave; vertex capitis, verh glavè, teime
glezen m, F3, crus, -ris, golénu, gléṡen; subnervare, okruloviti, ſhantovu ſturiti, ṡhyle podréṡati: gleṡne poreiṡati, ali nareiṡati. 2.Reg:8.v.4; vestis talaris, gvant dolg do tal, do gleṡna
glid m, F30, articulus, zhlink, glid, vud; artus, artuum, glidi tega ṡhivota, glidi; atnepos, vnúk v petim glidu; deartuare, glide reṡklepati; iners membris, ſlabih glidou; interdatus, -a, -um, ſhpiṡha v'te glide reṡdilena; membra, vudi, glidi, glidje; membratim, od vuda do vuda od glida do glida; membrum, -bri, vud, glid; syllaba, -ae, en glid puṡhtobou; trisyllabus, -a, -um, ena beſſéda s'treimi glidi
gmajna ž, F26, anathema, -tis, v'pano cerqueno djanîe eniga pregréſhnika odlozhenîe od chriſtianske gmaine; caetus, gmaina; coëtus, ṡbraliṡzhe, gmaina, enu v'kúp ṡbraliṡzhe ludy; communitas, gmaina; concinio, -onis, pridiga, v'kúp ṡbraliṡzhe ene gmaine; ecclesia, Cerkou, ali ena gmaina, ali v'kúp ṡbraliṡzhe; ecclesiastes, -ae, en pridigar, kateri od ene gmaine govory; excommunicare, panati, panovati, vun s'gmaine vrézhi; jus publicum, prauda te gmaine, k'nuzu ti gmaini; pascua, -orum, pashe, gmaine ṡa paſho, proſtor ṡa paſho; peculator, -oris, en tat, kateri eni gmaini, ali enimu firṡhtu krade; pecunia publica, ene gmaine danarji; plebecula, -ae, is gmaine enu kardelze; plebs, ludſtvú, kardelu, is gmaine; populare, tudi te gmaine lubau ṡadobiti; popularis, -re, te gmaine, ali tega folka; popularis, is te gmaine, ali deṡhelán; populatim, od eniga folka, ali gmaine, do druge, ṡkuṡi vuṡ fólk; populis, -li, en fólk, ena gmaina v'méſti; quiritatus, -us, enu neiṡrezhenu krizhanîe eniga folka, ali gmaine; respublica, opzhina, gmaina; synagoga, ṡbraliṡzhe, gmaina, ſhula, judovṡka ſhula, ali nyh Cerkou; universitas, vſeṡkupai s'hajanîe, tá gmaina povſód; vulgare, ozhituvati, v'mei gmaino reṡglaſſiti; vulgò, vekſhi deil, po navadi tega folka, v'gmaini
grozovitno prisl., F5, dirè, groṡovitnu; enormis, neṡmaſnu velik, groṡovitnu velik; ferociter, groṡovitnu, prevṡètnu; saeviſsimè, cilú do konza groṡovitnu; saeviter, groṡovitnu
gvant m, F119, abólla, -ae, eniga ſoldata gvánt, en ṡhoudni gvánt; aegis, -dis, en ṡheléṡni gvant; attrita vestis, ponoſhen gvánt; colobium, en koller, ali jerihaſt gvant; ephot, en gvant is mei teh maſhnih; fluens vestis, en dolg gvant do tál; habitus, -us, navada: viṡha ſhtalt: odeitou: gvant; immutare vestitum, gvant preminiti, en drugi oblézhi; instita, -ae, en dolg pleh na ṡhenṡkim gvanti, ena pinta, ali pintiza, s'katero ſe kai ṡaveṡuje; interpolus, -a, -um, interpola vestimenta, ſtari predélani gvanti; lacerna, -ae, zunîe, petlerṡki gvant; lacinia, -ae, falda, pleh, ali krai gvanta, reſtergan gvant; lacinia, -orum, bleki na enim ſtarim gvantu; laena, -ae, nékadanî na voiṡki pláṡzh, kateriga ſo ty bogovzi noſſili, en ṡgurni gvant, en ziganṡki plaṡzh, en Harvaṡhki manten; laena vestis, ſukneni gvánt, oblazhilu; sarcinator, -oris, kateri gvante flika; vestiarius, -rÿ, kateri gvante predaja, ali déla; vestimenta interpolata, ſtari preobarnîeni gvanti; vestimentum, -ti, gvant; vestis goſspina, gvant is parhata; vestis pulla, lugubris, trorarṡki gvant; vestitus, -tus, gvant, oblazhilu
h predl., F178, ad, k', h', bliẛu, do; ad hoc, h'timu, ſhe daile; adnare naves, h'barkam plavati; ciere alvum, h'ſtolu perpraviti; congrex, h'zhreidi perdruṡhen; conquinarius, -a, -um, kar h'kuhi ſliſhi; escarius, -a, -um, kar h'ſhpiṡhi ſliſhi; evastare, ṡatréti, h'puṡzhavi ſturiti; fumans ara, Altar h'kadenîu; funerare, h'pogrèbu neſti, pokopati; item, tudi takú, h'timu, ṡupèt; legibilis, -le, lagák h'branîu; malesuadus, -a, -um, kateri h'hudimu ſveituje, ali opomina; pascuus, -a, -um, kar je nuznu ty ṡhivini h'paſhi, ali h'kermi; postremò, h'puſlednîmu
hiša ž, F102, aedes, -aedis, hiſha, Cerkou, prebivaliṡzhe; cancellaria, piſſarska hiſha; casa, -ae, ena ṡhleht hiſha, kozha; coenaculum, vezherje meiſtu, leitna hiſha; curare domum, ẛa hiſho ṡkerbeti; domesticatim, od hiſhe do hiſhe; domus, hiſha; dormitorium, -rÿ, hiſha ẛa ſpanîe, hiſha k'ſpanîu; è domo, is hiſhe, ali od hiſhe; gurgustium, -ÿ, paſtirska hiſha; impluvium, -ji, en ror na dvoriṡzhi, kamer ſe v'deṡhji voda odtéka, tudi tá v'hiſho padezha luzh; incolumes aedes, dobru pozimprane hiſhe; lemures, nozhne poſhaſti, katere po hiſhah ropotajo; refectorium, ṡa jeid hiſha; suggandia, ſtreſhiza pred hiſho; textrina, -ae, tkalza hiſha; zeta, -ae, hiſha ali kamra
hojenje s, F17, aditio, hojenîe; ceſsim, v'prózh vleizhenîe, v'neſai hojenîu; descensus, descensio, k'naṡduli hojenîe; egreſsus, -us, vun hojenîe, is'hod; exscensus, -us, enu niṡku hojenîe; frequentatio, frequentamentum, po goſtim hojenîe; greſsus, -us, hojenîe, korazh, ſtopinîe; iitio, -onis, hojenîe; inceſsus, -us, hoja, hojenîe; ingreſsio, et ingreſsus, -us, notar hodék, notar hojenîe; iter, -ineris, hojenîe, potovanîe; itio, -onis, raiṡha, hojenîe, hoja; itus, -us, hojenîe; permanenter, v'hojenîu od eniga do druṡiga, kakòr enu dobru vinu grè od ene ṡhylize do druge v'zhlovéku; praegreſsio, -onis, naprei hojenîe, naprei hoja; proceſsus, -us, pravda, napreihod, naprei hojenîe; transitio, prehod, v'prég hojenîe
iše prisl., adhuc, ſhe, do ẛdai, ſhe vſelei, iſhe, do tukai
iz hod (iz'hod) m, F8, ab ortu usque ad occasum solis, od ſonzhniga is hoda, do ſonzhniga ṡahoda; consternans, tá h'tretimu potreṡ, kateri pod ṡemlo rije, inu iṡ hoda yṡzhe; egreſsus, -us, vun hojenîe, is'hod; exortus, -us, is hod; oriens, jutrova deṡhela, ſonzhni is hod, ſonza is hajanîe; origo, ṡazhetek, ṡvierek, roiſtvú, is hod; orto sole, ob ſonzhnim is'hodu; vulturnus, -ni, véter od ſonzhniga is'hoda
jezik2 m, F13, benna, -nae, ena ſorta eniga voẛá v'franzoskim jesiku; bilinguis, dvoiga jeṡika, kir ẛna dvá jeṡika govoriti, laṡhnik; inexplanatus, -a, -um, neiṡrovnán, neiṡreṡloṡhen, nereṡvèṡan: inexplanata ligna, en nereṡvèṡan, neravni teṡhki, jezavi jeṡik; largiloquus, -a, -um, katerimu je jeṡik dobru odvèṡan, en velik klafar, katerimu vſelei jeṡik tezhe; latina lingva, latinṡki jeṡik, ali govorjenîe; latina lingva, latinṡki jeṡik, ali bukouṡki; maledicentior, ſhe huiſhiga jeṡika; maledicentiſsimus, cilú do konza hudiga jeṡika; trilinguis, -gve, tréh jeṡikou, kateri ima try jeṡike, kateri drugazhe s'uſtmi govorÿ, kakòr je v'ſerzi
jutri1 prisl., F5, cras, jutri; jutri, cras; crastinus, -a, -um, júterſhnî, kar ſe jma jutri ṡgoditi; in crastinum, do jutri; recrastinare, odlaſhati, ṡupèt na Żutri, ali na dale odloṡhiti, ali odlaſhati
k predl., F384, ad, k', h', bliṡu, do; bucolicus, -a, -um, kar k'govèdam ſliſhi; capite damnatus, k'ſmerti obſojen; cavea, -ae, tá ẛdulni pod, ali proſtor k'gledanîu; colligere se, ſam k'ſebi priti; frumentarius, -a, -um, kar k'ṡhitu ſliſhi; jacere alteri ad pedes, pred eniga k'nogam paſti; pedester, k'nogam; spectaculum, -li, raṡgled, ygra k'gledanîu, kar ſe gleda; strena, -ae, dar, ali ſhenkinga k'novimu leitu; superdicere, ſhe vezh k'govorjenîu perloṡhiti, vezh povédati kakòr je govorjenu; theatralis, kar ſliſhi k'hiſhi tega gledanîa; theatrum, -tri, hiſha k'gledanîu, ali okrogil plaz ṡa Comedie; triumphalis, -le, kar k'velikiga veſſeljá obhajanîu ſliſhi; veteratorius, -a, -um, pregnán, hitèr k'golufanîu; prim. h
