Tiskanje

ȃ 1., interj. 1) ah! ei! (kadar se čudimo); a, kaj mi praviš! a, kaj pa delaš? — 2) ach! o! a moj ljubi oče! a moj dragi Bog! a lepa moja mati! Levst. (Rok.); a, moj človek! Prip.

à 2., interj. 1) bah! pah! (kadar nevoljno kaj odbijamo); a kaj boš to govoril! — 2) je nun; on rad pije vino: a Bog mu je blagoslovi! onda veli kralj: a slobodno! Prip.; a da, ja wohl! BlKr.

ahà, interj. tako vzklikujemo z zadovoljstvom, kadar kaj razumemo, spoznamo, najdemo, ah! aha, tako je! aha, ali sem te zalezel!

ájdovka, f. 1) = ajdovica, Dol.; — 2) neka hruška, zrela takrat, kadar ajda, Dol.; — 3) neka goba, Celje-C.

bába, f. 1) die Großmutter, Meg., Mur., Cig., Jan., Dalm., Levst. (Nauk); — 2) die Hebamme, Meg., Jarn., Jan., Dalm., Goriš.; — 3) zaničljivo o odrasli ženski, posebno starejši; o zakonski ženi (zaničlj.): babo si vzeti, moja baba; = feige Memme, to je baba, ne mož! — die Puppe, Št.-C. (Vest.); — 4) v vražah in pravljicah: a) "babo žagati" je stara navada Slovencev na sredipostno sredo; naredé si jo namreč po nekod iz slame in cunj ter jo prežagajo; navadno pa se le z otroki šalijo, praveč jim, da kje babo žagajo, da jih tja gledat izvabijo; b) "divje babe", bivajoče po gorskih jamah in duplinah, imele so dolge lase in nazaj obrnjene roke in noge, LjZv. 1884. 229; c) kvatrna b. = čarovnica, GBrda; — 5) der Herrenpilz (boletus edulis), "kadar je star in ima širok klobuk", Ip.-Erj. (Torb.); — 6) neka smokva, Biljana-Erj. (Torb.); — 7) ein stehender alter Baumstamm, Z., Notr.; ein alter Zaunpfahl, Z.; — 8) der Stockstamm einer Getreideharfensäulen, Cig.; kozolec v babe vcepiti, die Getreideharfensäule in die Stockstämme einsetzen, Z.; — 9) pri kozolci pokončen steber, v katerega so late vtaknjene, Dol.; der Brückenpfeiler, BlKr.; — 10) die Spaltklemme der Korbmacher, damit die Wieden abzuspalten, V.-Cig.; — 11) an einer Thür der Kloben, der auf eine Klampe passt, um ein Vorlegeschloss daran zu hängen, Cig., Jan.; — 12) die Oese, Cig.; — das Haftelöhr, Kr.; — 13) die Schraubenmutter, Cig.

bẹ́gati 1., -am, vb. impf. 1) hin- und herlaufen; ne begaj za vrabci, kadar ti uhajajo golobje, LjZv.; živina bega = bezlja, C.; begajoče oči, schweifende Blicke, Šol.; — 2) hin- und hertreiben, scheuchen; pes kuretino bega; — b. koga, irre machen; ne begaj me! — kleinmüthig, furchtsam machen, C., Gor.-Levst. (Rok.); — 3) b. se, sich abmühen, C.

berȇt, m. = barant: kadar imajo otroci dosti denarja, imajo kramarji dober beret, Dol.

besẹdováti, -ȗjem, vb. impf. sprechen: Kralj Matjaž tak beseduje, Npes.-K.; kadar je šel človek po gozdu, besedovala so drevesa, Npr.-Erj. (Torb.); toliko, da sta besedovala, nur um zu sprechen, LjZv.; raisonnieren, Jan.; — b. komu, gegen jemanden vorlaut sein, C., Z.; — einen Vortrag halten, Jan., Cig. (T.); den Sprecher (z. B. bei Hochzeiten) machen, Jarn.; — b. za koga, jemanden als Anwalt vertreten, Cig.; — debattieren, Cig., Jan.; — b. se, einen Wortstreit haben, disputieren, Cig., C.

bę̑štər, -štra, adj. 1) munter, wachend: nisem bil še bešter, kadar je začela vas goreti, Cerkno-Erj. (Torb.); na sv. Silvešter bodi vsak zgoda bešter, Cerkno-Erj. (Torb.); — munter, lebhaft, geweckt; beštri otroci, Kr.-Erj. (Torb.); — 2) hübsch, schön, Cig., C.; b. dan, beštra punca, Mik. (Et.); — prim. dešter in it. destro, Mik. (Et.).

bezljáti, -ȃm, vb. impf. mit erhobenem Schweif rennen, biesen; krave bezljajo, kadar jih po leti muhe in obadi (brenclji) pikajo; bəzljati, Valj. (Rad); — prim. 2. bezgati, 2. bzikati.

bíti, sə̀m, (bǫ́di, bǫ̑m, [bǫ̑dem], bȋł səm), vb. impf. — A) s subjektom: 1) sein = existieren; Bog je bil, je in bo vekomaj; bil je oče, ki je imel tri sinove; ne bom dolgo več, mit mir wird es nicht mehr lange dauern; — bestehen, človek je iz duše in telesa; sich befinden; kje si bil tako dolgo? stammen, herrühren, kommen; odkod si? woher bist du? odtod je vsa moja nesreča; gehören; biti v kako faro, zu einer Pfarre gehören, Cig., Met.; in mi bi pod njega hoteli biti? Ravn.; sein = fehlen: kaj ti je? was fehlt dir? nič mi ni, es fehlt mir nichts; gelegen sein, angehen; kaj je tebi za to? kaj je tebi do tega? was geht dich dies an? nič mi ni zanj, za to; dienen, gereichen, kčemu ti bo to? b. v škodo, v čast, v lepotičje; to ni za nič, dies taugt zu nichts; sein, vor sich gehen, geschehen; danes je mraz, vročina; zvečer bo ples v dvorani; danes to ne more biti; kaj bo s teboj? sich befinden; kako si kaj? sich verhalten: tiho bodi! sei still! — 2) sein (copula): biti komu vrsta, jemandem dem Stande nach gleich sein, Rib.-M.; to je moje in pa božje, das gehört mir und Gott; to mi je prijaznost! das heißt Freundschaft! to je, das heißt; b. gostih besedi, viel zu reden pflegen; b. kake vere, sich zu einer Religion bekennen; — ni dobro človeku b. samemu, es ist für den Menschen nicht gut allein zu sein; Bog vam da moč b. močnim; daj nam biti milim in dobrim; biti učiteljem, Lehrer sein, nk. (po drugih slov. jezikih); — 3) predikat je izpuščen: kaj boš ti? — tega jaz nisem nesti (bin nicht imstande), Podmelci (Tolm.)-Erj. (Torb.); — B) brez subjekta: 1) namesto subjekta stoji partitiven genitiv: bilo je vina in kruha na prebitek; bilo je ljudi, da se je vse trlo; — 2) kar bi moglo biti subjekt, je v akuzativu, v negativnih stavkih v genitivu: po vseh potih jo je, koder bi bil utegnil priti, Ravn.; cel voz je bilo ranjenih; tri dni je, kar ga nisem videla; bilo je silo ljudstva, es gab eine Menge Leute; pomni: gola nedolžnost jo je, sie ist die lautere Unschuld, samočista pijaznost ga je, er ist voll Freundlichkeit, Ravn.; ni bilo ni kraja ni konca, es hatte kein Ende; očeta in matere ni doma, Vater und Mutter sind nicht zuhause; brata še ni iz mesta, der Bruder ist noch nicht aus der Stadt gekommen; ne bo me več k vam, ich komme nicht mehr zu euch; Ljubezen je bila, ljubezen še bo, Ko tebe in mene na svetu ne bo, Npes.; da ni mene bilo, tebi bi se bila slaba godila, wenn ich nicht gewesen wäre, so wäre es dir übel ergangen; — 3) z adjektivom (predikatom): vroče je, es ist heiß; težko mi je bilo, es kam mir schwer an; kako ti je? wie befindest du dich? slabo, hudo mi je, es ist mir unwohl, übel; bolje, huje mi je, es geht mir besser, schlechter; — 4) predikat je izpuščen, pa ga je lahko dopolniti: natepejo ga, pa je! (= pa je dobro!) prosi ga odpuščanja, pa bo (und die Sache hat ein Ende); bi še bilo, ko bi ..., es gienge noch an, wenn ..., bi že bilo, ko bi ..., es wäre schon recht, wenn ...; tako se rabi tudi samo: bi, es wäre schon recht: bi, ko bi vsak dan tako bilo, jvzhŠt.; bi, ko bi bilo o kresu Erj. (Izb. sp.); — 5) z infinitivom: ni slišati zvonova, man hört die Glocke nicht; ni bilo nič slišati, da bi bil prišel, es verlautete nichts von seiner Ankunft; — können, sollen, müssen; biti mi ni več doma, ich kann nicht mehr zuhause bleiben; že jih je bilo srečne in vesele videti, Ravn.; kaj mi je začeti? was soll ich thun? pretrpeti nam je, wir müssen es ertragen; stati nam bo pred božjim stolom; — 6) z nominativom, ki je le na videz subjekt: dolg čas mu je bilo, er hatte lange Weile, Met.; groza je bilo videti boja, es war ein Graus den Kampf zu sehen, Npes.; kadar je bilo red, als es an der Zeit war, Trub.; tega ni treba bilo (prim. Mik. (V. Gr. IV. 367.)); — 7) z nekaterimi samostalnimi imeni z akuzativom osebe; ni ga še volja, er hat noch nicht Lust; ne bo vas groza smrti, ihr werdet vor dem Tode nicht erschrecken; groza vas ga je bilo, ihr erschraket vor ihm, Ravn.; kterega teh dveh zgledov vas je misel posnemati? pravice vas bodi skrb! skrb me je! was geht das mich an! jvzhŠt.; sram jo je bilo; strah nas je; čudo vas bodi božje prijaznosti, bewundert die göttliche Liebe, Ravn. (prim. Mik. (V. Gr. IV. 367.)); — objekt stoji pri nekaterih substantivih v genitivu: Niniv bo konec, Ravn. (prim. Mik. (V. Gr. IV. 368.)); — C) werden; bila je žena v solnato postavo, ward zur Salzsäule, Ravn.-Mik.; kaj hočeš biti? was willst du werden? iz tega nič ne bo, daraus wird nichts; sedem let ni iz hleva bil, sieben Jahre kam er nicht aus dem Stall, Npes.-Mik.; (navadnejše: ni ga bilo); — D) opomnje o posameznih oblikah: 1) "bodi" za relativi = "immer" (cunque); kdor bodi, wer immer; kar bodi, was es auch sei; toda: bodi kaj, etwas nichtsnutziges, Mik. (prim. bodikaj); bodi (si) — bodi (si), sei es — sei es, bodi vino, bodi pivo, rad oboje pijem, C.; — 2) z nikalnico se v indikativu prezentnem vkupaj piše in kakor jedna beseda govori: nísəm ali nẹ́səm, ich bin nicht; (pomni: za "bi" se rabi v Ziljski dolini: besem, besi, be, besva, besta, besmo, beste, beso, Jarn. [Rok.]; Besi bila moja, Besi vino pila, Npes.-Schein.; jèsəm-səm, ogr., kajk.-Valj. [Rad]).

