afrikánščina -e ž (ȃ) iz nizozemskih narečij nastali jezik v južni Afriki, eden od uradnih jezikov Južnoafriške republike: govoriti afrikanščino; Afrikanščina se je uveljavila kot kulturni jezik južne Afrike E (↑)afrikánski
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
angléžiti -im nedov. (ẹ̄ ẹ̑) vpletati v svoj jezik besede ali značilnosti angleškega jezika: začenjati vsesplošno angležiti; Mlajši rod je samo še angležil E po imenu naroda Angleži
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
ángloamerikánščina -e ž (ȃ-ȃ) pog. ameriška angleščina: Angloamerikanščina je tako rekoč povsem naravno in neprisiljeno postala svetovni sporazumevalni jezik E iz ángloamerikánski 'angloameriški' ← agl. Anglo-American
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
báskovščina -e ž (ȃ) baskovski jezik: Baskovščino govori tekoče le 45 odstotkov prebivalcev Baskije E (↑)báskovski
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
body art1 -- -a cit. [bôdi árt] in bôdiárt -a m (ȏ, ȃ) umetnostna smer, ki je nastala v drugi polovici 20. stoletja in uporablja telo kot sestavni del umetniškega dela: Z razstavo želijo pokazati različna dela mladih likovnih umetnikov, ki uporabljajo jezik in poetičnost alternativnih, opozicijskih kultur, kot so stripi, prebadanje telesa, body art, tetoviranje in grafiti | Umetnika pri svojem zvočno-vizualnem performansu uporabljata izbrane prvine likovne umetnosti, izrazila filmske in videoumetnosti ter šokantnost in sporočilnost sodobnega bodiarta E ← agl. body art iz body 'telo' + art 'umetnost'body art2 -- -- v prid. rabi
bodyartistični: body art performans; Body art umetniki s konca 60. in z začetka 70. let govorijo o sebi kot o svojem delu
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
bosánščina -e ž (ā) bosanski jezik: prevajati v bosanščino; Bosanščina ima to sposobnost, da omehča tudi najbolj zlobne dovtipe E (↑)bosánski
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
čistún -a m, člov. (ȗ) slabš. 1. kdor pretirano skrbi za moralno, idejno čistost: ideološki čistun; Nekateri operni čistuni so mu očitali projekte združevanja klasične pevske umetnosti s popularno glasbo 2. kdor si pretirano prizadeva za čist jezik, zlasti z izločanjem tujih prvin; puristSSKJ: jezikovni čistun; Kot učitelj slovenščine je bil velik čistun E (↑)číst
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
črnogórščina -e ž (ọ̑) črnogorski jezik: Knjižna črnogorščina se od knjižne srbščine razlikuje po toliko pomembnih fonetičnih lastnostih, da ne moremo govoriti o istem knjižnem jeziku E (↑)črnogórski
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
čútnonazóren -rna -o prid. (ū-ọ́ ū-ọ̄ ū-ọ́) ki je v zvezi s čutno nazornostjo: čutnonazoren jezik; Vrnil se je k priljubljenim temam in jim dal vidno, čutnonazorno podobo E iz čútni názorčútnonazórno prisl. (ū-ọ́)
čutnonazorno prepričati; S filmom sveta sicer ne spreminjamo, lahko pa ga z njim čutnonazorno predstavimo
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
diahróniSSKJ -a -o [dijahroni] prid. (ọ̑) diahróno jezikoslôvje -ega -a s (ọ̑, ȏ)
smer jezikoslovja, ki raziskuje jezik v njegovem razvoju skozi čas: posvečati se problemom diahronega jezikoslovja; profesor splošnega in diahronega jezikoslovja; Diahrono jezikoslovje opisuje spremembe v jezikovnem sistemu med enim in drugim časovnim obdobjem
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
domáčenje -a s (ā) 1. prevajanje tujih besed v materni jezik: Za islandščino je značilna večstoletna tradicija domačenja tujega strokovnega izrazja 2. jezikosl. prilagajanje tuje besede glasovni podobi maternega jezika: Neštetokrat je kršeno domačenje tujk E ↑domáčiti