kapitel1 m, capitulatim, po redi od eniga Capitelna do druṡiga
kaplja ž, F3, gutta, kapla, ṡraga; guttatim, po kapelzi, od ene kaple do druge; stilla, -ae, ſraga, kapla, en kapiz
kapljica ž, F3, guttatim, po kapelzi, od ene kaple do druge; guttula, kapelza; stacten, vel stacte, -es, is ſladke ṡhkorje volie, is myrre ṡpreſhana voda, kapilze myrre. Exod:30.v.34
kolence1 s, F3, geniculatim, od kolénza do kolénza; geniculum, -li, kolénze, maihinu kolénu
konec m, F79, a calce ad initium, od konza noter do ẛazhetka; deniquè, k'ẛadnîmu, h'konzu; exitus, -us, vun hoja, konez; finis, konez, ṡkonzhanîe; finitè, h'konzu, k'ṡadnîmu; perducere, perpelati, h'konzu perpraviti; perire, poginiti, konez vṡèti; permadere, vel permadescere, cilú do konza biti, ali do konza mokar perhajati; terminus, -ni, meinyk, koniz, krai, pokraina; vitis syderata, ſuha, nepridna terta, katera vſahne, inu konz vṡame
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: konec m, silum, -li, konz [Verant.16: Filum, Faden, Konacz]
kosec1 m, F20, caesim, ſékajozh, s'ſékanîam, na kosze, na drobnu; collyrida, pogazhiza, en maihin koſiz kruha; dipondium, en koſſez ſrebrá, kar en kraizer velá; fragmen, fragmentum, koſſiz, marviza, en koṡ; frustillatim, od eniga koṡza do druṡiga; frustulum, en koſſez; intercisè, po koṡzih, s'preréṡanîam; minutatim, od koṡza do koṡza po malim; minutia, -ae, droptiniza, en koſsiz; offela, -ae, en koſſez, ali ṡalusheiz; offula, -ae, en koſſez meſſá, ali en ṡaluṡhei; particula, -ae, en koſſez; particulatim, po koṡzih, po koṡzih reṡdilenu; pecciolum, ena marviza, en koſſiz; rudus, -deris, ſhuta od ſtarih ṡydou podertih, koṡzi zégla, ali kamenîa; scrupulatim, od koṡza do koṡza, po mizikinim; structilis, -le, ṡzimpran, ali gori ṡloṡhen, od veliku koṡzeu, ali ṡhtukou
kri ž, F38, anostomasis, kry tezhe, kry pluvá, ṡhila pozhi; conchilium, tá riba v'kateri kryi ſe ſhkarlat namaka; exangnius, pres krýi, pres pameti; incruentus, -a, -um, nekryván, pres kryi; lacteolus, -a, -um, lacteolae puellae, diklizhi beili kakòr kry inu mléku; melancholicus, -a, -um, polhen takeſhne kryvi, klavoren; pelicanus, -ni, tyza Pelikán, kateri s'ſvojo kryvjo ſvoje mlade pita; pituita, -ae, tá voda v'kryvi; sangvineus, -a, -um, krvau, kryvau, polhin kryi; sangvinolentus, -a, -um, obiln s'kryvjó, poln kryi; sauciatus, -a, -um, vel saucius, -a, -um, ranîen, ṡbyen, do kryvi pobyen; vulnus, -ris, ena rana, ṡhlák do kryi
kronika ž, F2, annales, ena chronica, ali buque tega leita do leita popiſſovanîa; historiarum liber, cronica
kup1 m, F43, acervatim, od kúpa do kúpa; acervus, -vi, en kúp; aggerare, na kúp noſsiti, kúp délati; congeries, en kúp, garmada; cumulus, en kup; foenimeta, en kúp ali loniza ſiná; inglomerare, klopke navyati, na en kúp viti; pirata, -ae, en kup derv na ogîn poſtavlenih. Act:28; strues, -is, en kúp, ali ṡkladaniza derv, ena garmada; turba, -ae, kup ludy, mnoṡhiza, kardelu; prim. s'kup, s'kupom, vsehkupgmajn
lagko prisl., F
7,
conflatibilis, kar ſe
lagku puſti reſtopiti, ali ṡliti;
ductilis, ena reizh, katera ſe
lagku vleizhe, kakòr drát;
perfacile, cilú
lagkú;
separabilis, -le, kar
lagku odlozhi;
subjectibilis, -le, kar ſe
lagku pudſe podverṡhe, ali perpravi. Baruch.1.v.18;
superabilis, -le, premogliu, kateriga je
lagku premozhi;
vadum, -do, brúd, gas, plitva voda, de ſe more
lagku gaṡiti
- laglje , F5, adagia sunt: maihine rizhy ſe lagle hranio, kakòr te velike; facilius, tem lagle, tem laṡhei; levatus, -a, -um, lagle; levatus est, mu je lagle; pepticae, -arum, arznie s'vunai ṡhivota poloṡhene na ṡhelodiz, de lagle ṡzera
lahko sam., pedatim, po lahkim, od ſtopinîe do ſtopinîe; prim. lagko
leto1 s, annuatim, vſaku leitu, od leita do leita; annus, leitu; puberes, -rum, vṡhè per moṡhkih pervih leitih; quotannis, vſaku leitu, od leita do leita; saeculum, ſtú leit, en zhas teh ſtú leit; triennium, -nÿ, try leita; vinum anniculum, eniga leita vinu; xenium, -nÿ, noviga leita dán
letu prisl., F2, eo usque, noter, do tam, taku dalezh, noter do letu; istud, tu, letú; prim. leti
levi prid., F10, altrinsecus, od te druge ſtrani, s'vnai, ali s'notrai, od deſne, ali léve ſtrani; colon, tú veliku zhivú, doſeṡhe od deſne obiſti do léve, dimle; detorquere in laevum, na levo ſtrán ṡkriviti; laevam petere, na lévo ſtrán ſe derṡhati; levorsum, na lévo ſtran, na lévu; sinister, -a, -um, levizhin, leu na roki, neſrèzhin; sinistra manus, leva roka; sinistrorsum, -si, na lévo ſtrán; transfugere, od eniga k'enimu drugimu potegniti, vṡkozhiti, na leivo ſtran pobégniti; transumere hastam, eno ſulizo is te deſne rokè v'tó leivo vṡèti
madal prid., F15, angustus, tenák, pregnán, madál; atrophia, boléẛen de ṡhivot gine, inu doli jemle, madál perhaja; effoetum corpus, en madál inu ſlab ṡhivot; emaciare, ẛmadleiti, madál ratati; externatus, -a, -um, ſtenzhán, madál; macer, -cra, -crum, madál, madla, kumern; macere, madál biti; macescere, madál perhajati; macilentus, -a, -um, ſylnu madál; permacer, -ra, -rum, cilú do konza madál; popa, -ae, debeliga trebuha, en madál zhlovik, kateri vſeskusi jei, inu mu nyzh natekne; remacrescere, ṡupèt madál perhajati; strigosus, -a, -um, ſylnu madál inu ſuh, kuſt inu koṡha, marṡou; vegrandis, -de, neṡmaṡnu, ali ſylnu velik, ſylnu madál pruti ti velikoſti; prim. madlo
malo sam., F
13,
electyarium, ena arznia, katera ſe v'uſta vṡame, de ſe po
malim v'uſtih reſpuṡzha, inu po garlu tezhe;
eliquescere, po
malim reſtopiti;
illabere, illabi, ſe noter podati, ali paſti, po
malim v'kai padati, ſe ſpuṡzhati;
illapsus, -us, notar padenîe, tú po
malim inu tihu notar vleiṡenîe;
minutatim, od koṡza do koṡza po
malim;
mutire, gagati, ſhepetati, mehku inu po
malim govoriti. Exod:21;
parvitas, tú
malu, ta maihina reizh;
paucis contentus, s'malim ṡa dobru imeti;
paulatim, po
malim, pozhaſſi;
permodicè, cilú
s'malim;
psecas, -dis, tih deṡh, kadar po
malim parſhy;
vinum fugiens, vinu na
malim na nogi;
prim. pomalem - manje , F11, altamen, ali vſai, vener, pak, niṡhter, manîe; deunx, -cis, en funt, manîe eno unzho; duodeviginti, oſſemnaiſt: tú je dvá manîe dvaiſſeti; minus, manîe; multo minus, doſti manîe; parasanga, -ae, ena delezhina ṡemle, malu manîe kakòr pèt firtelzeu mile, 13000. ſhulinou; paulò minus, malu manîe; undequadraginta, eden manîe ṡhtirideſſeti, tú je devèt inu trideſſeti; undequinquaginta, eden mainîe pedeſſet; undetriginta, eden mainîe trideſſeti; undeviginti, eden mainîe dvaiſſeti
- najmanje , minimum, cilú malu, narmanîe
martrati nedov., F18, admutilare, oshtuzati, odſékovati, martrati; afflictare, jesiti, ẛhaliti, ẛhtraffati, martrati; afflictor, tá kateri ẛhali, martra, preganîa; catasta, enu orodje [sa] ludy martrati, ali peiṡati; convexare, kaſhtigati, martrati, draṡhiti; cruciare, martrati, kriṡhati; cruciare, martrati, kaſhtigati; devenare, mozhnu doli pertiṡkati, martrati; equuleus, en liſſen, ali ṡheleiṡen koyn s'oſtrim herbtom ṡa ludy martrati; latrunculator, -oris, rihtar zhes hudodélnike, kateri yh puſti martrati; martryzare, martrati; pandiculator, preteṡaviz, peiṡni rihtar, kateri peiṡa, ali martra; percruciare, mozhnú martrati; perexcruciare, cilú do konca ṡmatrati, ſylnu mozhnu martrati; pertorquere, ſylnu mozhnu martrati; tormenta adhibere, peiṡati, martrati; torquere, viti, ſukati, ṡaviti, martrati, peiṡati; tortor, -oris, trinog, rablin, kateri peiṡa, inu martra