bívati, -am, vb. impf. zu sein pflegen, Kras, Pivka-Levst. (Glas.); ta pot biva slaba, Notr.-LjZv.; brez dvojbe biva tako tudi drugod, Navr. (Let.); ta trava biva po stenah, kommt vor, Pivka-Erj. (Torb.); — zu geschehen pflegen, C.; kadar biva to poslednje, in diesem letzteren Falle, DZ.; — existieren, Cig. (T.); — sich aufhalten, wohnen, Cig., Jan., nk.; tam sem bival, Reška dol. (Notr.); — werden: slanica biva vedno gostejša, Erj. (Min.).

bobík, m. palica z bučko na koncu; z njo vodo kalijo, kadar ribe lovijo, vzhŠt.

bobljáti, -ȃm, vb. impf. 1) voda boblja, kadar se v njej mehurčki vzdigajo, Vrt.; — 2) unverständlich reden, Cig.; — 3) fantje hodijo bobljat, t. j. z izpremenjenim glasom mrmrat pesemco pred hišo, kjer so klali, da bi kaj dobili, Kor.-Kres V. 36.; = koledovati, Gor.

bọ̑g,* bogȃ, m. 1) der Gott; lažnjivi, krivi bogovi, die falschen Götter, Götzen; služite drugim bogom, Dalm.; — pomni: zlega boga uživa z menoj vred, es geht ihm schlecht, wie mir, BlKr.-M.; — Bog, Gott (der Christen); Boga moliti, beten; Bogu služiti, Gott dienen; Bog oče, Gott Vater; Bog človek, Bog in človek, der Gottmensch, Jan.; — tak hrup je, da ni grmečega Boga slišati (čuti), *von zu großem Lärm hört man den Donner nicht, Z., Levst. (Zb. sp.); — v rekih o pozdravljanju: (prihajajočemu ali sploh temu, s katerim smo se sešli): Bog te sprimi, (vzprimi), grüß dich Gott! Cig., Jan.; (prim. Bog vas primi! Alas.; "buge waz primi gralva Venus!" tako je pozdravil l. 1227. koroški knez s svojimi vitezi Ulrika Lichtensteinskega, ki je kot Venera oblečen potoval, Kres 1882, 177.); (pri ločitvi:) z Bogom! adieu! lebe wohl! Bog te obvaruj! behüt' dich Gott! Bog s teboj! Bog z vami! Gott befohlen! Cig.; ("Bog z vami" je odgovor na "Bog vas primi", Alas.); z Bogom ostani, Gott befohlen! (pri srečevanju:) dobro jutro Bog daj! odzdrav je: Bog ga daj! (tudi samo: Bog! Levst. [M.]); zato: Boga povedati, C.; komu Boga dati (davati), grüßen: srečal me je, ali ni mi Boga dal, Z., Npes.-Vraz; (delavcem:) Bog daj dobro srečo! Bog daj srečo! Glück zu! Glück auf! (uživajočim kako jed:) Bog blagoslovi (žegnaj)! (počivajočim:) Bog daj srečo k počivanju! Bog daj dober počitek! (o napivanju:) Bog živi! Gott erhalte! mozi ti Bog! ("masti bog") Guts.; prim. moči; (ako kdo kihne:) Bog pomagaj! zur Genesung! (v vzklikih:) Ti moj Bog! Bog pomagaj, da si tako nagle jeze! Bog mu daj zdravje, on mi je veliko dobrega storil! Bog mu daj dobro, tam kjer je! hvala Bogu! bodi ga Bog zahvaljen! Gott sei Dank dafür! Boga zahvali, da si toliko dobil! skrajšano: "Bog", za: "Bog bodi hvaljen", ali kaj takega: Bog, da je tako, gottlob (ein Glück, ich bin froh, ich bin zufrieden), dass es so ist; Bog, da si prišel! Bog, da te ni videl! sam Bog, da nisem tega izgubil! Levst. (M.); še Bog, da je toliko; gottlob, dass es so viel ist, jvzhŠt.; Kruha b' ti dala, Ajdov je. "Ljubica moja, Bog, da je!" Vod. (Pes.); še Bog, če mu bomo hoteli žlico dati, LjZv.; Bog se usmili! Bogu se smili! Gott erbarme sich! tak je bil, da se Bogu smili! er sah aus, dass es Gott erbarme! bodi Bogu potoženo! Gott sei es geklagt! Bog hotel! wollte Gott! Bog dal, da bi bilo tako, gebe Gott, dass es sich so verhalte! Bog daj! geb' es Gott! Bog pomozi! helfe Gott! ako (če) Bog da! so Gott will! naj pa bo z Bogom! so sei es denn in Gottes Namen, Levst. (M.); Bog ve! weiß Gott! Bog ve, kdo, Bog ve, kam itd.; vedi si ga Bog, kje vedno tiči! Bog sam vedi, kaj bo iz tega! nosi se, kakor bi bila Bog si jo vedi kaj, Vrt.; Bog ne daj! Bog ne zadeni! Bog obvaruj! Bog prenesi! Bog odvrni! Gott behüte! Gott bewahre! Bog tega varuj! das verhüte Gott! (Bognasvaruj, subst.; der Gottseibeiuns, Jurč.; strah imeti pred čim, kakor Bognasvaruj pred križem, SlN.); Bog in sv. božji križ! Bog bodi pri nas in sveti vtorek! (sreda itd., kakeršen dan si je tedaj, kadar se to govorí; a tako govore največ tedaj, kadar odvračajo od sebe čarodejsko moč, in to se imenuje "dan izgovoriti", Levst. [Rok.]); za Boga svetega! za Boga milega! za Boga! um Gottes Willen! (poglej vsaj, skozi Bog! Dalm.; za skozi Bog! Prim., Kras; po it. "per Dio!" napačno narejeno); (o zagotavljanju, zaklinjanju:) Bog in duša! bei meiner Treue! Cig.; Bog me! (bogme!) = so wahr mich Gott strafe! bei Gott! Bog me, da je res! Bog mi je priča! — "pod milim Bogom" se pristavlja v podkrepljanje kakega nikanja; n. pr. nima pod milim Bogom nič opraviti; er hat auf Gottes Erdboden nichts zu thun; — v Boga ime (vbogajme) dati kaj, ein Almosen geben; rad v Boga ime daje; — 2) die geweihte Hostie: župnik je nekam šel z Bogom, (gieng versehen); — 3) das Gottesbild: držiš se, kakor lipov bog! = du thust so hölzern! bogove prodajati, Kruzifixe verkaufen; — 4) bog stari, die Gottesanbeterin (mantis religiosa), Kras-Erj. (Torb.).

brę́čati, -ím, vb. impf. schreien, keifen, kläffen, Cig., C.; živina breči, kadar je prestrašena ali lačna ter se hoče gospodarju ali pastirju potožiti, otrok breči, Ljutomer-Pop.; žaba breči, ogr.-Let., SlN.; summen: muha breči, C.; tönen: zato breči moje srce, kakor harfa, Dalm.; — prim. brenčati.

