dól -a tudi dó tudi dóu dolá m dolina: Vſzáki dôl ſze naj zviszi BRM 1823, 6; zovoga placsnoga dola SM 1747, 57; vu ſzmrtni dôl pridete BRM 1823, 29; Potok v-dôl hiti KAJ 1870, 107; vu tom placsnom doli SM 1847, 57; V-szmrtnom dôli KAJ 1848; v-dôli sztála AI 1875, kaz. br. 2; znizijo sze dolôvje TA 1848, 84; nyi surki dolôvje KAJ 1870, 146; csi bi hodo po szmrti kmicsni dolê TA 1848, 18; dô AIN 1876, 11; Vſzákſi dou ſze naj napuni KŠ 1771, 173; Vszáki dou ſze naj zviszi BKM 1789, 13; Dou KM 1790, 95; z-ete szkúzpune douli v-nebeszki paradi'som sze preszadijo KOJ 1845, 84; Naj nász milosztivno zetoga placsnoga doula kſzebi vu nebéſza gori vzeme KŠ 1754, 179; I vu ſzmrtnom dauli BKM 1789, 10; da szo bregouvje i dolouvje hrünili KOJ 1845, 15; csi glih bi jasz hodil po témnih douli ABC 1725, A8b

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

Dòlina -e ž Dolina, kraj v Prekmurju: tákse vino, kak sze v-Dolini pôva, malo gde nájti AIP 1876, br. 2, 8

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.