meniški prid., F5, capitium, en klabúk, kapa, kuta, maniṡhki capúz; cucullus, kappa, ẛhkernizel, maniṡhka kappa; empedithen, en dolg ṡkorai do tal maniṡhki gvant; scapularium, maniṡhki gvant: ṡhkapuler; scolymos, ena ſorta oſſada, kateri ſe imenuje miniṡhka glava
micikeno sam., scrupulatim, od koṡza do koṡza, po mizikinim
mladenič m, F5, adolescens, -tis, en mladenizh od 12. leit, noter do 21; juvenes, mlaiſhi, mladenizhi; juvenis, mlad, mladenizh; pubes, pubis, mladúſt, enu kardelu mladenizhou, perva pavoliza, ali dlake na ſramu, vṡhè bradat; virgineus adolescens, en zhiſt mladènizh
mocveren prid., F5, locus humidus, enu faihtnu, merzvarnu, ali mozvèrnu meiſtu; sylva paludosa, hoſta mlakaſta polna bizhovja, mozverna hoſta; udus, -a, -um, mokar, mozvèrin; uliginosus, -a, -um, vſeṡkuṡi moker, inu mozvèrin; uvidus, -a, -um, moker, faihten, mozvèren, cilú do konza moker
moker prid., F17, demadere, ſe ẛmozhiti, moker biti, cilú ſe ẛmozhiti; humectus, -a, -um, faihtnu, mokru, reṡmozhenu; humens, moker biti; humere, moker biti, faihten poſtati. Jud:16; humidus, -a, -um, moker, faihten; humifer, -a, -um, vel humificus, -a, -um, kar mokru, inu faihtnu déla, ali daje; latex, -cis, ſléherna mokra reizh, voda, vinu, olie, etc:; madefactus, -a, -um, mozhen, moker, ṡmozhen; madens, moker; madere, mokru, ali faihtnu biti; madescere, ſe mozhiti, mokar perhajati; madidus, -a, -um, moker, faihten; permadere, vel permadescere, cilú do konza biti, ali do konza mokar perhajati; udus, -a, -um, mokar, mozvèrin; uliginosus, -a, -um, vſeṡkuṡi moker, inu mozvèrin; uvidus, -a, -um, moker, faihten, mozvèren, cilú do konza moker; prim. polmoker
morje s, F90, aequor, morje; aestus maris, fortuna na murju, nagli naskok morjá; alcedonia, tihu morje, krotku, tihi jaſni dnèvi na murju; alga, morska trava, katera v'murju raſte; bitaloſsum, dvéh morje ṡkupai ſtikanîe; bullit mare, murje kipy, gori ṡhene; claſsiarÿ, ṡholnerji na murji; epirus, ne leṡhezha ṡemla na morju, ali vodi; mare, -ris, morjè; piratica, -ae, raṡboi na morji, na morji reṡbienîe; pontus, -ti, morjè; salum, -li, morjè; tenus mare, do morjá
mošt m, F11, brisa, -ae, en groſd, kateri je perpraulen ṡa mosht tlazhetnîu; circumcidaneum mustum, ſhe ſtlazhen moſht; confervescere, v'kúp ſpariti ſe, vréti kakòr moſht kadar kiſſa; ebulitio musti, moſhta kiſſanîe; musteus, -a, -um, ſladku kakòr moṡht; mustum, -ti, moṡht, vinṡki moṡht; mustum lixivium, moṡht, kateri ſe ṡhupa imenuje; quasillus, -li, ena zaina, ṡkuṡi katero ſe moṡht prezeja; sapa, -ae, móṡht vkuhan do tretyga deilla; vinum buliens, vel fervens, móṡht, kateri kiſſa, inu kipy
mož m, F65, aely, moshè dvéh ſeſter; beatus vir, blagur je timu moshú; coniunx, tá ṡakonṡki moṡh ali ẛhena; decarchus, en ſveitnik zheṡ deſſet moṡhy, en moṡh zheṡ deſſet druṡih; duumvir, ſluṡhba dvéh moṡhy; habitus est pro bono viro, je derṡhán s'eniga dobriga moṡhá; innubere, ſe omoṡhiti, ali moṡhá vṡèti; nubere, ſe omoṡhiti, moṡha vṡèti; quatuor viri, ty ṡhtiri moṡhè, nékadai v'Rimi oblaſtniki; sylvicula, -ae, en divji moṡh, kateri v'borṡhtih prebiva; vir, móṡh; viritim, od moṡhá do moṡhá
nagniti se dov., F3, conquiniscere, ſe nagniti, ſe perpogniti; imminere, viſſeti, vunſtati, ſe perbliṡhovati, ſe viṡhiti, ali nagniti, kakòr de bi hotlu paſti; procumbere, ſe perpogniti, doli lezhi, ali ſe doli nagniti, ſe niṡku derṡhati, ſe do tal perpogniti
nago sam., F4, connudare, do naṡíga ſlézhi, odgerniti; denudare, reṡodéti, do naṡiga ſe ſlézhi; enudare, do naṡiga ſleizhi, odgarniti, reṡodéti; nudare, odkrivati, do naṡiga ſleizhi
napolniti se dov., F3, inexplebilis, -le, nenaſitliu, kateri ſe ne more napolniti; ingurgitare, notar poṡhirati, naglu ſe napolniti; obsaturare, ſe cilú naſititi, inu do konza napolniti
narejen del., F37, aluminatus, s'galunam ẛméſhan, nareien; caespititius, utta is vaṡhe nariena, ali is puſhla trave; eburnatus, -a, -um, is Elefantovih koſty ſturjen, ali narejen; extructus, ſeṡydan, szimpran, narejen; marathrites vinum, vinu narienu s'koperzam; melimeli, kuten latvár, is kutin neriene mnogitere rizhy k'jedi; murina, -ae, vel myrina, -ae, enu vinu s'gverzom narijenu, katero ſo nékadai ludè pyli; myrrhinum vinum, vino s'myro narejenu; ornatiſsimus, -a, -um, cilú do konza lipú naryen
nasititi se dov., F6, bulimia, glád, boléẛen de ſe ne more naſſititi; duram famen depellere, tó teṡhko lakoto pregnati, ſe naſititi; inexturabilis, -le, nenaſitliu, kateri ſe ne more naſititi; insatiabilis, -le, insaturabilis, nenaſitliu, kateri ſe ne more naſititi; obsaturare, ſe cilú naſititi, inu do konza napolniti; unica in die refectio, enkrat na dán ſe naſititi
nekadanji prid., F16, Ariopagus, en nékadanî plaz v'tem méſti Ahene[!]; arula, tudi ena ẛa ẛherjavizo nekadanîa poſſoda; choa, ena nékadanîa gerzhka mera; confarreatio, -onis, en nékadani offer per ṡhenitovanîu ṡa otroke iméti, kateri bi farji ratali; convadari, k'rihti, ali h'pravdi klizati po nékadanî ſtari ſhegi, ṡlaſti kadar taiſta partia je oblubila priti; crusma, en ſtar nékadanî inſtrument, na kateri ſo bili, kadàr ſo pleſſale te ſtare babe; haruspex, -cis, en Bogoviz, kateri je mèrkal na oſſerzhje ṡhivinsku per nékadanîh offrih; praeterito tempore, nékadai, nékadanî zhas, poprei; praetexta, -ae, ena ſorta dolṡiga gvanta per teh nekadanyh Rimlanih, kateri ſo ty otroci noſſili do ſedemnaiſtiga leita; philyra, -ae, tá ṡnoternîa leipa ṡhkorja, ali koṡha od lipoviga driveſſa, na katero ſo ty nékadanî ludè piſſali; priscus, -a, -um, ſtar, tega ſtariga zhaſſa, nekadanî; pristinus, -a, -um, tá pervi, nékadanî; stibadium, -dÿ, tudi ena ſorta is ṡeliṡzha ſturjene poſtile, na kateri ſo ty nékadanî ludje navado iméli, de ſo na tajſti jedli; sumen, -nis, ſvinṡku ſalu, ali ena nekadanîa ṡhpiṡha; tempus praeteritum, nékadanî zhas
nevarnost ž, F17, adagia sunt: kateri nevarnoſt lubi, ta v'ny pogine; capitale periculum, nevarnoſt tegà ẛhivota, inu ẛhivenîa; committere in discrimen, v'nevarnoſt dati; creare periculum alicui, eniga v'eno nevarnoſt perpraviti; discrimen, -nis, reṡlozhik, nevarnoſt; ereptus â periculo, odtet od nevarnoſti; exponere se periculo, v'nevarnoſt ſe vdati, poſtaviti; intutus, -a, -um, neṡhihar, v'nevarnoſti; labor, nevarnoſt, jamranîe, ṡhkoda, reva, inu nadluga, vbuṡhtvu; lethaliter, do ſmerti, v'nevarnoſti te ſmerti; naufragare, et ri, nevarnoſt v'ladji na vodi tarpéti; obÿcere se periculo, ſe v'nevarnoſt podati; periclitari, v'nevarnoſti biti; periclitatus, -a, -um, kateri je vagal, inu je bil v'eni nevarnoſti; periculosè, nevarnu, s'nevarnoſtjo; periculum, -li, nevarnoſt; sospitalis, -le, ṡaveitnik, kateri pred ṡhkodo, inu nevarnoſtjo varuje
nizko prisl., F
6,
acclinis, kar
nisku leshy, je enumalu perpognênu;
aves humivolae, nisku leitajozhe tyze;
demiſsè, niṡku, pohlevnu;
demiſsus, -a, -um, doli ſpuṡzhen,
niṡku poſtavlen, niṡek, pohleven;
pandus, -a, -um, doli
niṡku perpognîen;
procumbere, ſe perpogniti, doli tezhi, ali ſe doli nagniti, ſe
niṡku derṡhati, ſe do tal perpogniti
- nižeše , remiſsè, niṡhiſhe