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
domáčitiSSKJ -im nedov. (á ȃ) 1. prevajati tujo besedo v materni jezik: V drugi polovici 18. stoletja so islandski intelektualci v Københavnu sklenili, da bodo začeli sistematično domačiti tuje strokovno izrazje 2. jezikosl. prilagajati tujo besedo glasovni podobi maternega jezika: Imena valut v slovenščini praviloma pisno domačimo (prim. šiling, funt šterling, pezeta) E (↑)domàč
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
estónščina -e ž (ọ̑) estonski jezik: V pogovoru nam svetlolasa vilinska pesnica pove, da prevaja slovenske pesnike v estonščino in med njimi ji je zelo blizu Edvard Kocbek E ↑estónski
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
etníja -e ž (ȋ) skupina ljudi, ki jih povezuje skupni jezik, materialna in duhovna kultura: Poudarja, da je demokrat, ki spoštuje vse etnije in vere in si vedno prizadeva za spoštovanje človekovih pravic E ← nem. Ethnie, frc. ethnie iz gr. éthnos 'pleme, narod, ljudstvo'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
getoizíran -a -o in getizíran -a -o prid. (ȋ) 1. ki je prisiljen živeti na določenem območju, izoliran od drugih družbenih skupin, navadno v slabih razmerah: getoizirane skupnosti; Oster obračun z demonstranti so vsaj po tihem odobravali številni Francozi, prestrašeni zaradi izgube nacionalne identitete, islamizacije in nasilja tolp getoiziranih priseljencev
// ki je v zvezi z izolacijo družbene skupine od drugih družbenih skupin: getoizirana naselja; getoizirano območje; Velika večina se je nastanila v getoiziranih četrtih mestnega juga ali v na novo porajajoči se črnski četrti na zahodu Chicaga 2. ki je omejen na izoliranem (družbenem) prostoru, s čimer se omeji, zmanjša njegova družbena vloga: getoiziran jezik; Boril se je za novatorsko, družbenokritično in velikokrat getoizirano umetnost in kulturo E ↑getoizírati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
grúzijščina -e ž (ú) gruzinski jezik; gruzinščina: Tu je mogoče slišati albanščino, romunščino, srbščino, makedonščino, bolgarščino in celo gruzijščino, zato se zdi, kakor da se je mesto povrnilo v svoje turške ali celo bizantinske čase E iz grúzijski po imenu države Gruzija
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
gruzínščina -e ž (ȋ) gruzinski jezik; gruzijščina: Iz radovednosti se je naučil tudi nekaj gruzinščine, pa tudi drugi manj znani jeziki so zbujali njegovo zanimanje E (↑)gruzínski
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
HTML -- in -ja in html -- [hətəmələ̀] m (ə̏) krat. računalniški jezik za izdelavo, oblikovanje dokumentov, zlasti spletnih strani: priročnik za kodirni jezik HTML; stran HTML; znanja s področja HTML-ja; Novice je mogoče gledati in posredovati neposredno kot dokumente HTML ali kot navadno besedilo s pripadajočimi slikami E ← agl. HTML, kratica za h(yper)t(ext) m(ark-up) l(anguage) 'jezik za označevanje nadbesedila'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
kúrdski -a -o prid. (ȗ) ki se nanaša na Kurde: kurdski uporniki; kurdski voditelj; kurdska manjšina; Do leta 1991 je bil kurdski jezik v javnem življenju prepovedan E po imenu naroda Kurdi
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
látvijski -a -o prid. (á) ki se nanaša na Latvijce ali Latvijo; letonskiSSKJ: latvijski jezik; latvijski premier; latvijska prestolnica; Latvijska predsednica se je srečala s predsednikom državnega zbora in predsednikom vlade E po imenu države Latvija
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
látvijščina -e ž (á) latvijski jezik; letonščinaSSKJ: Ob hrastu je tradicionalno drevo lipa, ki ji v latvijščini nekako domače pravijo – liepa E ↑látvijski
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
