dolénjska híša -e -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

domačíja -e ž

Urbanistični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

gospodársko poslópje -ega -a s

Urbanistični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

hrám tudi hràm hráma m (ȃ; ȁ á)
1. nar. manjša stavba v vinogradu za hranjenje vina; zidanica: hodil je vesel od hrama do hrama / vinski hram
// nar. dolenjsko manjša lesena zgradba za hranjenje vina: zidanice in hrami
2. nar. zahodno shramba, kašča: imel je polne hrame; iz hrama je dišalo po ajdi / žitni hram
3. nar. vzhodno kmečka hiša, navadno z gospodarskimi poslopji: voziti se mimo razsvetljenih hramov; lesen, zidan hram / na sestanek so prišli od vsakega hrama
// stanovanjsko poslopje, hiša: hram je popravil, hleva pa ne; prestopiti prag hrama
4. knjiž. posvečen prostor, svetišče: svečenice v rimskih hramih / vznes. sezidali so nov hram gledališki umetnosti; star.: božji hram cerkev; hram učenosti šola; pren. odprl mu je vrata v hram grške umetnosti
5. star. soba: popotniku sta prepustila edini hram / cesarica je odšla v svoje hrame

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

hram [hrȃm hramȗ] samostalnik moškega spola

prostor za shranjevanje živil; kašča; shramba

PRIMERJAJ: hramba

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

Kaj pomeni, če nekdo »dela agadir«?

Vprašanje

Glede na to da so bili naši predniki v preteklosti veliko časa pod nemško govorečo vladavino, pri večini neslovenskih besed takoj pomislim, da so nemškega izvora, kar preverim v nemškem slovarju in s tem se moji sumi potrdijo. Toda pri besedi agadir se je zapletlo, tako da sem že razmišljal, če ni beseda francoskega izvora, morda je celo narečna? V Savinjski dolini pravimo, da nekdo dela agadir, če dela nered. Prosim vas za pojasnilo, od kod izvira beseda in kaj res pomeni.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

kašca gl. kašča ♦ P: 1 (MD 1592)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

kášča -e ž (á)
prostor ali stavba za shranjevanje žita: nositi žito v kaščo; lesena, zidana kašča
♦ zgod. kašča v fevdalizmu shramba za naturalne dajatve podložnikov

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

kášča -e ž (á) žito v ~i |v shrambi|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

kášča -e ž
prostor ali stavba za shranjevanje žitapojmovnik
SINONIMI:
žitnica, nar. hram, star. kašta

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024

kášča -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

kášča, f. 1) der Getreidekasten, Jan.; — 2) ein Gebäude zur Aufbewahrung des Getreides, Cig., Jan., Dol., Notr.; zidana klet, kjer se žito hrani, BlKr.; — 3) der Getreideboden, Cig.; — das Getreidezimmer, Notr.; — 4) der Dachboden, Goriška ok.-Erj. (Torb.); — 5) das Bollwerk im Wasserbau, Cig., Jan., Kr.; — prim. kašt, kašta.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

kašča samostalnik ženskega spola

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

kašča ž, F5, apotheca, -ae, ṡhtazuna, tudi ena kaṡzha, en Paſtyr; conservatorium formenti, kaṡzha; cumera, -ae, ṡhitna kaṡzha, korba, ṡhkrinîa kamer ſe ṡhitu ſpravla; granarium, ṡhitna kaṡzha; horea, kaṡzhe

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

kašča -e samostalnik ženskega spola

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

kašča sam. ž ♦ P: 5 (KPo 1567, JPo 1578, MD 1592, TPo 1595, MTh 1603)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

kašča
Glej:

Slovenski lingvistični atlas 2, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

kašča ► ˈkaːšča -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

káščica, f. dem. kašča.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

kášta -e ž (ȃ)
1. star. prostor ali stavba za shranjevanje žita; kašča: peljati koga v kašto / izprazniti kašte
2. zastar. skladovnica (žaganega lesa), kopa: narediti kašto / zložiti deske v kašte
3. nar. obtežilni kamen (stiskalnice): Marsikje so plesali, ko so zmetali grozdje v naloženi koš in obesili kašto (I. Koprivec)
♦ grad. objekt, zložen navadno iz betonskih ali lesenih kosov in zapolnjen s kamenjem, zlasti za utrjevanje bregov

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

kašta – glej kášča

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

kašta [kȃšta] samostalnik ženskega spola

prostor ali stavba za shranjevanje žita; kašča

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

kósten2 – glej kášča

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

kòšt, kóšta, m. = kašta, kašča, die Getreidekammer, Rož. (Kor.)-Navr. (Let.), Savinska dol.; polhno žita v koštu je, Npes.-Schein.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

lán lanú in lána samostalnik moškega spola [lán] STALNE ZVEZE: francoski lan, navadni lan, novozelandski lan
ETIMOLOGIJA: = cslov. lьnъ, hrv., srb. lȁn, rus. lën, češ. len < pslov. *lьnъ = gr. línon, litov. lìnas ‛lanovo steblo’ iz ide. *líno-, sorodno stir. lín ‛mreža’, lat. līnum ‛lan’ - več ...
nasipárnica -e ž skedenj, kašča: Tsür; skegyen, naszipárnicza KOJ 1833, 177