noter prisl., F172, I. adindere, notar dajati, notar poloshiti, notar djati; conserva, notar nariene roṡhe, ali ṡeliṡzha; emblema, -tis, enu ẛriṡlanu, zhednu notar vdelanu déllu; immeare, notar pelati, notar plavati; impluere, notar deṡhiti; inculcatus, -a, -um, notar vtlazhen; inducere, vpelati, notar pelati, napotiti, natakniti; ingredi, notar priti, ſtopiti; intró, introrsum, introrsus, notar; introdare, notar dati, ſe podati, ſe vdati; introire, notar poiti, notar ſtopiti; introvocare, notar poklizati; perdurare, notar do konza tarpeiti, pretarpeiti; prorumpere, predreiti, s'ſylo notar ṡlomiti, ali priti; sequestrari, noter potegniti; solotenus, notar do tal; II. introductio, noter vpelanîe, vpelovanîe; occupare, notar vṡèti, ṡavjeti, obdati, ṡalezhi
obist ž, F9, abdómen, -nis, ſalu, ali máſt: ẛlaſti tú per obiſtih; calculus renum, kamen v'obiſtih; colon, tú veliku zhivú, doſeṡhe od deſne obiſti do leve, dimle; diaphonia, reṡhtimnoſt, tá koṡhiza, ali mréṡhiza, katera obiſti od ſerza, inu pluzh lozhi; nephriticus, -a, -um, tá kateri je na obyſtih bolán; nephritis, -dis, boléṡan teh obyſt, ali na obyſteh; pulpamentum, -ti, en dober koṡ tega ſlaiſhiga meſſá, kakòr prata per obiṡtih, inu tá ṡadni ṡkók od divjazhine, ena ſlatkojedna ṡhpiṡha; ren, -renes, obyſti, ledovje
obropan del., F9, compilatus, obrupan, okraden; depraedatus, porublen, obrupan, paidaſh; direptus, -a, -um, obrupan, prózh vṡèt, porublen; expilatus, -a, -um, cilú do dlake obrupan; praedatitia bona, tú obrupanu blagú; privatus, -a, -um, obrupan, kateri je ob kai perſhel; spoliatus, -a, -um, opleinen, obrupan; viduatus, -a, -um, obrupan, opleinen; viduus, -a, -um, opleinen, obrupan
obstanovitnost ž, perseverantia, -ae, obſtanovitnoſt, ſtanovitnoſt do konza
obstati dov., F15, consistere, obſtati; fateri, ſpoṡnati, obſtati; gradum sistere, obſtati, ſe vſtaviti, s'myrom ſtati; immorari, ſe permuditi, ali na enim meiſti obſtati; morari, ſe pomuditi, ſtanovati, obſtati; perseverare, obſtati, do konza oſtati, ſtanoviten obſtati; persistere, do konza obſtati, ſtanovitin ſtati, vſeskusi v'enim obſtati, doſtati; perstare, obſtati, ali doſtati; subsistere, poſtati, obſtati; substo, substare, obſtati, ſtanovit obſtati; superstare, gori vſtati, ali obſtati; syrtes, nevarna meiſta na murju: ſo plitva peiṡzhena meiſta, na katerih barka obſtoji, de ne more niti naprei, niti naṡai; prim. neobstati
od predl., F600, abs, od; a cunabilis, od ẛibike, od mladih nog; cara, enu korenîe od ẛeliszha; de, od, iṡ, po; e, iṡ, od; ex, is, od; exultare, od veſſeljá poṡkozhiti, dobre vole biti; fame enectus, od lakote vmorjen; in horas, od ure do ure; lymphatus, -a, -um, obſeden od vraga; quotidie, vſak dán, od dnè do dnè; totaliter, cilú zhiſtu, od núg do glave; prim. poldne
odgrniti dov., F5, connudare, do naṡiga ſlézhi, odgerniti; develare, odgerniti; enudere, do naṡiga ſleizhi, odgarniti, reṡodéti; esertare, odkriti rame, odgarniti, reṡodeti; expapilare, nédarje reṡpéti, perſi odgarniti
odkrivati nedov., F2, nudare, odkrivati, do naṡiga ſleizhi; retegere, odkriti, odkrivati
odlašanje s, F8, comperendinatio, na dolgu odlaſhanîe; cunctanter, s'odlaſhanîam; cunctatio, pozhakovanîe, odlaſhanîe; dilatio, odlaſhanîe; induciae, -arum, odlaſhanîa, odlog; longanimitas, Bogarodnoſt, odlaſhanîe, dolgu ṡanaſhanîe; procrustinatio, odlaſhanîe, od dnè do dnè, na dolgu; prorogatio, odlaſhanîe
odlašati nedov., F14, comperendinare, na dolgu odlaſhati, odloṡhiti, ẛavlézhi, od dnè do dnè vlézhi; crastinare, odlaſhati; cunctari, pozhakovati, odlaſhati, ſe muditi, premiſhlovati, ẛavlézhi; differe, odloṡhiti, reṡneſti, ſem ter tam neſti, odlaſhati, reṡlozhiti; facere inducias, odlaſhati; moram facere, odlaſhati; procrastinare, odlaſhati, od dnè do dnè, na dolgu vlézhi; prolongare, na daile vleizhi, odlaſhati, prevleizhi; prorogare, ṡavleizhi, na daile vleizhi, odlaſhati, odloṡhiti nadaile; prosequi opus, s'déllom ne odlaſhati, naprei délati; protrahere, potegniti, naprei vleizhi: tudi odlaſhati, na daile vleizhi; recrastinare, odlaſhati, ṡupèt na jutri, ali na dale odloṡhiti, ali odlaſhati; tardare, shtentati, odlaſhati, kaſniti ſe
odložiti dov., F9, comperendinare, na dolgu odlaſhati, odloṡhiti, ẛavlézhi, od dnè do dnè vlézhi; degravare, teṡhavo naloṡhiti, ali odloṡhiti; differe, odloṡhiti, reṡneſti, ſem ter tam neſti; exonerare conscientiam, teṡhavo te veiſti odloṡhiti, prózh djati; levo, -re, vṡdigniti, lahku ſturiti, odvṡèti, odloṡhiti; prorogare, ṡavleizhi, na daile vleizhi, odlaſhati, odloṡhiti nadaile; recrastinare, odlaſhati, ṡupèt na jutri, ali na dale odloṡhiti, ali odlaſhati; reponere, odloṡhiti, hraniti, poloṡhiti, ṡahraniti; seponere, odloṡhiti, odſtaviti, na ſtrán poſtaviti
odrezati dov., F14, abscídere, odréẛati; abscíndere, prózh odréẛati; ad vivum resecare, do ṡhiviga odréṡati; amputo, -are, odſékati, odréẛati, obréẛati; denasare, nus odréṡati, ob nus perpraviti; elingvare, jeṡik odréṡati; malleolus, -li, tudi ena leitoṡhnîa mladiza na vinṡki terti, katera ſe odreṡhe inu pogroba; praecidere, preſékati, odſékati, odréṡati; praesegmen, -nis, odreiṡik, kar ſe prózh odreiṡhe, ali odſeik; recidere, â caedo, odſékati, odréṡati; rescindere, reſſékati, ſeſſékati, reṡréṡati, odréṡati, odreṡovati; saccularius, -rÿ, kateri po arṡhetih krade, ali moſhnó odréṡhe; sarmentum, -ti, tú riṡjè od vinṡkih tert, tú kar ſe od nyh odreiṡhe; supputare, ſpodreiṡati, ſpúd odreiṡati
opuliti2 dov., expilare, opuliti, cilú do dlake porubiti
peta ž, F4, calcaneus, peta; calx, peta, berzanîe; pernio, -onis, en napok, napozhenîe, ali bolezhina na nogah, ali na petah od mraṡa, ali ṡime; talaris, -re, dolg do tal, dolg do peit
plačati dov., F16, annumerare, perſhtéti, doſhtéti, plazhati; capite luere, s'glavo plazhati; foeneralia, -orum, ta zhaṡ kadar ſe ima uharnia plazhati; in aſsem satisfacere, vſezhihernu plazhati; luo, -ere, tarpéti, plazhati, ṡadoſti ſturiti, preneſti, pokuro doperneſti; nomina diſsolvere, dolgè plazhati; persolvere, plazhati, vſe do konza plazhati, cilú vſe plazhati; plenè solvit, je popolnama plazhal; restituere, poverniti, nameiſtiti, plazhati, naṡai dati; sarcire damna, ṡa ṡhkode poverniti, ali plazhati; solvendo eſse, iméti s'zhym plazhati; ſolvere, plazhati, odvèṡati; unde reddam, s'zhim bóm plazhal? verṡuram facere, en maihin dolg plazhati, inu en vekſhi ſturiti
pobijen del., F8, cladem accipere, pobyen biti; fusus, -a, -um, ṡlyt, ṡlyven, reṡgernîen, ṡapoden, pobyen; internecinus, -a, -um, bellum internecinum, voiṡka do konza pobyena; laesus, -a, -um, reṡhalen, pobyen, nakaṡhen, ali nekaṡen; petitus, -a, -um, proſhen, pegerovan, pobyen; sauciatus, -a, -um, vel saucius, -a, -um, ranîen, ṡbyen, do kryvi pobyen; strages, -gis, en sylnu velik kúp pobyenih ludy; vulneratus, -a, -um, ranîen, pobyen
podoben prid., F24, consimilis, cilú enak, ravnu podoben, vuṡ podoben; oreon, enu ṡeliṡzhe kazhji preſlizi podobnu, raſte na gorrah; simillimus, -a, -um, cilú do konza enák, inu podobin; similis, -le, glyh, enák, podobin; verisimilè, riſnizi podobnu, je vrèdnu de ſe veruje, ſe ima verjeti
podplat m, F3, a vestigio ad verticem, od podplátou do verh glavè; planta pedis, podplat; solea, -ae, podplat, podkou