lingua franca -e -e cit. [língva fránka] in língva fránka -e -e ž (ȋ, ȃ) jezik, v katerem se sporazumevajo govorci različnih jezikov: Nobenih težav nimam z dejstvom, da postaja angleščina evropska in svetovna lingua franca | Lingva franka ali svetovno dogovorjeni jezik je jezik, ki ima za glavni cilj uspešno sporazumevanje med različnimi narodi uspešno E ← it., srlat. lingua franca, prvotno 'frankovski jezik', nekdaj poimenovanje za mešani, pretežno romanski skupni sporazumevalni jezik v sredozemskih pristaniščih
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
malgáški -a -o prid. (á) ki se nanaša na Malgaše, prebivalce Madagaskarja: malgaški jezik; malgaška književnost; Obred spremljajo petje, ples in igranje na tradicionalne malgaške instrumente E ← frc. malgache ← malgaško malagasy
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
mandarínščina -e ž (ȋ) uradni jezik Kitajske: Mandarinščino govorijo v šolah, na radiu, televiziji E (↑)mandarínski
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
medmréžni -a -o prid. (ẹ̑) ki je v zvezi s svetovno povezavo računalnikov v omrežje; medomrežni (2): medmrežni umetnik; medmrežna telefonija; Besedilo leksikona je še dokaz več, da je slovenščina prav tako kot angleščina izrazno močan jezik medmrežnega globalizma 21. stoletja E ↑medmréžje
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
nèmáterni -a -o prid. (ȅ-ȃ) ki ni materni; neprvi (2): nematerni govorec govorec nematernega jezika; poučevanje slovenščine kot nematernega jezika; Monografija se v izhodišču ukvarja z vprašanjem prevodov v materni jezik, kar je ena od stalnic v znanstvenem prevodoslovnem razpravljanju E (↑)nè… + (↑)máteren
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
nèslovénščina -e ž (ȅ-ẹ́) jezik, ki ni slovenščina: V neslovenščini napisane razprave imajo povzetek v slovenščini E (↑)nè… + (↑)slovénščina
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
oddèskati -am dov. (ə̏) 1. odpeljati, oddaljiti se na snežni ali jadralni deski, deski brez jadra: oddeskati naprej po napadu morskega psa; Proti koncu strmine se je v smučarko zaletel deskar, ki je oddeskal naprej, medtem ko je smučarka pri padcu izgubila zavest 2. prestaviti se z ene, navadno začetne, na drugo spletno stran; odklikati (2), odsurfati: V brskalnik lahko vpišete kateri koli naslov in oddeskate kamor koli
// priti do določene strani na svetovnem spletu sploh; odklikati (2//), odsurfati (//): oddeskati na spletno stran; Na www.e-slovenscina.si lahko oddeskajo vsi tuji in domači govorci, ki jih naš jezik vznemirja in v njih prebuja radovednost E (↑)dèskati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
opisménjen -a -o prid. (ẹ̑) 1. ki si je pridobil sposobnosti pisanja, branja, govora: Ker se ne zavedajo, da je jezik orodje moči in ga je mogoče uporabljati tudi za jezikovno manipulacijo, so pomanjkljivo opismenjeni ljudje največkrat tudi žrtve take moči in manipulacije 2. ki si je pridobil znanje, sposobnost za opravljanje kakega dela, dejavnosti: računalniško opismenjen; Plesna kultura je sestavni del vzgojno-izobraževalnega procesa, ki poteka postopoma tako, da so vsi učenci ob zaključku osnovnošolskega izobraževanja plesno opismenjeni E (↑)opisméniti
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
potujíti -ím dov. (ī í) narediti kaj tuje s postopnim vnosom tujih prvin v družbo, jezik: Osrednje medije so postopoma potujili E (↑)tujítipotujíti se -ím se dov. (ī í)
privaditi se tujemu v družbi in jeziku in to postopoma tudi prevzeti: Zdi se mi, kakor da bi se bila potujila tudi že naša lepa zemlja sama, celo tista čudovita ljubljanska ravan
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