brẹ́zən 2., -zna, m. 1) der Monat März, Meg., Zilj.-Jarn. (Rok.); kar v breznu zraste, april pobrije, Guts.; — tudi: der April, Remšnik (Št.); "kadar uže breza teče", C.; brezen vsako uro jezen, C.; ali: brezen je desetkrat na dan jezen, Št.-Cig.; — 2) die Brunft (der Katzen), Cig., C.; — das Scherzen (Laufen u. Schreien) der Kinder, M., C.

brizgáč, m. 1) "kdor brizga, kadar se gasi ogenj", der Löschmann, Levst. (Nauk); — 2) der Spritzwurm, (holothuria tubulosa) Erj. (Ž.); brizgači, Holothurien, Cig. (T.).

cẹ̑vnica, f. 1) led, ki se napravi okoli rozg, kadar dež zmrzne, Št.; — 2) = orgle, C.; (= citre, Levst. [Zb. sp.]; prim. stsl. cêvьnica, lyra).

cigàn, -ána, m. der Zigeuner; smeje se kakor cigan belemu kruhu, vesel kakor cigan, kadar sekirico najde, Levst. (Rok.); — 2) der Gauner, der Betrüger; — 3) eine Traubenart: der Kleinungar, M., Vrtov. (Vin.); drobni, črni c., C.; — temnordeče jabolko rdečkastega mesa, Ljubljanska ok.-Erj. (Torb.).

čá, interj. tako se reče volu, kadar ima od sebe (na desno) iti, BlKr., Št.

čȃd, m. der Rauch, der Dunst; v kuhinji je čad, kadar kuhajo; v hiši je čad od peči, Poh.; čad od vročine, Cig., Dol.; der Schwaden in Bergwerken, Cig. (T.); der Höhenrauch, Cig. (T.); po hribih č. stoji, Dol.

čélovnik, m. košček posekanega debla, ki ga odžagajo ali odsekajo, kadar je čelijo, Ljub.

čepę́riti se, -ę̑rim se, vb. impf. 1) das Gefieder ausbreiten (o ptičih n. pr. kadar se v pesku kopljejo), C.; — sich hoffärtig kleiden, Z.; — wichtig thun, den Herrn spielen, Kras-Erj. (Torb.); — prim. ščepiriti se.

čȋk 1., m. der Ochs (v otročjem govoru, in kadar se kliče), C.

čȋka 1., f. die Kuh (v otročjem govoru in kadar se kliče), C.

črčáti, -ím, vb. impf. 1) zirpen, Mur., Cig.; kobilice črčijo, Glas.; zwitschern, Cig., Krn-Erj. (Torb.); vesne črčijo, kadar po noči gredo, ali kakor drugi pravijo, hreščijo, Krn-Erj. (Torb.); z veseljem črčijo otroci v učilnico, SlN.; schrillen, Jan.; — 2) prasseln, Cig.; — 3) rieseln (wie z. B. wenn der Same aus den Kapseln fällt), C.; — prim. cvrčati.

črnȋłəc, -łca, m. 1) der Maisbrand, Goriška ok.-Erj. (Torb.); — 2) der Wachtelweizen (melampyrum arvense), Cig., Klenik na Pivki-Erj. (Torb.); — drobni č., der Augentrost (euphrasia odontites), Josch; — 3) die Baumräude (črnivec), Cig.; — 4) = črnec 4), die Schwärze des Mostes: črnilec gre na mošt, kadar odkisa, Št.

čȗha, f. 1) junge Kuh, Mur., Ravn., Cig., Met., BlKr., Kor.-Trst. (Let.); sploh = krava, LjZv.; pos. kadar se kliče: čuha, na! Dol.; — prim. 2. čoha.

dàre, conj. = kadar, vzhŠt., ogr.-C.; — iz gdare.

dère, conj., nam. dare = kadar, vzhŠt.

doíti, (dǫ́jti), doídem, (dǫ́jdem), došə̀ł, (dóšəł), vb. pf. 1) bis zu einem Ziele gelangen: doiti kolov, = priti do kolov, Vrt.; — einlangen, Cig.; dokler listi ne doido, bis zum Eingang der Briefe, kadar povzetki doido, wenn die Nachnahmen eingegangen sind, DZ.; — 2) einholen, ne moremo ga več doiti; došel sem te; — erreichen, treffen, C.; kar me doide, was mir zufällt, Cig., C.; — widerfahren, Meg.; njim pusti vse dojti, Trub.; — 3) genügen, ausreichen: došlo mi je, es hat mir genügt, ogr.-C.; dojde, če se zveličam, ogr.-Let.; ne dojde mi, es langt nicht, Cig., vzhŠt., C.; — 4) zuende gehen: dnevi so došli, C.; — völlig abnehmen, mož je ves došel, Cig.; — zugrunde gehen: vsa živina je došla, alles Vieh ist abgestanden, Cig.; — 5) (po hs.) = priti, dobro došel, (-šla, -šli, -šle), willkommen, nk.

dokonováti, -ȗjem, vb. impf. ad dokonati; d. se, zuende gehen, in Erfüllung gehen, C.; kadar se le-to vse bode dokonovalo, Trub.

domačeváti, -ȗjem, vb. impf. das Haus zu hüten pflegen, (n. pr. ob nedeljah, kadar so drugi pri božji službi), Jarn.

domačȋn, m. 1) der Hausgenoss, Jan., M., Rez.-C.; kadar jutrnico zvoni, vstanejo domačini, Pjk. (Črt.); — 2) der Eingeborne, das Landeskind, Jan.; — 3) der Hauswirt, Cig., Vrt.; der Grundbesitzer, Svet. (Rok.).

domár, -rja, m. 1) der Hausgenosse, C., Mik., kajk.-Valj. (Rad); pl. domarji, die Hausleute, C.; ko pridejo do nevestinega doma, odpre starejšina vrata in pozdravi domarje, Pjk. (Črt.); — 2) človek, ki ostane doma za varuha, kadar drugi odidejo v cerkev, Podkrnci-Erj. (Torb.).

domišljeváti, -ȗjem, vb. impf. = domišljati; d. si kaj, sich einbilden; vermuthen: tat skrivaj pride, kadar si najmanj domišljujejo, Škrinj.

dotéči, -téčem, vb. pf. 1) laufend gelangen; toliko da sem pod streho dotekel; — fließend gelangen; voda je do skalovja dotekla in tam se je ustanovila; — d. koga, im Laufe einholen; — 2) zu fließen aufhören; vino je doteklo; — 3) ablaufen: ure so mu dotekle; kadar doteče doba poprejšnje volitve, Levst. (Nauk); — fällig werden (o menicah), Cig. (T.), DZ.; dotekli kuponi, verfallene Coupons, DZ.; dotekle platežne dolžnosti, fällige Zahlungsverpflichtungen, Levst. (Pril.); — 4) d. se, ein Ende nehmen, zugrunde gehen: vse se doteče, C.

dràv, dráva, m. = draf, Mur., Mik., vzhŠt.; rana, kadar se koža odere ali oguli ter oteče, Valj. (Rad).

drę́gniti, drę̑gnem, vb. pf. mit einem länglichen Gegenstande einen Stoß versetzen, stupfen; v oko d. koga s klinčkom; s pestjo koga d., jemandem einen Fauststoß geben, Cig.; d. sovražnika s konja, herabstechen, C.; ako se človek stegne, v dan dregne, (tako pravijo po leti, kadar je jako kratka noč), Notr.-Let.

drȏžci, m. pl. kar vino skozi veho iz soda izmeče, kadar vre, die Spundhefen, jvzhŠt.

drúža, f. die Genossin, C.; — die Ehegenossin, V.-Cig., Jan.; ("takó mož imenuje ženo, kadar se lepo gledata", Levst. [Nauk 170]), Al' predrago 'maš obljubljeno? Družo al' zaročeno? Npes.-Vod. (Pes.).

duhovína, f. das Gespenst, C., Krelj; — kadar ris (= volkodlak) spi, gre njegova duhovina drugemu spečemu kri sesat, Nov.; (m. pred "ednim" duhovino, Krelj).

dúliti, -im, vb. impf. röhrenförmig machen, C.; klobuk d., dulo delati klobuku, den Hut fäusten, Cig.; — d. se, anschwellen: kruh se duli, Št.-C.; — deska se duli, das Brett wirft sich, Mariborska ok.-C.; — slive se dulijo (kadar v roge gredo), Fr.-C.; — d. se = dulec delati, C.; prim. dulec 3).

dvǫ̑rnik, m. 1) der Höfling, der Hofdienstmann, Cig.; kralj in njegovi dvorniki, vse svoje dvornike je povabil, Ravn.; — 2) der Hofmeister, der Haushälter, Meg., Dict., Dalm.; kraljevski d., Krelj; kraljev d., Ravn.; — der Oberknecht: kadar veliko hlapcev imajo, ednega izmej njih izvole in postave za dvornika ali "šafarja", Krelj; — 3) der Bediener, ogr.-C., — tudi: dvorník, Dict., pos. v poslednjem pomenu, Valj. (Rad).