pogonobiti dov., F11, collabefacere, collabefactare, reṡbiti, podréti, pogonobiti, ẛravenrejeniz; depopulari, tó deṡhelo satréti, pogonobiti; devastare, ẛatréti, odpuſtiti, ferderbati, pogonobiti; perdere, ṡatréti, pogonobiti, ferderbati, pogubiti, fundati, ṡkaṡiti, pogréſhiti, ṡgubiti, ṡadjati; perdere, ṡgubiti, ṡadjati, potratiti, pogubiti, pogonobiti. Dan:2.v.24; perpopulari, cilú do konza ṡatréti, pogonobiti, vſe pokonzhati; pervastare, pogonobiti, inu cilú vſe ṡatréti; populabilis, -le, legák ṡa pogonobiti, inu ṡa ṡatréti; populabundus, -da, -dum, kar ſe ima pogonobiti, ali ṡatréti; populare, ṡatréti, pogonobiti; vastare, reṡdjati, opuſtiti, pogonobiti, reṡkopati, ṡatréti
pokončati dov., perpopulari, cilú do konza ṡatréti, pogonobiti, vſe pokonzhati
pomalem prisl., F5, marasmus, et marcor, tá huda ſuha jetika, katera kir ſe vkoreny, pomalim, ter pomalim ṡhivot ferzera; parciarius, -a, -um, kateri ṡkopú, inu pomalim dily; pedatim, pomalim, po lahkim, od ſtopinîe do ſtopinîe; sensim, pomalim, polahku; prim. malo, po
pomorjen del., interemptus, -a, -um, pomorjen, do ſmerti vbyen
pomorjenje s, F4, caedes, -dis, poboi, vbyanîe, v'boju pomorjenîe; interemptio, pomor, pomorjenîe; internetio, vel internitio, enu taku pomorjenîe, de oben ne oſtane, do konza pomorjenîe
popisovanje s, F10, annales, ena chronica, ali buque tega od leita do leita popiſſovanîa; chronica, ene buque tega popiſſovanîa kar ſe ẛgody; collectanea, -orum, piſma, ali popiſſovanîe iṡ drugih buqui v'kupai ṡbranu, ali prepiſſanu, v'kúp ẛneſſenu; cosmographia, ſvitá popiſſovanîe; diarium, kalender, ali popiſſovanîe, kai ſe ſleherni dán ṡgody; geneologia, -ae, popiſſovanîe ene ṡhlahte, buque ene ṡhlahte; geographia, -ae, popiſſovanîe tega ſvitá; historia, enu risnizhnu perpovedanîe od ene rizhy, ali popiſſovanîe; inventarium, -rÿ, popiſſovanîe hiſhniga iménîa, ṡlaſti po ſmerti; perscriptio, gori popiſſovanîe
porubiti dov., F4, depopulare, porubiti [poznejši pripis neznane roke]; depraedari, porubiti, obrupati; diripere, porubiti, obrupati, po ſyli vṡèti; expilare, opuliti, cilú do dlake porubiti
poslati dov., F35, amando, -are, prózh poſlati, drugam poſlati, odlozhiti; emiſsarius, -ry, tudi en ſel ali pot, kateri tezhe kamer ſe poſhle; internuntiare, ſle od eniga do druṡiga poſlati, tiá inu naṡai ṡelſtvu délati; mitte, -me, poſhli mene, puſti mene poiti; nuntios mittere, ſle poſlati; permittere, perpuſtiti, puſtiti, drugam poſlati, na dle poſlati; praemittere, naprei poſlati; relegare, v'bando ſpoṡnati, ali poſlati; remittere, naṡai poſlati, odpuſtiti, odviti
posušen del., F8, aridus, ſuh, poſuſhen; coniza, -ae, ſuhi korèn, poſuſhen korèn, bodèzh, ali ternaſti korèn; exiccatus, -a, -um, poſuſhen; exsuccus, et exuccus, poſuſhen, cilú ſuh; exuccus, terdú poſuſhen, cilú do konza ſuh; inarefactus, -a, -um, cilú poſuſhen, inu ſúh; siccatus, -a, -um, poſuſhen; torridus, -a, -um, ſúh, poſuſhen
pošta ž, F3, angaria, -ae, proſtor od ene poſte do druge; famigerator, kateri ſem ter tám poſhte noſſi; veredus, -di, hiter koyn ṡa poṡhto
povreti se dov., sapa defrutum, kuhanu vinu, kateru ſe je do tretiga deila povreilu
prebran del., F4, illectus, -a, -um, â lego, ne prebrán; illectus liber, ne prebrane buque; perlectus, -a, -um, prebran, od sazhetka do konza prebrán
prebrati1 dov., F4, pellegere, vel perlegere, prebrati; perlegere, prebrati, od ṡazhetka do konza prebràti; relegere, prebrati, vezhkrat brati
prenesti2 dov., F6, aegrè pati, nerad tarpéti, nerad preneſti; luo, -re, tarpèti, plazhati, ṡadoſti ſturiti, preneſti, pokuro doperneſti; perferre, preneſti, pretarpéti; pertolerare, preneſti, pretarpeti, do konza tarpéti; suferre, preneſti, volnú tarpéti, ṡaneſti, podneſti; sustinere, zhakati, pretarpéti, preſtati, preneſti, gori derṡhati, plantati
preskop prid., praeparcus, -a, -um, preṡkop, ſylnu ṡkóp, cilú do konza ṡkóp
pretrpeti dov., F5, perdurare, notar do konza tarpeiti, pretarpeiti; perferre, preneſti, pretarpéti; perpeti, pretarpéti, ali doſti tarpéti, prebiti; pertolerare, preneſti, pretarpeti, do konza tarpéti; sustinere, zhakati, pretarpéti, preſtati, preneſti, gori derṡhati, plantati
prijazniv prid., F15, affabilis, resgovoren, v'govorjenîu lubesniu, priasniu, dopadajezh; blandus, -a, -um, lubeẛniu, priaẛniu; clemens, miloſtiu, dobrutliu, priaṡniu; familiaris, -ris, priaṡniu, domazhi, dober priatel, domazhi; gratiosus, -a, -um, lubeṡniu, priaṡniu, lubankaſt; hospitaliter, po priaṡnivimu erpergovanîu; humanus, priaṡniu, perluden; invitabilis, -le, povabliu, priaṡniu, lubeṡnivu, luṡhtnu; percomis, -me, cilú lubeṡniu, perjaṡniu, inu pryeten; perfamiliaris, -re, cilú domazhi, inu priaṡniu; perhospitalis, ſylnu priaṡniu pruti tem ptuim; perhumanus, -a, -um, cilú do konza perluden, inu priaṡniu; perurbanus, -a, -um, cilú perludin, zhedin, inu priaṡniu; praestare amorem, ſe priaṡniu ṡkaṡati, ali priaṡnoſt ṡkaṡati; urbanus, -a, -um, méſtni, perludin, priaṡniu
priljuden prid., F5, humanus, priaṡniu, perluden; officiosus, -a, -um, poſluṡhezh, perluden, lubeṡniu, fliſſik; perhumanus, -a, -um, cilú do konza perluden, inu priaṡniu; perurbanus, -a, -um, cilú perludin, zhedin, inu priaṡniu; urbanus, -a, -um, méſtni, perludin, priaṡniu
pripeljati dov., F24, adducere, perpelati, dopelati; advehere, perpelati; apporto, -are, perneſti, perpelati, noſſiti; perducere, perpelati, h'konzu perpraviti; perductor, -oris, perpelaviz, tá kateri kai perpela; pervehere, perpelati, do eniga meiſta parneſti, ali perpelati; reducens, reductor, -oris, kateri naṡai perpelá; superducere, ſhevezh inu vezh perpelati, verhu perpelati
pripogniti se dov., F7, conquiniscere, ſe nagniti, ſe perpogniti; flectere, ſe perpogniti, perpogibati, klezhati; ocquinescere, ſe perpogniti, ali perkloniti; pandare, ſe perpogniti, doli pertiſkati, de ſe ena reizh perpogne; procumbere, ſe perpogniti, doli lezhi, ali ſe doli nagniti, ſe niṡku derṡhati, ſe do tal perpogniti
prsi ž mn., F15, asthma, neduha, teſnúſt, ali teṡhkúſt v'perſih, de ſe davi, inu ne more prou vun metati; dyspnaea, teſnoba v'perſih, neduha, kir eden teṡhku diha; empyema, tur na perſih, de eden naſnago, gnoi, inu kry vun mèzhe; ensiformeos, ena ṡyliza[!] na perſih; expapilare, nédarje reṡpéti, perſi odgarniti; ilia trahere post se, zhreva ṡa ſabo vlézhi, naduſhliu, ali teſnih parſi biti; leloh, seu calegma, ena taka arznia ṡa parſi; mastus, -ti, perſi, ali ſeṡzi; pectus, -oris, parſi; plangere, plakati, klagovati, od ṡhaloſti ſe po perſih tlézhi; praecordia, -orum, slizhiza na perſih, ſarzhna jamiza, oſſerzhje; propena ad pectora barba, ena po dovgim ṡkamplana brada, katera do perſih doſeṡhe; rationale, -le, naperſnik, na perſih ṡhzyt; uber, -ris, vime, perſi, ſeṡzi; vertebra, -ae, vel verticuli, sive spondili, ṡklèpi per koſtéh, na perſih, na nogah, na harbtiṡzhu, kateri ſe giblejo
purgar m, F3, civis, meṡzhán, purgar; municipalis, -le, kar tem raven purgarjam ſliſhi; municipatim, teh raven purgarjou, od méſta do méſta
puštobiranje s, syllabatim, od ene ṡhtime do druge s'puṡhtoberanîam
ramno prisl., veterrinus, -a, -um, ſylnu ſtar, ramnu ṡlú ſtar, cilú do konza ſtar
rana ž, F39, ancteres, orodje ẛa rane v'kupai ſtiſkati; cicatrix, ſhrimf, ſhrumf, rana, ẛnaminîe, madeṡh ene rane; citratricosus, vus ranîen, polhen rán; consauciare, s'nekaterimi ranami raniti; emplaustrum, flaiſhter ẛa rane; lemniscus, -ci, fazl ṡa rane; plaga, -ae, rana, ṡhlak, vdarez, ṡhtraffinga, ſtrán; sauciare, raniti, rane ſturiti; vulnus, -ris, ena rana, ṡhlák do kryi; vulnus lethale, ſmertna rana