prográmskiSSKJ -a -o prid. (ȃ) prográmska podpóra -e -e ž (ȃ, ọ̑)
1. omogočanje delovanja določenih opravil z ustreznimi računalniškimi programi: ustrezna programska podpora; Vgradili so programsko podporo za hitro in učinkovito faksiranje
2. prodaja in vzdrževanje programske opreme: Izvajajo rešitve na ključ, za katere nudijo strojno in sistemsko programsko podporo ter vzdrževanje
prográmski jêzik -ega -íka m (ȃ, é í)
skupek skladenjskih in pomenoslovnih pravil, podatkovnih struktur in vmesnikov, ki programerju služijo kot orodje pri izdelavi računalniškega programa: priljubljen programski jezik; znanje programskega jezika; Basic je bil splošno priznan kot najlažji programski jezik
prográmski pás -ega -ú in -a m (ȃ, ȃ ȗ; ȃ)
čas predvajanja televizijskih vsebin: najbolj gledan programski pas; osrednji programski pasovi; Varuhinja je vodstvu televizije predlagala, da bi bilo v programski pas risank bolje umestiti otroško nanizanko
prográmski vmésnik -ega -a m (ȃ, ẹ̑)
del programske opreme, ki omogoča povezavo funkcij različne strojne opreme in prenos podatkov med različnimi strojnimi platformami: uporabniški programski vmesnik; Programski vmesnik je postal sestavni del programske opreme za brezpapirno poslovanje in računovodstvo
prográmsko oródje -ega -a s (ȃ, ọ̑)
program, ki izvaja določena opravila, povezana z delovanjem računalnika ali z drugim programom: poznavanje programskih orodij; uporaba programskega orodja; V programsko opremo sodijo operacijski sistemi, omrežni operacijski sistemi, razvojna programska orodja in podatkovne baze
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
rádijka -e ž, člov. (á) radijska delavka: Jaz kot radijka si še posebej prizadevam za to, da je jezik lep E (↑)rádijec
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
rap1 -a cit. [rêp] m (ȇ) zvrst popularne glasbe, za katero je značilno govorjeno besedilo z navadno družbenokritično vsebino, podano z ritmičnim glasbenim ozadjem: Na splošno je pri rapu jezik verjetno pomembnejši od glasbe E ← agl. rap, prvotno 'trkanje'rap2 -- v prid. rabi
rap glasba; rap scena; rap skupina; So prvi rap izvajalci, ki so se pojavili na MTV
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
romológ -a m, člov. (ọ̑) strokovnjak za romski jezik in kulturo: Gost omizja bo romolog, publicist, prevajalec in pisec v romskem jeziku E ← nem. Romologe po imenu ljudstva Romi + gr. -logos iz (↑)lógos
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
rúngliš -a m (ȗ) ruščina s številnimi po letu 1990 prevzetimi angleškimi prvinami: Vsi ruski vesoljci sicer brez napak govorijo angleško, v vesolju pa kljub vsemu nastaja nov jezik, ki bi ga lahko mirno krstili za rungliš E ← agl. Runglish iz Ru(ssian) 'ruščina' + (E)nglish 'angleščina'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
skríptni -a -o prid. (ȋ) ki je v zvezi s skriptom: skriptni jezik; skriptna koda; Onemogočimo izvajanje skriptnih programov, ki so lahko nosilci virusov E ↑skrípt
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
špangléščina -e ž (ẹ̑) mešanica španščine in angleščine: Pisatelj je znan po tem, da je špangleščino, jezik, ki je nastal v neposrednem soočenju angleščine in španščine, z ulice dvignil na literarno raven E po zgledu agl. Spanglish iz (↑)šp(ánski) + (↑)(an)gléščina
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
tolmáčSSKJ -a m (á) računalniški program, ki ukaze v izvorni kodi ali psevdokodi sproti pretvarja v enega ali več ukazov v strojnem jeziku in sproža njihovo izvajanje; interpreter: tolmač za skriptni jezik; V skriptni kodi lahko poljubno mešamo podatkovne tipe v izrazih, tolmač pa jih samodejno pretvarja E = hrv., srb. tùmāč, rus. tolmáč, stčeš. tlumač < pslov. *tъlmačь