enọ́lik, adj. 1) gleich groß, Dict., Cig., Jan., Rib.-Mik., Lašče-Levst. (Zb. sp.); enolika sva si, wir zwei sind gleich groß, Cig.; enolike višave, Levst. (Močv.); — enoliko, gleich viel: kadar je enoliko glasov, bei Stimmengleichheit, DZkr.; enoliko glasov, DZ.; enoliko svetlobe, Žnid.; resničnosti imata obe enoliko v sebi, Zv.; — 2) = enakšen, Jan., Cig. (T.), C.

fr̀k, interj. flugs! frk na vejo! (tako govore čarovnice, kadar hočejo zleteti na vejo), jvzhŠt.

gdȃ, adv. = kdaj, kadar, vzhŠt., ogr.

gdȃre, adv. = kadar, ogr.-Mik.

glę́dati, I. glę̑dam, imprt. glę̑daj, glę̑j, vb. impf. 1) schauen: z očmi gledamo; glej! schau! sieh da! glej, glej! ei, ei! glej ga, norca! da seht mir den Narren an! in glej, zgodilo se je, und sieh da, es geschah, Cig.; glej ljubezni! das heißt Liebe! Cig.; — die Augen offen halten: zajec gleda, kadar spi; — ansehen; g. koga, kaj; tudi z gen.: gleda svojih dveh hčeri, Npes.-Mik.; kaj gledaš trohe v oku (očesu) tvojega brata? Krelj; vesel je gleda, Levst. (Zb. sp.); poprek, po strani, od strani, pisano koga g., jemanden scheel ansehen, Cig.; osinasto, hudo, izpod čela koga g., zornig ansehen, Cig.; gledata se, kakor pes in mačka, sie vertragen sich wie Hund und Katze; pisano, grdo se gledata, sie sind mit einander gespannt; če se bova lepo gledala, wenn wir uns vertragen werden, Jurč.; g. kam, den Blick irgendwohin gerichtet haben; v tla g, den Blick auf den Boden heften; — krivo g., schielen, Cig.; strmo g., starr blicken; prijazno g., ein freundliches Gesicht machen: grdo g., eine unfreundliche, finstere Miene machen; debelo g., große Augen machen; — gleda, kakor tele nova vrata (novih vrat), wie die Kuh das neue Thor, Cig.; gleda, kakor zaboden vol, kakor riba na suhem, gleda, da bi oči izkapale, er sperrt die Augen auf, sieht verdutzt darein, Cig.; g. kakor hudo vreme, finster blicken, Cig.; — v zrcalu se g., sich im Spiegel besehen; — g. za kom, jemandem nachschauen; vse je za njimi gledalo; — g. na koga (kaj), seine Blicke auf jemanden (etwas) richten; vse je nanj gledalo; — 2) hervorblicken, hervorragen; prst mu iz črevlja gleda; — potepuh iz njega gleda, man sieht ihm den Vagabunden an, Cig.; ves oče iz njega gleda, er sieht dem Vater ganz gleich, Cig.; — 3) Rücksicht nehmen; na ljudi g.; po ljudeh g., parteiisch sein, Cig.; na to se ne gleda, das kommt nicht in Betracht; na kaka dva goldinarja ne bom gledal, auf ein Paar Gulden soll es mir nicht ankommen; na svoj dobiček g., sein Interesse, seinen Vortheil im Auge haben; — Acht geben; na otroke g.; na obleko g., die Kleider schonen; nič ne gleda na se, er hält nichts auf sich, er vernachlässigt sich; na svojo službo g., seines Amtes walten, Cig.; g. svojega opravila, Dalm.; — zusehen, trachten; le glej, da boš o pravem času prišel; vedno gleda, kako bi koga oškodoval; naj občina gleda napraviti detinji vrt, Levst. (Nauk); g. po čem, nach etwas trachten, Cig.; g. po svojem dobičku, Ravn.; = g. si za kaj, C.; — sich mit etwas beschäftigen, abgeben: samo otroka, njivo gleda, C.; — II. gledím, (imprt. glę́di) = gledam, Mur., Mik., vzhŠt., kajk.-Valj. (Rad); Se k robu primakne, V globino gledi, Zora; — odtod: gledę́, mit Rücksicht auf, hinsichtlich: glede na to, in Anbetracht dessen, ne glede na troške, ohne Rücksicht auf die Auslagen, Cig., Jan., nk.; — praep. c. gen. hinsichtlich, nk.; glede pašnikov, Jan. (Slovn.), Mik.; — gledę́če, -ega, die Pupille, Fr.-C.; (tudi: gledeče, gen. -ča, gledečje, gen. -čja, Ščav.-C., Mursko polje); — glę́dešče, vzhŠt.

gǫ̑dina, f. 1) das Jahr, C., Prip.-Mik. (hs.); — 2) das Namensfest, Tolm.-C.; — 3) der Regen, Prip.-Mik., BlKr.; tiha g., kadar po malem prši, Habd.-Mik.

goláčina, f. 1) dlaka, katera gre od živali, kadar se goli, Ip.-Erj. (Torb.); — 2) zrnja prazna mesta na koruznej latici, Ip.-Erj. (Torb.).

gǫ̑rnik,* m. 1) pred l. 1848: v vinskih krajih od graščine izvoljen zaupni mož, ki je nadzoroval v svojem okraju vinograde, trgatev, pobiranje desetine, gornice itd., der Bergmeister, Mur., Cig., Rec., Met., Dol., jvzhŠt.; gorni gospod ali njegov gornik; sedaj: pošten mož, katerega izbero, da jim za plačilo vino meri, kadar se prodaja, Dol.-Levst. (Rok.); — der Bergmeister: gorniki, kateri naj pazijo vsega, kar je vinogradom na korist, Levst. (Nauk, 43.); — 2) der Weinbauer, Cig., C.; ubogim gornikom gornino pobirati, SlN.; prim. gornjak 3); — 3) = gozdar, C.; — 4) gorník, der Alpensänger, der Flühvogel (accentor alpinus), Trenta, Soča-Erj. (Torb.); — 5) die Bärentraube (arctostaphylos), C.

gospodínjiti, -ȋnjim, vb. impf. als Hausfrau walten, das Hauswesen, insoferne es der Hauswirtin obliegt, führen; kadar ona gospodari, on pa gospodinji, je narobe svet, Z.; — g. koga, jemandes Wirtschafterin sein, C.; gospodinjila ga je sestra, Zv.; tudi: g. komu, Zv.

gostodìh, -díha, m. schnelles Athmen: g. se človeka loti, kadar gre v hrib, Dol.

govę̑d, f. coll. das Rindvieh; vsa goved, Npes.-Cig.; kadar se tuja goved žene skozi selišče, naj domača bode zaprta, Levst. (Nauk).

grohotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. 1) grunzen (o svinjah, kadar sovražnika vidijo), C.; — 2) g. se, überlaut, grob lachen, Dict.-Mik., Cig., nk.

hȃjc, interj. tako se veleva volu, kadar naj gre na levo, k sebi, C., Gor.; — prim. ajs.

heláča, f. "poljka (Spelt) kadar je ophana", Rihenberk-Erj. (Torb.); — pogl. hiljača.

hèp, interj. tako se zakliče volu, kadar ima nazaj stopiti, SlGor.

hlamudráti, -ȃm, vb. impf. lose anliegen (o obleki), Lašče-Levst. (Rok.); obleka hlamudra ("hlamedra"), kadar je preširoka in se opleta, Dol.; in breiten, lose anliegenden Kleidern einhergehen, Dol.

hlẹ̑bčək, -čka, m. dem. hlebec; 1) das Laibchen, — der Brotkuchen, Mur., Cig.; masleni hlebčki, Schmalzkuchen, Mur.; — 2) fedrige Haufenwolken: kadar so hlebčki na nebu, dež cvete, Gor.

hlę́piti se, -im se, vb. impf. sich ducken: kokoš se hlepi, kadar počene ter se da prijeti, M.

hlípavəc, -vca, m. die Schwertlilie (iris germanica), (dajo ga živini, kadar hliplje), Kras-Erj. (Torb.).

hríb, m. die Anhöhe, ein mäßiger Berg; v hrib iti, bergan gehen; v hribih, in den Bergen; črez hribe in doline, über Berg und Thal; hribe in doline obetati, goldene Berge versprechen, Cig.; solnce se po hribih ozira (kadar zahaja), C.; — valovni hrib, der Wellenberg, Sen. (Fiz.).

hrmẹ́ti, -ím, vb. impf. brausen, sausen, C.; slap, ogenj hrmi, Z.; hrmeli so naprej, Bes.; kadar v oblakih hrmi, bati se je toče, jvzhŠt.

hr̀sk, interj. krach! (kadar se kaj zlomi, razčesne), jvzhŠt.

hȗš, interj. Zuruf an Schweine, um sie fortzutreiben, BlKr.; — huš huš! (tako se govori po otročje, kadar je mraz).