ranjen del., F8, cicatricosus, vus ranîen, polhen rán; consauciatus, ranîen; descobinatus, poréẛan, ranîen; inviolabilis, -le, neomadeṡhliu, tu kar ſe ne more nazheti, ranîenu biti, ali poṡhkoditi; mortiferè vulneratus, do ſmerti ranîen; sauciatus, -a, -um, vel saucius, -a, -um, ranîen, ṡbyen, do kryvi pobyen; vulnerare, raniti, raneniga ſturiti, poréṡati; vulneratus, -a, -um, ranîen, pobyen
razodeti dov., F10, adaperire, odpréti, odkriti, reẛodéti; denudare, reẛodeti, do naṡiga ſe ſlézhi; detegere, reṡodéti, odkriti; enudare, do naṡiga ſleizhi, odgarniti, reṡodéti; exertare, odkriti rame, odgarniti, reṡodéti; patefacere, reṡodéti, odpréti, povédati; patefieri, reṡodéti; perputare, dat eno reizh dobru ṡaſtopiti, ali reṡodéti; promere consilia, nîegovu ſveitovanîe, inu naprei vṡetjè reṡodéti; revelare, reṡodèti
resnično prisl., F10, amen, riſnizhnu, ẛa gviſhnu, takú ſe ẛgodi, nai ſe ẛgody; certò, vel certè, ẛa gviſhnu, riſnizhnu; indubitate, indubitanter, ṡa gviſhnu, nezviblajozhnu, riſnizhnu; integerrimè, cilú do konza riſnizhnu; integrè, cilú, riſnizhnu; profectò, ṡa gviſhnu, ṡa riſnizo, riſnizhnu, timu je takú; sedenim, ali riſnizhnu; seriè, vel seriò, pres ſhale, riſnizhnu, nalaṡh; syncere, riſnizhnu, redle; verè, riſnizhnu, po riſnizi, gviſhnu, ṡa riſnizo
rokav m, F5, chirodota, ena ſuknîa s'dolṡimi rokavi do perſtu; manica, -ae, en rokav; manicatus, -a, -um, rokavaſt, s'rokavi, ali na rokah okován; manuelatus, -a, -um, kateri gvánt s'viſſezhimi, ali dolgimi rokavi noſſi; tunica pectoralis, ſuknîa pres rokavu
sedemnajsti štev., praetexta, -ae, ena ſorta dolṡiga gvanta per teh nekadayh Rimlanih, kateri ſo ty otroci noſſili do ſedemnaiſtiga leita
sel m, F26, angelus, en Angel, en ſel, en oẛnanîaviz, oẛnanenyk; apostolus, joger, tovariṡh, en ſel, en pot; cursor, hiter ſel, lokai, curèr; diactor, miſhetar, ſel v'mei dvéma; inoratus, -a, -um, tú ne povédanu, naprei ne parneſſenu, od eniga poſlaniga, ali ſlá; internuntiare, ſle od eniga do druṡiga poſlati, tiá inu naṡai ṡelſtvú délati; internuntius, miſhétar, en ſel v'mei dvéma viſhima; lautia, -orum, dary inu ſhenkenge, katere ſo Rimlani ptuim Ambaſhatoram, ali oblaſti ſlam poſhilali; legare, ſle poſlati; legativum, danarji na raiṡho dani enimu Ambaſſatorju, ali ſlu; nuntÿ, ſli; oratores, govorizhini, ſly
selstvo s, F7, evangelium, -lÿ, oṡnanenîe, enu veſſelu ſelſtvú; evangelus, -li, kateri enu dobru ſelſtvu perneſſe; internuntiare, ſle od eniga do druṡiga poſlati, tiá inu naṡai ṡelſtvú délati; legatio, -onis, ſelſtvú, ali ambaṡciada; legationem gerere, enu ſelſtvú, ali ambaṡciado opravlati; nuntia, -ae, oṡnanîavka, katera enu ſeltvú, ali kai noviga parneſſe, ali oṡnani; nuncium, ſelſtvu
seslužiti se dov., permerere, ſe ſeſluṡhiti, do konza ſluṡhiti, ṡlaſti na voiṡki ſe vréden ſturiti
skamplan del., F2, propena ad pectora barba, ena po dovgim ṡkamplana brada, katera do perſih doſeṡhe; propenus, -a, -um, tú kar je po dolgim ṡkamplanu
skok1 m, F8, aſsultus, en ṡkuk; saltuatim, od ṡkoka do ṡkoka; saltum dare, poṡkozhiti, en ṡkók ſturiti; saltus, -us, en ṡkók, ali en ṡkúk; subsultim, s'ṡkokom, ali ṡkokajvioz, v'ṡkoku
skop prid., F11, avarus, ṡkóp; deparcus, ṡkóp, ſylnu ṡkóp; fieri avarum, lakomen, ṡkóp ratati; parcus, ṡkóp, ṡhparoven; praeparcus, -a, -um, preṡkop, ſylnu ṡkóp, cilú do konza ṡkóp; restrictus, -a, -um, mozhnú ſtiſnên, inu ṡavèṡan, ṡkóp; solers, -tis, kunṡhtin, hitir, pregnán, modir, ṡkóp; tenax, -cis, ṡkóp, derṡhèzh, ṡhylnaſt; triparcus, ſylnu ṡkop
sleči dov., F6, connudare, do naṡiga ſlézhi, odgerniti; despoliare, ſleizhi, obrupati; devestire, ſlézhi, ſlazhiti, oblazhilu doli vrézhi, potegniti; diloricare, sheléṡni gvant ſlézhi, odpeti, reſtegniti, prózh djati; enudare, do naṡiga ſleizhi, odgarniti, reṡodéti; nudare, odkrivati, do naṡiga ſleizhi
sleči se dov., denudare, reṡodéti, do naṡiga ſe ſlézhi
smrt ž, F37, capitale crimen, naglavna pregreha, ſmerti vrédna; capite damnatus, k'ſmerti obſojen; emortualis dies, dán te ſmerti; illachrymare morti alicuius, nad ṡmertjo eniga ſe ṡjokati; interrex, -gis, en nameiſtnik po ſmerti eniga kraila, dokler druṡiga iṡvolio: mertviga kraila naméſtnik; lethaliter, do ſmerti, v'nevarnoſti te ſmerti; lethum, -thi, ſmert; mors, ſmert; resuscitare, od ſmerti ṡbuditi, od ſmerti gori vſtati
sneden del., F5, adesus, -a, -um, ſneiden, ogriẛen, cilú pozèran, inu vshyt; depasci, popaſhen biti, ſneiden biti; exesus, -a, -um, ſneiden, pozeran; peresus, -a, -um, dojiden, do konza ſneiden; semesus, -a, -um, polovizo ſneiden
snesti dov., F5, abedere, odjéſti, vshiti, ſneſti; absúmere, ſnéſti, povshiti, pozerati, ponuzati; adedere, vſe ſnéſti, vſe dojéſti, vſe do konza ſnéſti; admordere, odgrisniti, enimu tú nîegovu ſneîſti, nagriẛniti
sončen prid., F30, ab ortu usque ad occasum solis, od ſonzhniga is hoda, do ſonzhniga ṡahoda; eclipsis, ſonzhnu, ali lune merknenîe; occidentalis, pruti ſonzhnimu ṡahodu leṡhezhi; occiduo sole, v'ſonzhnim ṡahodu; solaris, -re, ſonzhni, ſonzhna ura; solis radius, ſonzhna ſvitloba, ſonzhni ṡharki; zephirus, -ri, veiter od ſonzhniga ṡahoda
sram1 m, F11, bubo, huda bisgauka okuli ſrama na dimlah; cremasteres, moſhnize moṡhkiga ſrama, ali te ṡhilize na katerih tá jaiza viſſè; cunnus, ſhenṡki ſram; genitale, -lis, moṡhki ſrám; hydrocele, tá voda katera ſe je v'kúp ṡbrala v'mihur ali moſhnizo moṡhkiga ſrama; ingven, -nis, tá ſrám na ṡhivotu, dimle, dimelze; pubes, pubis, mladúſt, enu kardelu mladenizhou, perva pavoliza, ali dlake na ſramu, vṡhè bradat; pubetunus, noter do ſrama; pudenda, ſram; scrotum, -ti, ſrama moſhnize, ali modi, v'katerih jaiza leshè; verenda, -orum, tá ſram, ali meiſta te ſramoſti tega zhlovéka
stanoviten prid., F19, arrha, -ae, arrhabo, -onis, en ſtanovitni danár, dán ẛa Aro; constans, ſtanovitin; fides vera, ſtanovitna riſniza teh beſſéd; firmus murus, ſtanoviten ṡyd; indeclinabilis animus, enu ſtanovitnu, nezaglivu, mozhnu ſarzè; perseverare, obſtati, do konza oſtati, ſtanoviten obſtati: qui perseveraverit, kateri ſtanovitin oſtane; residentia, ſtanovitnu ſedenîe; stabilis, -le, ſtanovit, ſtanovitin
stanovitnost ž, F8, constantia, ſtanovitnoſt; firmamen, firmamentum, ſtonovitnoſt, mozhna tardnúſt; firmitas, firmitudo, ſtanovitnoſt; immutabilitas, ſtanovitnoſt; perseverantia, -ae, obſtanovitnoſt, ſtanovitnoſt do konza; soliditas, ſtanovitnoſt; stabilitas, ſtanovitnoſt; strenuitas, junaṡhtvu, ſtanovitnoſt
star prid., F
112,
anicula, ena
ſtara babiza;
antiquus, ſtar;
crusma, en
ſtar nékadanî inſtrument, na kateri ſo bili, kadàr ſo pleſſale te
ſtare babe;
discubitorius, -ÿ, tudi ena vaikuſhniza po
ſtari navadi, na kateri ſo per jédi ſedéli;
elementarius, en
ſtar piſſár, kateri ſe ſhe tega
ſtariga ṡazhetka vuzhy;
juniculus, -li, tú
ſtaru veliku deblu, inu korèn ene vinske terte;
trien, -nis, -ne, try leita
ſtar;
veterrinus, -a, -um, ſylnu
ſtar, ramnu ṡlú
ſtar, cilú do konza
ſtar;
vetustè, vetustiſsime, cilú
v'ſtari navadi
- stariši , F4, adolescere, pomladiti, ſhe raſti, vekſhi ali ſtariſhi perhajati; frater major natu, tá ſtariſhi brat; major, vekſhi, ſtariſhi; patricius, -ÿ, teh ſtariſhih meſtnih goſpudou eden, ſtare ṡhlahtnoſti zhlovék
