Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

imenovȃłnik, m. der Nominativ (gramm.), Cig., Jan., Levst. (Sl. Spr.).
nominatīv, m. imenovalnik, prvi sklon, der Nominativ (gramm.).

Slovar stare knjižne prekmurščine

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

imenüváven -vnoga m imenovalnik: Nominati-vus (nevezö, imenüváven) KOJ 1833, 20
já os. zaim., samo imenovalnik jaz: Ia-szem tvoi mocsni Bogh ABC 1725, A4b; Ja ſze li oſzmeávam ſnyih SM 1747, 74; Ja ſzem te mocsni Boug KŠ 1754, 14; Ovo ja ſem zvami vſzákom vrejmeni KŠ 1754, 112; ja ſzam, ne bojte ſze KŠ 1771, 49; ja ſzem Kriſztus KŠ 1771, 79; I ja ſzam ſze jáko joukao KŠ 1771, 775; Tak bodem zadoſzta Etak oſznáj'zen ja BKM 1789, 366

Slovar Pohlinovega jezika

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

dan1 [dȃn dnẹ̑va] samostalnik moškega spola

dan

PRIMERJAJ: pred nekaterimi dnevami

dar [dȃr darȗ] samostalnik moškega spola

dar, darilo

imenovavec [imenovȃvǝc] (imenovalec) samostalnik moškega spola

jezikoslovje imenovalnik

mož [mọ̑ž možȃ] samostalnik moškega spola

mož

pas [pȃs pasȗ] samostalnik moškega spola

pas, tj. podolgovat kos blaga, usnja, ki se nosi okrog telesa

sin [sȋn sȋna] in [sinȗ] samostalnik moškega spola

sin

Število zadetkov: 10