izbrísati, -brȋšem, vb. pf. auswischen, löschen, tilgen; i. kar je na tabli zapisano; i. madež, greh, dolg, einen Schandfleck, eine Sünde, eine Schuld tilgen; i. iz spomina, aus dem Gedächtnisse tilgen, in Vergessenheit bringen, Cig.; Kdo uči Izbrisat' 'z spomina nekdanje dni, Preš.; — = obrisati: roke si i., (zbrisati) vzhŠt.-Valj. (Vest.); vino se izbriše, kadar natočeno v kupico hitro pene izgubi, C.; — izbrisan = prebrisan, gescheit, Mur., Cig., Dol.; izbrisana glava, Jurč.

izíti, izídem, izšə̀ł (izášəl, Krelj, izə̀šəł, C.), vb. pf. 1) herausgehen, hervorkommen, Cig., Jan.; kadar nečisti duh od človeka izide, Krelj; aufgehen, Cig.; solnce je izešlo, Dalm.; prim. Cv. VIII. 4.; — erscheinen, (o knjigi), ergehen (o ukazu), Cig., Jan., nk.; izešel je drugi zvezek, Cv.; — 2) i. se, einen Ausgang nehmen, ausfallen; i. se po sreči, gut, glücklich enden; geschehen, in Erfüllung gehen; izidi se volja tvoja; kako se je izašlo ("zašlo") ali zgodilo? Krelj; izešlo se je, es ist in Erfüllung gegangen, C.; v tem pomenu tudi: iziti, Cig.; — 3) i., ausreichen: ravno je izešlo, jvzhŠt., (po nem. "ausgehen").

izkodljáti, -ȃm, vb. pf. volno i., die Wolle auflockern, Z.; — perutnina se izkodlja, kadar se v pesku koplje, Z.

izpreobŕniti, -nem, vb. pf. umwandeln, Mur., Cig., Jan.; v pepel i., einäschern, Cig.; v puščavo i., veröden, Cig.; — bekehren; pogana i. h krščanski veri; grešnika i.; i. se, sich bekehren; pijanec se izpreobrne, kadar se v jamo izvrne, Npreg.

iztepȋ, f. pl. slabša slama, ki se iztepe, kadar škopnike delajo, ter poveže v iztepnike, Polj.

izvŕniti, -nem, vb. pf. umwerfen, umstürzen; i. voz; dvakrat je izvrnil, er hat zweimal umgeworfen; oba vkupe vozila, oba vkupe izvrnila = mitgefangen, mitgehangen, Jurč.; kupico i., ein Glas leeren; i. koga, jemanden zu Boden stürzen, umreißen; i. se, umkippen, umstürzen (intr.), umfallen; voz se je izvrnil; pijanec se izpreobrne, kadar se v jamo izvrne; izvrnjen, umgestürzt, verkehrt; izvrnjena slika, ein verkehrtes Bild, Žnid.; — škornje i., die Stiefel schieftreten, Z., jvzhŠt.; škorenj se mi je izvrnil, ich habe den Stiefel schiefgetreten, jvzhŠt.; — wenden: krivdo na koga i., die Schuld auf jemanden wälzen, Cig., Jan.; — verdrehen: besede i., Cig. (T.); — auslegen: vse so mu na hudo izvrnili, alles hat man ihm übel ausgelegt, Krelj; (nav. zvrniti; toda prim. hs. izvrnuti, rus. izvernutь, umstürzen).

jȃmičati, -am, vb. impf. kleine Gruben machen, (n. pr. kadar krompir sade), BlKr.

jȃmičkati, -am, vb. impf. Grübchen machen (n. pr. kadar krompir sade), vzhŠt.

ję́čati, -ím, vb. impf. jammern, ächzen, wimmern, Mur., Cig., Jan., Lašče-Levst. (M.); kdor pogosto ječi, dolgo mu ne zazvoni, Npreg.-Jan. (Slovn.); kadar hudobni poglavarstvo zadobe, ljudstvo ječi, Škrinj.-Valj. (Rad); Ječe pod težkim jarmom sini Slave, Preš.

kadár, -rja, m. der Böttcher, der Binder, Cig., ogr.-C.; tudi: kȃdar, Valj. (Rad).

kàdar, conj. wann, wenn, so oft; kadar je leto mušno, je tudi krušno, Erj. (Torb.); kadar me več ne bo, wenn (wann) ich nicht mehr sein werde; kadar pride, bo prav, wann immer er kommt, wird es recht sein, Cig.; — als: kadar te ni bilo tukaj, während deiner Abwesenheit, Cig.; kadar je govoril, pridejo bratje, da (als) er redete, kamen die Brüder, Met.; nista me zapazila, kadar sem poslušal, kako sta se pogovarjala, Levst. (Zb. sp.); — kadar koli, wann immer, so oft; kadar si bodi, wann es immer sei, Mur.; — nachdem: kadar se je poročilo prečitalo, Levst. (Močv.).

kàdər, conj. = kadar, Cig., Cv.

káj, I. pron. interr. 1) v vprašanju direktnem in indirektnem: was? kaj bo dobrega? was bringst du Gutes? po čem? wie theuer; ne vem, kaj mi je storiti, ich weiß nicht, was ich anfangen soll; — warum? kaj se smeješ? kaj bi molčal? — čemu, k čemu? zu welchem Zwecke? warum? čemu srditi se nad ljudstvom? Ravn.; — včasi je treba nekaj dopolniti: wie? kaj? celo sovražniki njegovi ga hvalijo? Cig., (= kaj praviš?); — kaj, ko bi zdaj prišel? wie, wenn er jetzt käme? Cig.; (= kaj bi bilo, kaj bi se zgodilo, ko ...?); — dogovorili se bomo, kaj in kako, wir werden das Was und Wie besprechen, Cig.; svarim ga, ali kaj (aber was hilft es), ker me ne posluša; — 2) v vzkliku: kaj meni za to! was geht das mich an! kaj pa (pak)! kaj pa (pak) da! allerdings! freilich! natürlich! das will ich meinen! kaj pa da! tako bi že utegnilo biti prav, Str.; tudi: kajpada = seveda, Cv., nk.; balo je imela, veliko balo, kajpada! LjZv.; prvi namen mu je kajpada čednost priporočati mladini, Cv.; kaj še! warum nicht gar! pa kaj še! (doch, was sage ich!) desetkrat pametnejših besedi je od tebe, Cig.; kakor rosa vročino hladi, tako de dobro lepa beseda, kaj! od velicega daru boljša je lepa beseda, Ravn.; kaj bi! kaj bi tisto! lassen wir das! ali si govoril ž njim? — kaj govoril! še videl ga nisem! ich habe ihn nicht einmal gesehen, geschweige denn gesprochen; — "kaj" se rabi za vprašalno besedico; kaj ne? nicht wahr? kaj tako mi vračaš mojo ljubezen? so also vergiltst du mir meine Liebe? kaj me nič več ne poznaš? kennst du mich denn nicht mehr? — II. pron. indef. kàj, 1) etwas; povej nam kaj, erzähle uns etwas! kaj lepega, etwas Schönes; — on je za kaj, taugt zu etwas; (čemu človek = priden, vreden č., ogr.-Raič [Let.]); imaš kaj denarjev? hast du ein Geld? — eno leto ali kaj, beiläufig ein Jahr; — v vprašanjih: kako je kaj? wie geht es? kam pa kaj zahajaš? wo pflegst du hinzugehen? — (beseda "kaj" je poudarjena) za glagolom "imeti": nimam ti kaj povedati, ich habe dir nichts zu sagen; nimam mu kaj dati, ich habe nichts, was ich ihm geben könnte, ich kann ihm nichts geben; ima s čim plačati, er hat die Mittel es zu bezahlen; kdor ima s čim, lahko gre v Rim, Npreg.-Cig.; nimam s čim dolg plačati, ich habe nicht die Mittel, das Geld, die Schuld zu bezahlen; — ne morem kaj komu (čemu), ich kann jemanden nicht meistern, eine Sache nicht bewältigen; misli, da ne more kaj tolikemu opravilu, Ravn.; sam ji ne morem kaj, allein kann ich ihrer nicht Herr werden, Vrt.; ne morem vsemu kaj, ich kann nicht alles bewältigen, Levst. (M.); tudi mati ni mogla vsemu kaj, auch die Mutter vermochte nicht alles, Vrt.; ne morem si kaj, da ne bi —, ich kann nicht umhin —; — 2) kaj = etwas Bedeutendes: da je kaj, daß es eine Pracht, eine Freude ist; voli so debeli, da je kaj; peli smo, da je bilo kaj; ljudstva je bilo, da je bilo kaj; — besonders viel, recht viel: bilo je kaj ljudstva na bregu, C.; letos je bilo kaj gob, Lašče-Levst. (Rok.); — sehr, recht; kaj malo, gar wenig, Cig.; to je kaj lepo, das ist recht schön, C., Levst. (Rok.); to mi kaj diši, das schmeckt mir köstlich, Cig.; tega smo kaj namlatili! den haben wir gehörig geprügelt, C.; ni mi nič kaj dobro, es ist mir nicht recht wohl, Z.; — III. 1) pron. rel. = kar, na vzhodu; kaj so najhujše mogli, Krelj; kaj več — s tem manje, Krelj; kaj goder = kar koli Ev. tirn.-Mik.; — 2) conj. = da, na vzhodu; kaj pomeni to, kaj Peter in Johanes zraven tečeta, Krelj; rekel mi je, kaj bode prišel, Mik.; — = ker: zato me črti, kaj ga nisem hotela vzeti, BlKr.-Levst. (M.); — = kadar (ko): tisto leto, kaj sem k vam prišel, BlKr.-Levst. (Rok.); — s čim, sobald, brž ko, Cig., Jan., Levst. (Sl. Spr.); = čim, Levst. (Sl. Spr.); — čim — tem, je—desto; čim več, tem bolje.