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: star prid., scordisci Liv. die ehemaligen Kroaten
ſtari Hrovatji
steber m, F23, bacchen, en ſteber; columen, et columna, ſteber, podpurnîa; intercolumnium, proſtor v'mei dvéma ſtebrama, v'mei ſtebry; pilatim, od eniga ſtebra do druṡiga, po verſti kakòr ſtebri ſtojè; scapus, eniga ſtebra tá ſreidnî deil; stria, -ae, jamize, ali ṡhlibiki na ſtebréh
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: steber m, capitelum, glaviza na ſtebru
stopinja ž, F15, apodanea, ſvetiga Michéla Cerkou v'Gershki deṡheli, kir ſe vidi na enim kaminu nîegova ſtopinîa; gradatim, od ſtopinîe do ſtopinîe; greſsus, -us, hojenîe, korazh, ſtopinîe; milliarium, -rÿ, vel milliare, -ris, ena myla, tavṡhent ſtopyn; numellae, -arum, konṡke ſtopinîe, ſtopinîe; paſsim, ſem ter tám, od ſtopinîe do ſtopinîe, takú inu takú; patriſsare, po ozhetinih ſtopinîah hoditi, po ozhetu ratati; pedatim, pomalim, po lahkim, od ſtopinîe do ſtopinîe; sequi, po enga ſtopinah hodit [poznejši pripis neznane roke]; stadium, -dÿ, moṡhki tèk, ſtú pet inu dvaiſſeti ſtopyn, ali korakou; vestigium, -gÿ, ſtopinîa, ſléd, ſleid
suknja ž, F28, aclaſsis, ſuknîa, katera nei od rame doli ẛaſhita; chirodota, ena ſuknîa s'dolṡimi rokavi do perſtu; coccus, ardezha ſuknîa. Exod:25; levidensa, ena preproſta, reidka, lahka ſuknîa, ena zviliſhna joupa; palla, -ae, ena ṡhenṡka ſuknîa, plaṡzh, ali ſhavba; sagarius, -rÿ, barantaviz s'ſuknîami, ali s'kitlami, s'ſraizami; toga, ſuknîa, dolga, inu do tál; tunica pectoralis, ſuknîa pres rokavu
še prisl., F81, a Roma, ſhe od Rima, ſhe prózh od Rima; adhuc, ſhe, do ẛdai, ſhe vſelei, iſhe, do tukai; caetera, -rum, kar je ſhe zhès, kar je zhès oſtalo, tu drugu; deterius, ſhe huiſhe; hactenus, doſehmál, ſhe poprei; necdum, ſhe nikár; nondum, ſhe ne, ſhe nikár; pendens vinum, vinu ſhe v'groṡdji; plus adhuc, ſhe vezh; revalare, ṡupèt oprati, ſhe oprati; ulterior, ulterius, ſhe daile
špičasto prisl., cuspidatim, po ſhpizah, ſhpizhaſtu, od ṡhpice do ṡhpize
tam prisl., F69, adagia sunt: kir nei bogaſtva, tam nei lakomnoſti; eo usque, noter do tam, taku dalezh, noter do letu; huc illuc, ſem ter tám; ibi, tamkai, tam; istac, leunód, tám ṡkuṡi, tod ṡkuṡi; istinc, tam, tamkai, leundi; oberrare, ſe okuli ſem ter tám klatiti; sinuare, ſe ſem ter tám saviati; superius, oṡgorai, tam gori, ſhe viſhe ṡgorai; volaticus, -a, -um, ſem ter tám letezhi
tamkaj prisl., F4, abusque, do tamkai; ibi, tamkai, tam; ibidem, ravnu tamkai; istinc, tam, tamkai, leundi
tla s mn., F28, attae, krulovi, de nemorejo nog od tal vsdigovati; effligere, ẛmartrati, na tla vreizhi; fluens vestis, en dolg gvant do tál; oculos in terram defigere, v'tla gledati; solare, pro desolare, reṡdjati, opuſtiti, h'tlam ſturiti; solum, -li, dnú, pod, tlá; trochus, -chi, ena otrozhja ygra s'eno berklavko, katera ſe na tléh ṡaṡhene, de brenzhy, inu na tléh ſem ter tám tezhe
tod prisl., F6, abhinc, od ẛdai, od ſadai, od tód, od letód, od todai; dehinc, dein, potle, od tod; hinc, od tod, od todai; inde, od vunód, od tod; non procul hinc, nikár delezh od tód; usque huc, noter do tod
trdo prisl., F5, allaboro, -are, mozhnu ſe mujati, terdu délati; durè, terdú, nevſmilenu, groṡovitu; edurè, kripkú, terdú; exuccus, terdú poſuſhen, cilú do konza ſuh; insistere, nejenîati, ne nehati, ſe mozhnu ene rizhy an vṡèti, ali darṡhati, terdú na enim meiſti oſtati, s'beſſédo mozhnu naprei gnati
tretji štev., F14, bes, -sis, ſheſti deil, tú je dvá tretja deila od eniga zéliga; conternans, tú kar v'tretje leitu grè; dies tertia, tretji dán; sapa, -ae, móṡht vkuhan do tretyga deilla; sapa defrutum, kuhanu vinu, kateru ſe je do tretiga deila povreilu; scrupulum, -li, ta tretji deil eniga quintilza; ternarius, -a, -um, tá tretji; tertiana febris, marṡliza na tretji dán, treniza[!]; tertianus, tá tretji v'verſti; tertianus, tretjiga dnèva; tertio die, na tretji dán; tertius, -a, -um, tá tretji; triens, -tis, en danár, vela tretji deil aſsis; trigamus, en móṡh tretje ṡhene
trg1 m, F5, municipium, ſléhernu méſtu ali terg, kateru ima ſvoio laſtno rihto, inu poſtavo; oppidanus, -a, -um, en terṡhán, meṡzhán, is terga, ali meſta; oppidatim, od eniga terga do druṡiga, po méſtnu; oppidum, en terg, ali méſtu; vicus, -ci, uliza, gaſſa, zeiſta, vaṡ, terg, en krai kir je ena hiſha ṡa drugo
tukaj prisl., F11, abest, ga nei tukai; absens, vel abscens, kateri nej tukai; absum, me nei tukai; adhuc, ſhe, do ẛdai, ẛhe vſelei, iſhe, do tukai; advertere non adeſse, pogriſhiti, ẛgreiſhiti de nei tukai; hac, letukai, tukai; hac transivit, je ſhel tukai mimú; hucusque, doleti, do tukai, ali doſehmál; istic, tukai; istorsum, tukai mimu; praeripere, prevṡèti s'ſylo, tukai odtergati, inu tia neſti
ubijen del., F5, fatifer ensis, en mezh, s'katerim je bil eden vbyen; interemptus, -a, -um, pomorjen, do ſmerti vbyen; interfectus, -a, -um, vbyen, vmorjen; occisiſsimus, vezh kakòr vbyen; occisus, -a, -um, vbyen
ubog prid., F
11,
aporiamur, vbogi perhajamo;
aporiari, vbog perhajati;
indignus, -a, -um, vbóg, potrében, ſromák;
inops, -pis, vbóg, potrében, kateri nyzh néma, ſromák, vbuṡhiz;
miser, -a, -um, vbog, réven, nadluṡhen, nerobe, edyn;
pauper, vbóg, réven, ſyroten;
pauperrimus, -a, -um, narvboṡiſhi, cilú do konza
vbog;
perpauper, cilú
vbóg, cilú do konza
vbóg;
proletarÿ, vbogi ludè, kateri nyzh némajo, kakòr doſti otrúk;
vindemiola, -ae, ena
vboga jeſſen s'malu groṡdjam
- ubožiši , pauperior, doſti vboṡiſhi
- najubožiši , pauperrimus, -a, -um, narvboṡiſhi, cilú do konza vbog
ud m, F15, acopa, -orum, olie, ali masilu ẛa trudne glide, vude, ẛhyle, ali kite; arthritis, ſléherna bolezhina na vudih; articulus, zhlink, glid, vud; luxatio, ṡvinenîe, ṡvyn, ṡvinenîe eniga uda; membra, vudi, glidi, glidje; membratim, od vuda do vuda, od glida do glida; membrum, -bri, vud, glid; permanenter, v'hojenîu od eniga do druṡiga, kakòr enu dobru vinu grè od ene ṡhylize do druge v'zhlovéku, ali tá múzh ene arznîe od uda do uda; sensus, -us, pozhutik, um, udi, pozhutenîe, ṡaſtopnoſt; sideratio, ṡhkoda ṡkuṡi treiṡk, ali hudu vreme ſturjena: tudi kadar ṡkuṡi gnyloſt je vṡhè en vud mertou; sphacelus, kadar ṡkuṡi gnyloſt je vṡhè en vud mertou, en mertvi glid; syderatio, udi od Boṡhyga ṡhlaka vdarjeni; symetria, -ae, pravu s'merjenîe, ali mèra teh vudou ene podobe
ukuhan del., sapa, -ae, móṡht vkuhan do tretyga deilla
ura ž, F29, astrologiarius, kateri vro navia, inu gliha; clepsydra, clepsammidion, péṡzhena vra, ali vodena; fortunatè, ſrèzhnu, k'dobri uri ali zhaſſu; hora, -ae, ura; hora mortis, ſmertna ura; horologium, ſonzhna ura, ſicer ſléherna ura ſe imenuje horologium; in horas, od ure do ure; quota est hora, kuliku je na uri, obkuliku je ura; sciathericon orologium, tá ſonzhna ura, katera s'ſenzo ure kaṡhe; tempestas mala, hudu vremè, huda ura, hud véter
vas ž, F10, Baca, ena vaas, od katere ſe ẛazhne tá ẛgurnîa Galilea; paganus, -ni, en vaṡki zhlovek, is vaſſy; pagatim, od vaſſi do vaſſi; pagus, -gi, ena velika vaṡ; vicanus, -ni, en kmètizh, v'vaſſeih rojen; vicatim, po vaſſeih, ali od vaſſi do vaſſi; vicus, -ci, uliza, gaſſa, zeiſta, vaṡ, terg, en krai kir je ena hiſha ṡa drugo