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

oklícati oklíčem dov., oklícala in oklicála (í ȋ)
1. razglasiti2: oklicati republiko / oklicali so ga za vladarja / oklical je po vsej deželi, da bo dal zmagovalcu lepo nagrado
2. nekdaj javno prebrati, navadno mestne, občinske uredbe: birič je oklical, da bo odprta grajska kašča; oklicati pri cerkvi
3. pri cerkveni poroki prebrati v cerkvi obvestilo o nameravani poroki koga: v nedeljo so ju prvič oklicali / oklicati enkrat za trikrat prebrati v cerkvi obvestilo o nameravani poroki koga eno nedeljo namesto tri

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

pȍd1 póda m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

prázen -zna -o prid. (á)
1. v katerem, na katerem ni ničesar: prazen kozarec, zaboj; prazen prostor, stol; prazna miza, posoda / prazen list nepopisan; prazen tovornjak ki ni naložen
2. nav. ekspr. v katerem določenih stvari ni ali so v majhnem številu, v majhni količini: živino so prodali, hlev je prazen; avtobus je odpeljal skoraj prazen; igrali so pred napol prazno dvorano; ta gostilna je največkrat prazna brez gostov / prazen svet neobdelan; jablana je letos prazna nima sadov; prazno klasje
// s širokim pomenskim obsegom ki je brez česa zanj značilnega: prazna blagajna, kašča; prazna struga; prazna puška ki je brez nabojev; ceste so skoraj prazne / hotel je prazen nezaseden; oddam prazno sobo neopremljeno; stene so prazne brez okrasa, slik
// ki ima določene lastnosti, značilnosti v majhni meri: prazen glas; prazen okus neizrazit / izrazno prazen jezik; vsebinsko prazni verzi
3. nav. ekspr. ki ne predstavlja prave, resnične vrednosti: bogastvo, slava, vse to je prazno / duhovno prazno življenje
// ki se mu ne pripisuje vrednost, pomen: prazen uspeh / prazna uglajenost nepristna, navidezna
// ki se mu ne pripisuje vsebinska, izrazna vrednost: prazne besede, fraze; vsebinsko prazna izjava; prazno govorjenje / prazen stil; prazna arhitektura
4. ki je brez učinka, koristi: prazen trud; prazna prizadevanja / prazna razprava / prazni tek prosti tek
5. ki ne izhaja iz objektivnih dejstev: prazni načrti; prazni pomisleki; prazne želje; prazno upanje / ekspr. prazen izgovor neprepričljiv, neutemeljen
6. nav. ekspr. ki ni sposoben (močno) čutiti, doživljati: prazen človek
// ki ničesar ne izraža: prazen obraz, pogled
7. brezokusen, neokusen: vino je trpko in prazno / sadje praznega okusa
● ekspr. njegove obljube so prazen dim obljub ne bo izpolnil; ekspr. vedno se prepira za prazen nič brez vzroka; pog. piti na prazen želodec ne da bi prej jedel; ekspr. imeti prazen žep biti brez denarja; ekspr. urednikovi predali so bili prazni ni imel gradiva za objavo; pog. ne morem priti prazen na obisk ne da bi prinesel kako darilo; ekspr. imeti prazno glavo zelo malo ali nič vedeti; ekspr. sedeti pri prazni mizi ki ni pripravljena za serviranje hrane; ki ni obložena s hrano; ekspr. ostal je praznih rok ni dobil pričakovanega; njegova pričakovanja se niso uresničila; prišla je praznih rok k hiši v zakon ni prinesla denarja, premoženja; ekspr. mlatiti, otepati prazno slamo vsebinsko prazno govoriti; knjiž. prazna vera praznoverje; ekspr. prazna vreča ne stoji pokonci brez zadostne hrane človek ni sposoben za delo, se ne počuti dobro; ekspr. nevesta ne bo prazna bo imela precej dote; preg. prazen sod ima močen glas kdor malo ve, veliko govori; preg. kdor sam sebe povišuje, prazno glavo oznanjuje hvaljenje samega sebe in pretirano dobro mnenje o sebi izražata, kažeta omejenost
♦ elektr. akumulator je prazen ne more več oddajati električne energije; fiz. prazen prostor del prostora, v katerem ni snovi; mat. prazna množica množica, ki nima nobenega elementa; strojn. prazni tek stroja vrtenje stroja, pri katerem ta ne opravlja nobenega dela

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

tezávrus -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

trezọ̑r -ja m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

založnica [založníca] samostalnik ženskega spola

kašča, shramba za zaloge hrane

PRIMERJAJ: založnišče

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

založnišče [založníšče] samostalnik srednjega spola

kašča, shramba za zaloge hrane

PRIMERJAJ: založnica

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

zbrojnica [zbrojníca] samostalnik ženskega spola

shramba za žito; kašča

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

žítnica -e ž (ȋ)
1. prostor ali stavba za shranjevanje žita; kašča: spraviti žito v žitnico; vrata žitnice
♦ zgod. mestna žitnica
// posoda, naprava za shranjevanje žita: stopil je v kaščo, da pregleda žitnice; polne žitnice
2. publ. žitorodno območje: stepo so spremenili v žitnico / ta pokrajina je naša žitnica

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

Število zadetkov: 35