kȃk, I. adv. interr. = kako? wie? Mur.; — II. adv. rel. = kakor, vzhŠt., ogr.; — = ki: drevo, kak je bil ptič na njem, vzhŠt.-C.; — III. conj. = kadar (ko): kak je čul, als er hörte, ogr.-C.

kakǫ́vər, pron. rel. indecl. wie beschaffen, Levst. (Sl. Spr.), Trub., Dalm.; s kakover mero vi merite, s to se bo vam zopet merilo, Dalm.; sv. pismo, v kakover jeziku bodi, die hl. Schrift, in welcher Sprache immer, Dalm.; kakover so matere, take so hčere, Levst. (Sl. Spr.); kadar kdo kakover koli živino da, wann jemand ein irgendwie beschaffenes Vieh gibt, Levst. (Sl. Spr.).

kániti, kȃnem, vb. pf. 1) intr. tröpfeln, in einem oder mehreren Tropfen fallen; nekaj tinte je kanilo na papir; ni nikar kaplje kanilo, kein Tropfen fiel, Ravn.-Mik.; — kakor kane, je nachdem es sich trifft; na srce mu je kanilo, er ist vom Schlagflusse berührt worden, Z.; ("kadar človeku zvoni v ušesih, tri kaplje v njem visijo; ako mu katera na srce pade, zadene ga mrtvoud", jvzhŠt.); — 2) trans. einen oder mehrere Tropfen fallen lassen; nekoliko kapljic vina kaniti med vodo.

kápica, f. dem. kapa; 1) das Käppchen, das Mützchen; — die Calotte, die Kugelmütze, C., Cig. (T.); — 2) die Haube des Rindsmagens, Cig., Cig. (T.), Erj. (Ž.); — 3) die Kapsel, das Zündhütchen, Cig., Jan.; kapica namestu kamna na puši, Vrtov. (Km. k.); užigalna k., DZ.; strelna k., Levst. (Nauk); pokalna k., die Knallkapsel, DZ.; — 4) der Achsenschuh, Cig.; — 5) = kačka, die Kappe, die Ficke vorne am Hufeisen, V.-Cig.; — 6) das Praeputium, V.-Cig.; — 7) der schwarze Keim an den Bohnen, der Bohnenschuss, Cig.; — 8) der Hühnersteiß, C.; — 9) škofova k., das Hirtentäschel (capsella bursa pastoris), Bilje na Ipavi-Erj. (Torb.); — farske kapice, europäischer Spindelbaum oder Pfaffenhütlein (evonymus europaeus), Josch, Tuš. (R.); — 10) krop kapice (Blasen) poganja, kadar zavreti hoče, Vod. (Izb. sp.).

kdá, adv. = kdaj, kadar, C., Mik., vzhŠt.

kdáj, adv. I. interr. wann? od kdaj (odkdaj)? seit wann? do kdaj? bis zu welcher Zeit? do kdaj si mu denar posodil? — II. indef. kdàj, jemals, irgendwann; nimam kdaj, ich habe (nie eine) keine Zeit (etwas zu thun); če sem ti kdaj kaj dobrega storil, wenn ich dir je eine Wohlthat erwiesen habe; — zuweilen: vaščanje ga kdaj po ves teden niso videli, LjZv.; kdaj in (pa) kdaj, zuweilen; — III. rel. = kadar, jvzhŠt.; — pogl. kedaj.

kdàr, adv. rel. = kadar, Cig., Jan., Mik.

kə̀, conj. 1) wenn: ke bi ... (okršeni kədər = kadar, namesto zdaj v knjigah sploh navadnega: ko bi ...), Guts.; prim. Škrab. (Cv. VI. 10. VII. 9.); — 2) = ker, Guts., C.

kədar, adv. rel. = kadar, Cig., Jan.

kę́past, adj. klumpicht, geballt, Mur., Cig.; kepasto je proso, kadar težko k tlom visi, Polj.

kísovanje, n. der Gährausbruch, Dol.; — (kisovanj, m., Mur., Met.-Mik.; kisovȃnj, Valj. [Rad]; kisovȃj, kar teče iz soda, kadar vino vre, Štrek.; "nejasna beseda; v drugem delu tiči morda nem. Wein," Štrek. [LjZv.]).

klobúk, m. 1) der Hut; k. na glavo dejati, sneti, den Hut aufsetzen, abnehmen; — železni k., der Helm, C., Jan.; k. Boga očeta, (neko ozvezdje), Pjk. (Črt. 260.); — 2) die Deckgarbe auf Mandeln, C.; — der Destilierhelm, Cig.; kotlov klobuk, der Helm der Brantweinblase, DZ.; — der Dachstuhl, Cig.; — 3) der Glockenmantel, Cig.; — 4) die Blase auf einer Flüssigkeit, Cig.; klobuk se dela na mleku, (kadar vre), jvzhŠt.; — die Essigmutter, Cig., M., BlKr., jvzhŠt.; — na nekaterih jedeh se dela klobuk, t. j., prevlečejo se z nekako mreno po vrhu, Tolm.-Štrek. (Let.); — 5) morski klobuki, Quallen (medusae); navadni morski k., die gewöhnliche Ohrenqualle (aurelia aurita), Erj. (Ž.); osipni k., die Wurzelqualle (rhizostoma Cuvieri), Sesljan pri Divinu-Erj. (Torb.); — 6) eine Art großer Schwamm, Rez.-C.; — zlati k., der Türkenbund (lilium martagon), Cig., Tuš. (B.); — črni k., die Käsepappel (malva rotundifolia), Cig., Medv. (Rok.).

kọ̀ 1., I. adv. interr. = kako, BlKr., jvzhŠt.; ko pa = kako pa, C., jvzhŠt.; Moj ti Bože, ko sem lepa! Npes.-BlKr.; — II. conj. 1) = kakor, wie: ko bi trenil, in einem Augenblicke; — (za komparativom) als: jaz sem močnejši, ko ti; — als (= in der Eigenschaft): to je treba izobraženemu Slovencu vedeti ko Slovencu, Cv.; — 2) als, nachdem, wann; ko smo odvečerjali, šli smo spat; Breda vstane, ko se dan zazori, Npes.-K.; = kadar: ko pasem, veselo prepevam, Mik.; hitro ko, brž ko, sobald; v tem ko, med tem ko, während (le v časnem pomenu); — meni pšenica daje po dva mernika, ko (während) drugim le po merniku, Levst. (M.), (bolje: drugim pa le po merniku); — 3) je: bolj ko je tekla kri, več je bilo kristjanov; več ko sem mu dajal denarja, manj je bil hvaležen; — da: komu še smem verjeti, ko me prijatelji varajo? rad bi mu pomagal, pa kaj hasne, ko ne morem, jvzhŠt.; — 4) ko bi —, wenn; ko bi mi sila ne bila, bi te ne prosil, Mik.; ko bi ne bil sam videl, ne bi verjel; — III. rel. = ki, C., Štrek., Št.; tisti ko —, tam, ko —, C., Št.

kobíla, f. 1) die Stute; čistokrvna k., die Vollblutstute, Cig., Jan.; — psovka nerodnemu človeku; — 2) ein Gestell oder Gerüst mit drei oder vier Füßen, der Bock: die Bohrbank, die Falzbank, die Schneidebank, der Reifstuhl u. dgl., Cig.; klado na kobilo položiti (kadar drva žagajo), Levst. (Zb. sp.), Dol.; der Fügebock, Jan.; hölzerner Aufladebock, Z.; der Dengelstuhl: = stol s klepalom (babico), Levst. (Rok.); — 3) das Brückenjoch, Cig., Jan., Cig. (T.), C., Nov.; der Sattel (in den Hüttenwerken), Cig.; — großer umgestürzter Fels, C.; — 4) der Zwiesel, Cig.; — 5) dürrer Weinrebenast, der Weinrebenknorren, vzhŠt., ogr.-C.; — der Tucker bei der Rebe = šparon, konjič, C.; — 6) = mrzlica, das Fieber, Cig., C.; — 7) siva k., = kobilar, der Pirol (oriolus galbula), Kras-Erj. (Torb.).

kokodȃkati, -kam, -čem, vb. impf. gackern (von der Henne, wenn sie ein Ei gelegt hat); — oblak kokodaka, kadar grmi brez dežja, Dol.-LjZv.

kolȃčnik,* m. majhen hlebec, ki se daje v dar (n. pr. krojaču, kadar delo dogotovi), Gor.