ves zaim., F244, abundans, kir ima vſiga obilnu, inu ẛadoſti, bogat; adedere, vſe ſnéſti, vſe dojéſti, vſe do konza ſnéſti; circunsudare, vus ſe potiti; est in ore omnium, vſim je v'uſtih, vſi od nîega govorè, vſi s'nym ſi uſta ṡbriſhujejo; feralia, -orum, vſih duṡh dán, teh mertvih dán; marasmus, ſuhota ali ẛuſha, kadar vṡhè vſá tá narojena mokrota vſahne; obnixè, ſylnu, s'vſo mozhjó, lipú; orbis terrarum, okrogloſt ſvitá, vus volen ſveit; prae omnibus, pred vſimi; totus, -a, -um, ceil, vus; vociferari, ukati, vpiti na vus glaṡ, krizhati
vleči nedov., F82, attrahere, k'ſebi potegniti, vleizhi; dispalare, ſem ter tám vleizhi, ſe klatiti; ductilis, ena reizh, katera ſe lagku vleizhe, kakòr drát; extractorius, -a, -um, kar ima múzh vunkai vlézhi, ali potegniti; ilia trahere post se, zhreva ṡa ſabo vlézhi; jugatorius, -a, -um, jugatorius bos, en vklenîeni, ali vprèṡheni vol kir vleizhe; nigrans, kar na zhernu vlézhe; olusatrum, -tri, enu drevze, ali ſvibovina s'perjam ṡèlu enaku, ali kateriga perje na ṡèle vlézhe; pergere, naprei poiti, ali vleizhi, v:g: je gori vleikel v'Betlehem; procrastinare, odlaſhati od dnè do dnè, na dolgu vlézhi; subalbicare, beilkaſt biti, na beilu vleizhi; trahere, vleizhi, potegniti
vojska ž, F92, armare, voiṡkó ẛbirati; bellum, voiska, voiskovanîe, ẛhovd; bellum inferre, ẛazheti voiskó; exercitus, voiṡka, voiṡke kardelu; expertus belli, na voiṡki iṡkuſhen; fundere hostes, voiṡkó reṡbyti; impedimentum, impeditio, ṡmota, ṡabava, ṡaprega, branenîe, ṡaderṡhanîe, ṡapreṡhenîe na voiṡki bagaṡhe; inire pericula praeliorum, ſe v'eno nevarno voiṡkó podati; internecinus, -a, -um, bellum internecinum, voiṡka do konza pobyena; laena, -ae, nékadanî na voiṡki pláṡzh, kateriga ſo ty bogovzi noſſili, en ṡgurni gvant, en ziganṡki plaṡzh, en harvaṡhki manten; militia, -ae, voiṡka, ṡhovd, ṡhold; propugnare, braniti ob zhaſſu te voiṡkè; tormentum bellicum, ṡhtúk na voiṡki; turmalis, -le, kar eni voiṡki, ali kardelu ſliſhi
vrh predl., F4, a vestigio ad verticem, od podplatou do verh glavè; contignatio, v'kup ſtavlenîe eniga vodra verh druṡiga; crista, perje, puſhel perja verh zhelade; trichorum, -ri, en zimpar, ali hiſha, katera try hiſhe, ali pode verh en druṡiga ima, ali s'treimi verſtami; prim. vrhu
vsak zaim., F24, adagia sunt: Potréba je taku mozhna, de vſaku ẛheléẛu ẛlomi; cotidie, vel quotidie, vſak dan; jugiter, vſak dán, vſeṡkuṡi, pres neprejenanîa, v'vednu; omnis, ſleherni, vſaki, vſak, ſlédnî; quaevis, quivis, quodvis, vſaka, vſaki, vſaku; quotannis, vſaku leitu, od leita do leita; singuli, vsaki poſsebei
z'gruntoma prisl., funditus, do dna, s'gruntoma, cilú do konza
začetek m, F44, a calce ad initium, od konza noter do ẛazhetka; caput, glava, ẛazhetek; coeptum, ẛazhetik; exorsus, -us, ṡazhetek; initia, te ṡvèṡe teh otrúk v'ṡibéli: tudi ene rizhy ṡazhetik; initiatus, -a, -um, navuzhen, podvuzhen, kateri je te perve ṡazhetke prejèl; orsus, -us, ṡazhetek; paraxismus, marṡlize, ali boleṡni ṡazhetik; primordium, -dÿ, ṡazhetik
zahod2 m, F9, ab ortu usque ad occasum solis, od ſonzhniga is hoda, do ſonzhniga ṡahoda; caurus, dolénî veiter od ſonzhniga ẛahoda; occasus, -us, ſolis, ſonzhni ṡahod; occidens, ſonzhni ṡahod; occidentalis, pruti ſonzhnimu ṡahodu leṡhezhi; occidio sole, v'ſonzhnim ṡahodu; usque ad occasum solis, do ſonzhniga ṡahoda; versus occidentem, pruti ſonzhnimu ṡahodu; zephirus, -ri, veiter od ſonzhniga ṡahoda
zavleči dov., F5, comperendinare, na dolgu odlaſhati, odloṡhiti, ẛavlézhi, od dnè do dnè vlézhi; cunctari, pozhakovati, odlaſhati, ſe muditi, premiſhlovati, ẛavlézhi; elongare, delezh poſtaviti, odſtopiti, ṡavleizhi; intertrahere, vleizhi, v'meis ṡavleizhi; prorogare, ṡavleizhi, na daile vleizhi, odlaſhati, odloṡhiti nadaile
zbijen del., F2, excuſsus, -a, -um, âb excutior, vun ṡbyen, ṡklaten, ṡaverṡhen; sauciatus, -a, -um, vel saucius, -a, -um, ranîen, ṡbyen, do kryvi pobyen
zelen prid., F43, aizoon, enu ẛheliszhe, kateru je vſelei ẛelenu; evirescere, oṡeleniti, ṡelenu ratati; frondosus, -a, -um, ṡelen; intervirere, ſe v'meis ṡeleniti, ali ṡelenu biti; perviridis, -de, cilú ṡelen, cilú do konza ṡelen; ruta, -ae, ruhtiza, ṡelenu grenku ṡeliṡzhe; thyrsus, en ṡelen mai; viridis, -de, ṡelen, ṡelenu; viridis umbra, ſénza s'ṡelenîá, s'ṡeleniga veya
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: zelen prid., aconitum, -ti, ſelene klobuk. Scopoli; glej opombo pri geslu klobuk
zmartrati dov., F3, effligere, ẛmartrati, na tlá vreizhi; excruciari, ṡmartrati; perexcruciare, cilú do konza ṡmartrati, ſylnu mozhnu martrati
zrel prid., F15, abscéſsus, -us, en ẛrél tur, ali ẛnotarnîa, ena tekozha bolezhina; ceres rubicunda, ẛrélu ẛhitu; ematurescere, ẛoriti, ẛrélu biti; maturatus, -a, -um, ṡrél, inu zaitik biti; maturescens, ṡrél perhajozhi; maturiſsimus, cilú do konza ṡrél; maturus, -a, -um, ṡrél; poma praecocia, per zaiti ṡreila jabulka; poma serotina, poṡnu ṡreila jabulka; praeciae uvae, ṡgudnu groṡdje, kateru je poprei ṡrélu, kakòr tú drugu; praecoquus, -a, -um, ṡgudai ṡrel; praecox, -cis, ṡgudai ṡrél, pred pravim zhaſſam godán; sementinum pyra, hruṡhke ob ṡhetvi ṡréle; suppurare, podgniti, gnoinu biti, en tur ali bolezhina ṡréla biti, ali gnoinu perhajati; uvae precociae, per zaitu ṡreilu groṡdje
žilica ž, F10, cirri, et capillamenta, shilize, shilize na ẛeliszhi inu koreninah; cremasteres, moſhnize moṡhkiga ſrama, ali te ṡhilize na katerih tá jaiza viſſè; ensiformeos, ena ṡ[h]yliza na perſih; fibrae, -rum, ṡhilize na ṡeliṡzhi, ali na pèrji, inu koreninah; fibratus, -a, -um, kar ima takove ṡhilize, laṡze, inu korenizhize; nervi rosarum, ṡhilize na roṡhnih platelzih; nervulus, -li, ṡhyliza; permananter, v'hojenîu od eniga do druṡiga, kakòr enu dobru vinu grè od ene ṡhylize do druge v'zhlovéku, ali tá múzh ene arznîe od uda do uda: predereozhe; tendo, -nis, ribiza, ṡhylize
živeti nedov., F38, advivere, ẛhivéti, dale ẛhivéti, ſhe nékuliku perẛhivéti; aeternare, vézhnu ẛhivéti; coenobium, -ÿ, cloſhter, ali ena hiſha, kir vkupai ẛhivejo; ducere aetatem in otio, v'linobi ṡhivéti; gerere se honestè, brumnu ṡhivéti; in, od, ut in diem vivere, od dné do dné ṡhiveti; nutricare, nutricari, nutrire, hraniti, ṡhivéti, rediti, koyti, ṡhpiṡhati; pane vivere, ob kruhu ṡhivéti; quis te sustentavit? kai te je ṡhivélu? gdu je tebe redyl? salamandra, -ae, en mazharól, kateri v'ognî ṡhivy; vivere, ṡhivéti
življenje s, F4, monasterialis disciplina, kloſhtersku ṡhivléjne; monastica vita, idem. [poznejši pripis neznane roke:] gloria aeternae vitae, slava vezhniga ſhiulejna; usque ad finem vitae, do konza tega ſhiulejna [poznejši pripis neznane roke]; vita, -ae, ſhiulejne [poznejši pripis neznane roke]; prim. živenje
žlak1 m, F9, aliptes, kateri maẛhe te kir ſe mezhejo, kateri shlake, ali rane zeili; epuloticum, arznia katera ſhrinff, ali ṡhlák ṡakrye; plaga, -ae, rana, ṡhlák, vdarez, ṡhtraffinga, ſtrán; plagiator, tudi kateri ṡhlake, ali rane v'kakeſhnikuli viṡhi ſtury. Thim:1; plagosus, -a, -um, polhin rán, inu ṡhlakou; subluridus, -a, -um, podzhernîen, ali pobyt, de ima plave ṡhlake, inu de je progaſt, inu gard, ṡazherlen; vulnera, rane, kryvavi ṡhlaki; vulnerarius, -rÿ, en arzat, kateri rane, ali ṡhlake zeili; vulnus, -ris, rana, ṡhlák do kryi