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
ukázni -a -o prid. (ā) ki je v zvezi z zahtevo računalniku, programirani napravi, da opravi določeno operacijo: ukazni jezik skupek ukazov in pravil njihove uporabe, s katerimi uporabnik upravlja računalniški program; ukazna vrstica vrstica računalniških programov, v katero vpisujemo ukaze; E (↑)ukàz
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
vèčmédijski -a -o prid. (ȅ-ẹ́) 1. ki združuje, uporablja več izraznih sredstev, načinov: večmedijski projekt; večmedijska predstava; večmedijska razstava; Večmedijski umetnik je kljub prehajanju skozi različna umetniška polja, od klasičnega kiparstva do videa in performansa, ohranil svoj osnovni kiparski jezik 2. ki se nanaša na vsestransko predstavitev vsebine s predvajanjem besedila, slike, videoposnetka, zvoka; multimedialni, multimedijski, večpredstavni, večpredstavnostni: Drugi največji slovenski operater mobilne telefonije uvaja novo storitev – večmedijska sporočila, ki omogočajo pošiljanje sestavljenih sporočil, zvokov, barvnih slik in spremnega teksta E iz vèč médijev
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
venetológ -a m, člov. (ọ̑) 1. strokovnjak za venetski jezik in kulturo: predavanje svetovno znanega venetologa; Venetologi uvrščajo venetščino med italske jezike, opažajo pa tudi nekaj ujemanj z germanščino 2. kdor si na neznanstven način prizadeva prikazati Venete kot prednike Slovencev: pokojni slovenski pesnik in venetolog; Venetologi so se trudili znanstveno dokazati, da so Slovenci mogočen narod, ki nima nič skupnega z južnimi Slovani E po imenu ljudstva Veneti + gr. -logos iz (↑)lógos
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
venetologíja -e ž (ȋ) 1. veda, ki proučuje Venete, njihov jezik in kulturo: venetologija in etruskologija; Venetologijo je študiral v Padovi 2. neznanstveno prizadevanje, ki Venete prikazuje kot prednike Slovencev; venetovanje: Venetologija je bliže ezoteriki kot resni znanosti E ↑venetológ
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
zahtévnostni -a -o prid. (ẹ́) ki zahteva določeno stopnjo znanja ali spretnosti: Vse točke so na maturi lahko zbrali le tisti, ki so matematiko in obvezni tuji jezik opravljali na višji zahtevnostni stopnji E (↑)zahtévnost
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
žénskiSSKJ -a -o prid. (ẹ́) žénska kvôta -e -e in kvóta -e ž (ẹ́, ó; ọ́) nav. mn.
predpisani odstotek žensk, ki deluje na kakem področju: uvesti ženske kvote; obvezne ženske kvote; zagovorniki ženskih kvot; Vlada pripravlja sprejetje zakona o ženskih kvotah v podjetjih
žénska pisáva -e -e ž (ẹ́, ȃ)
način leposlovnega pisanja, značilen za ženske avtorice: obstoj ženske pisave; proučevanje ženske pisave; Zgodbe določa izrazita ženska pisava – tako pri izbiri motivov in zornem kotu predstavitve kot pri njihovi obdelavi
žénske štúdije -ih -dij ž mn. (ẹ́, ú ȗ)
interdisciplinarno študijsko in raziskovalno področje, namenjeno proučevanju vlog, izkušenj in dosežkov žensk v družbi: predavati ženske študije; doktorica ženskih študij; center za ženske študije; Glede na družbene spremembe v zadnjem stoletju, znanstveni prispevek raziskovalk in pomembnost ženskih študij se da zamolčevanje ženske prisotnosti in delovanja razumeti le kot izraz zaplankanosti in nadutosti
žénsko poimenovánje -ega -a s (ẹ́, ȃ) jezikosl.
občno ali lastno ime ženskega spola, parno moškemu; feminativ: tvoriti ženska poimenovanja za poklice; Da bodo električarke, parlamentarke, v francoščini celo ministrice, prepričale jezik, kako smiselna in potrebna so tudi ženska poimenovanja, se bodo morale najprej preporazdeliti družbene vloge
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.