kopíca 1., f. 1) der Garben-, Stroh- oder Heuhaufen, der Schober; na kopico se mečejo, kadar žito mencajo (manejo), jvzhŠt.; — der Haufe; k. opek, ein Stoß Ziegel, C.; živa k. = k. ljudi, n. pr. otrok, jvzhŠt.; — kopice delati, Burzelbäume schlagen, C.; — 2) der Berggipfel: po gorskih kopicah lesketale so se bele cerkvice, Slovan; — 3) der Kegel, Šol.; — prim. 1. kopa.

kosmína, f. 1) die Rauhseite (z. B. des Pelzes), Cig., Jan.; — 2) die Wollflocke, Polj.; kadar sneg gre, v nebesih strižejo ovce, pa padajo na zemljo kosmine, Dol.-LjZv.

kózbəc, -bəca, m. neke gredi spredaj pri senenem vozu; vanje se vtakne žrd, da se ne vzdiguje, kadar jo zadaj na kolovratu ali na sovri z vrvjo pritegnejo, Hrušica v Istri-Erj. (Torb.), Štrek., Notr.-Levst. (Rok.); der Haken am Wiesbaumstrick, BlKr.-M.; — prim. kozlec, kozelc.

krę́hati, -am, vb. impf. 1) rauhe, heisere Laute ausstoßen, mit rauher Stimme husten, hüsteln, krächzen; na plesišču jo je dobil, da je šest mescev krehal, Vrtov. (Km. k.); — svinje krehajo, kadar se dobrikajo človeku, Z.; — 2) k. se, laut lachen (zaničlj.), C.; — 3) intr. brechend krachen: debla krehajo, les kreha, Z., SlN.; — 4) trans. unter Krachen brechen, Jan.; orehe k., Cig.; plot k., SlN.; (vihar) ruje in trga strehe in kreha veje, Zv.; koruzo k., abbrechen, Zora.

krẹ́pək, -pka, adj. 1) starr, steif, hart, C.; k. kruh (kadar je suh), C.; krepko zapečen kruh, resch gebacken, V.-Cig.; od mraza krepka zemlja, C.; — = trd, karg, geizig, C.; — 2) kräftig, rüstig, fest; k. junak.; k. glas; krepke besede, nachdrückliche Worte; krepko govoriti; — pravilnejši naglas: krẹpèk, -pkà, Cv. X. 12.; (krépək, Št.).

kríž, m. 1) das Kreuz; na k. pribiti, ans Kreuz schlagen; nadgrobni k., das Grabkreuz, Cig., nk.; — das Fensterkreuz, Cig., C.; pl. križi, das Gitter, Cig.; — das schriftliche Kreuzzeichen; križe kraže delati, Kreuz- und Querstriche machen, Z.; — das mit der Hand gemachte Kreuzzeichen; k. narediti; križ božji! (tako se pobožno reče, kadar se kako delo začne); — die Kreuzform: na k., kreuzweise; v k. tkati, köpern, so weben, dass der Anschlag die Kette schräg durchkreuzt, Cig.; roke v k. držati, die Hände verschränkt halten; poti gresta v k., die Wege durchkreuzen sich, Cig.; pl. križi, der Kreuzweg: na križih sva se srečala, Z.; Sem b'la s križev ukradena, Npes.-Vraz; — v k. mi gre, hodi, es kreuzt meine Pläne; ako kaj v k. ne pride, wofern nicht etwas dazwischen kommt; v k. biti z naredbami, mit den Verfügungen im Widerspruch stehen, DZ.; — 2) das Kreuzbild, das Kirchenkreuz; k. nositi, Kreuzträger sein; — pl. križi, die Kreuz- oder Bittwoche: o križih, Z.; veliki križi, Christi Himmelfahrt, C.; — šmarni križ, svete Helene križ, Sternbilder, C., Z., Pjk. (Črt.); — sv. Helene k. tudi: eine Art Knopfblume (scabiosa columbaria), Josch; — das Kreuz (= Plage, Widerwärtigkeiten, Leiden); vsak človek ima svoj križ; križi in težave; križ imeti (s kom, s čim), mit jemandem, mit einer Sache ein Kreuz haben; velik križ je ž njim; k. si nakopati; — 3) das Rückenkreuz; v križu me boli, ich habe Schmerzen im Kreuze, Cig.; — 4) eine Art Garbenschober (15 Garben kreuzweise gelegt), vzhŠt., ogr.-C.

krkətati, -ətȃm, -áčem, vb. impf. tak glas od sebe dajati, kakor kokoš, kadar jastreba vidi, Krelj; — tudi purman krketa, Mik., Glas.

krkljáti, -ȃm, vb. impf. brodeln: voda krklja, kadar vre, Z., Krn-Erj. (Torb.).

kŕmiti 2., -im, vb. impf. das Steuerruder führen, Cig.; ladijo k., das Schiff lenken, Cig., Jan.; — k. voz = kadar je na dvoje razdejan in so dolga drevesa naložena, zadnji del ravnati, Gor.; — k. (= napeljevati) vodo na svoje fužine, Vrtov. (Km. k.).

kŕplja, f. 1) der Schneeschuh, Cig., Jan.; krplje so prepleteni obročki, katere si na noge privezujejo, da se ne vdirajo toliko, kadar po snegu hodijo, Notr., Gor., Lašče, Bolc-Erj. (Torb.), Savinska dol.; popotovati v najhujši zimi v krpljah, Cv.; krplje navezati na noge, Zv.; — 2) pl. krplje, ein Netz mit zwei gebogenen Seitenhölzern, die zusammengeschlagen dasselbe schließen; es dient zum Tragen von Heu, Stroh, Streu u. dgl., Mur., Kres, vzhŠt.; — (o velikih ustih), C.

krúšən, -šna, adj. 1) Brot-; krȗšni dar, die Brotspende, Cig.; krušno drevo, der Brotbaum, Cig., Jan.; krušna peč, der Backofen, Cig., Jan., Levst. (Pril.); — krušni oče, der Nährvater; krušna mati, die Ziehmutter; krušni roditelji, LjZv.; krušna pijanost, der Muthwille infolge des Wohlstandes, Z.; — 2) brotreich, Cig.; kadar je leto mušno, je tudi krušno, Erj. (Torb.); krušen kraj, krušni ljudje, Z.

kùr, kúra, m. der Hahn, Cig., Jan., Vrt., vzhŠt.-C.; kuri pojo, Dict., Npes.-Vraz; kadar kuri zapojo, Trub.; Kur zapoje, kura kokodaka, Levst. (Zb. sp.).

kvǫ̑čka, f. die Bruthenne, die Gluckhenne, Mur., Cig., Jan., Dalm.-M., Mik.; kvočka kvoka, kadar leže piščeta, BlKr.

lẹvíti se, -ím se, vb. impf. 1) sich häuten; raki, kače se levijo; — sich abschälen: koža se levi, kjer se je kaka rana zacelila, BlKr.; — 2) sich mausen: ptiči ne pojo, kadar se leve, Dol.-Levst. (Rok.).

líti, líjem, vb. impf. 1) gießen; zvonove, sveče l.; lito železo, Gusseisen; lito jeklo, Gussstahl, Cig. (T.); solze liti, Thränen vergießen, Cig.; — to sta jo lila! die zwei sind gelaufen! UčT.; — lije, dež lije, es gießt, es regnet stark; solze lijo iz očij, Thränen entströmen den Augen; Na grob lijo grenke solze, Greg.; — 2) das Abweichen haben, laxieren, Cig.; kadar goveja živina preveč lije, dajaj ji starega, tečnega sena, Vrtov. (Km. k.); bčele lijo (po smrečjem medu), Levst. (Beč.); — lije skozi koga, Jan. (H.).

lǫ̑ckati, -am, vb. impf. schlampen, Jan.; pes locka, kadar je, SlGor.; — prim. lokati.

máče, -eta, n. eine junge Katze, das Kätzchen; pridem, kadar se ti bo mače izčepelo (wenn dir der Zorn vergeht), Rib.; — tudi: mačè, -ę́ta, Valj. (Rad).

màh 1., máha, m. 1) der Schwung, die Schwingung, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.); — 2) der Hieb, der Schlag; švrkne jelena, kadar mu pride na mah, LjZv.; — na mah, im Nu, Mur., Cig., Jan., C., Mik.; sogleich, C.; v en mah, mit einemmal, Cig.

márenj, -rnja, m. die Rede, Mur., Cig., Jan., Kor., Poh.; resnega marnja biti, Slom.; opravljivi, nesramni marnji, Slom.; das Gespräch: lepe marnje imeti, Slom.; — krivice brez marnjev prebiti, ohne Widerrede, Ravn.; — das Gerede, das Geschwätz, die Märe, Meg., Boh., Habd., Dict., Mur., Cig., Jan.; poslušajo človeške sanje in marnje, Krelj; to so čudni marnji, Trub.; mi nismo zvijaških marnjev pobirali, kadar smo vam moč in prihod Kristusa oznanjevali, Ravn.; prazni marnji, leeres Geschwätz, Dalm., LjZv.; (marinj, Štrek.; pl. marinji, Boh., Dict., Krelj; marini, Dalm.); — prim. stvn. māri, Kunde, Märchen, Mik. (Et.).

mastíti 2., -ím, vb. impf. quetschen, Notr., Prim.; grozdje m., Trauben zerquetschen, treten, Cig., Vrtov. (Vin.), Notr., Prim.; v vreči se maste olike, kadar se dela olje, Kras-Erj. (Torb.); — = gnesti, tlačiti: vedomec ga je mastil, LjZv.; — prim. 2. mestiti.

mədlẹ́ti, -ím, vb. impf. 1) sich abhärmen, siechen, Cig.; — schmachten, Cig., Jan.; od lakote in žeje m., vor Hunger und Durst schmachten, Cig.; od ljubezni, od žalosti m., Škrinj.-Valj. (Rad); m. po kom, čem, nach jemand schmachten, sich heftig sehnen, Cig. (T.), Savinska dol.; — 2) medli mi, es ist mir übel, Cig., M.; — 3) magern, abmagern, Jarn., Cig., Jan., M., Gor.; vaša živina vsak dan huje medli, Z.; — 4) sich matt, schwach zeigen; drevje medli (kadar jeseni neha rasti), Pirc; luč medli, das Licht brennt schwach, Z.; schwach scheinen: solnce je medlelo na zapadu, Erj. (Izb. sp.); schwach glänzen: ljuba materska ljubezen jim iz očesa medli, Ravn.

mədlívost, f. der Zustand der Kräfteabnahme: m. drevja (kadar neha rasti), Pirc.

merčȋn, m. = merčun, der Messer, Cig.; cestni m., Cig.; — der Aichner, Cig.; — pos. der Weinmesser, Alas., M., Vrtov. (Vin.); vsaka vas na Ipavskem ima svojega merčina: "kadar pride vinski kupec v hišo in se je gospodar z njim pogodil za ceno, potem pokliče merčina, da toči in meri", Ip.-Erj. (Torb.); — der Feldmesser, der Geometer, Cig., Jan., Cig. (T.), Hrušica-Erj. (Torb.), Tolm.-Levst. (M.), Štrek.; rudarstveni m., der Bergbauingenieur, DZ.; stavbinski m., der Bauingenieur, Cig.

mę̑rnik, m. 1) ein Gefäß zum Messen des Getreides (gew. = 1/2 Metzen), der Scheffel; pet mernikov pšenice; ima denarjev na mernike = er hat Geld in großer Menge; Bom priženil z ženo črno, Penezov na mernike, Preš.; — 2) der Messtag: tisti dan, kadar se na tehtnici meri mleko, ki ga posamičen kmet od svoje živine daje v skupno gospodarstvo, Bolške planine-Erj. (Torb.).

mę́sti 3., mę́tem, vb. impf. 1) rühren; kadar se mleko mete, se iz njega maslo dela, Dalm.; S čim ste ga (namr. mleko) meli? Npes. (BlKr.)-Let.; méteno mleko, die Buttermilch, Cig., Dol.; — 2) verwirren: m. se, sich verwirren, sich filzen (vom Haar), Jan.; — nav. praes. mę́dem.

mȋšnik,* m. 1) postranski mlin poleg glavnega (istega gospodarja), melje samo tedaj, kadar je dosti dela, Vreme-Erj. (Torb.); — 2) = mišjak 2), Cig., Medv. (Rok.).

mláj 2., m. = maj, der Maibaum, Cig., Jan., Dol., Železniki (Gor.); — leskova šiba, katera se v zemljo vtakne, kadar se "koza bije", Lašče-Levst. (Rok.).

mlamǫ̑la, f. = mlamol: molitev Davidova, kadar je v mlamoli bil, Trub. (Psal.).

mláščati, -ím, vb. impf. leise knisternde, scharrende Laute von sich geben: raki mlaščijo, voda v črevlju mlašči, C.; vino mlašči, kadar tiho vre, C.

mǫ̑čnat 2., adj. mehlig, Mur., Cig., Jan., C.; močnato grozdje (kadar je v moki), Z.; — aus Mehl bereitet, Mehl-: močnata jed, die Mehlspeise, Cig., Jan., Ravn. (Abc.), nk.

močvȃrən, -rna, adj. 1) Moor-: močvarni ogelj, die Moorkohle, Cig. (T.); — sumpfig, Mur., Jan.; — 2) nass (vom Wetter), M.; leto je močvarno, kadar je preveč dežja, BlKr. (mǫ́čvaren, BlKr.).

móra, f. 1) der Alp; mora ga tlači, sesa; — potne kaplje mu stopijo na čelo, ko mu je mora takih misli legla na dušo, Jurč.; — mora sesa ("ziza") svinje, kadar jih tako napade pri jedi, da stoje z životom proti tlom upognjenim in so nekoliko časa mirne ter nekako stokajo, dokler jih ne mine, jvzhŠt.; — 2) = sovka (vešča), die Eule (noctua), Jan. (H.).

morčevína, f. zadnja gosta mast, ki se dobiva, kadar se oljke maste, (it. morcia, morchia, die Oelhefen), GBrda-Erj. (Torb.).

moríti, -ím, vb. impf. tödten, morden; Slovenec že mori Slovenca, brata, Preš.; — aufreiben: lakota mori človeka, Cig.; — plagen, quälen: skrbi me more; kadar ga Bog tepe in mori, ga začne iskati, Škrb.-Valj. (Rad); m. se, sich aufreiben, sich plagen, Cig.; — ogenj m., das Feuer auslöschen, C.; živo apno m., den Kalk löschen, Z.; — živo srebro m., das Quecksilber fest machen, Cig.

motoháviti se, -ȃvim se, vb. impf. sich hin und her zerren: motohavijo se, kadar se mečejo, Dol.

mrtvíčən, -čna, adj. 1) scheintodt, Jan.; halbtodt, Met.; — schlafsüchtig, lethargisch, Cig., Jan.; tak je, ko bi bil mrtvičen (kadar je človek zdelan), Notr.; mrtvično in klavrno smo sem prilezli, Vrtov. (Sh. g.); m. pustež, LjZv.; — 2) gelähmt: m. ud, Ig (Dol.); — gichtisch, M.

múliti 1., -im, vb. impf. 1) abstumpfen: m. kamen, dem Steine die scharfen Ecken abstumpfen, Cig.; m. drevo, den Baum des Gipfels berauben, Cig.; — m. se, die Ohren zurückschlagen (o konju): konj se muli, kadar hoče ugrizniti, C.; — 2) Laub abstreifen, Mur., Cig., Jan., Mik.; — reiben: roke si od mraza m., C.; streicheln, liebkosen, C.; — m. se komu, schmeicheln, Mariborska ok.-C., Z.; m. se okoli koga: pes se muli okoli gospodarja, Št.-Cig.; mačka se muli okoli človeka, Celjska ok.; — 3) ausraufen, jäten (im Weinberge), Cig., Jan., BlKr.; vinograde m., Cig.; pred trgatvijo še po vinogradu mulijo, t. j. travo trebijo ali plevejo, Dol.; po trtju travo m., BlKr.; — 4) grasen, weiden; krave mulijo (travo); krave mulijo po travi, Ravn.

múšən, -šna, adj. 1) Fliegen-; — 2) reich an Fliegen: kadar je leto mušno, je tudi krušno, Erj. (Torb.).

múzati, -am, vb. impf. 1) durch Abstreifen glatt machen: veje m., das Laub von den Aesten abstreifen, Mur., Cig., C.; prašiča m., das Schwein enthaaren, Z., Gor.; korenje, repo m., vom Kothe reinigen, vzhŠt.-C.; pečene kostanje m., abschälen, Kamenica pri Mariboru-Kres; perje m., Federn schleißen, Guts.-Cig., Mur., Jan.; — lase m., glatt kämmen, Polj.; — m. se, = gladiti se, sich streicheln: m. se ob bradi, C.; mačka se muza, Gor.; — m. koga, ohrfeigen, Gor.-M., Poh.; — 2) m. se, die Ohren zurückziehen (von Thieren), C.; konj se muza (kadar je hud in hoče ugrizniti), Ig; — 3) m. se, schmunzeln, (schalkhaft) lächeln; — 4) m. se, schlüpfen; kure in gosi se skoz plot muzajo, Ravn. (Abc.)-Valj. (Rad); tat se skozi okno muza, vzhŠt.-C.; schleichen: m. se okoli oglov, okoli hiš, Dol.; m. se kam, C.; — prim. it. muso, die Schnauze, in slov. mulast, muliti.

múzəc 2., -zca, m. deska skrajnica, das Schwartenbrett (vsak krlj da dva muzca, eden se prvi odreže, a drugi ostane, kadar se je ves krlj v deske porezal), Vreme, Kras, Ip.-Erj. (Torb.); prim. bav. musel = Sägeblock, museln, spalten, Erj. (Torb.). (?)

nȃ, interj. da hast du, nimm! nata, nate, da habt ihr; na palico! da hast du den Stock! nate ga, da habt ihr ihn! — s to besedo posebno domače živali k sebi vabijo, kadar jim kaj ponujajo ali le tako kažejo, kakor da bi jim ponujali: na kravica, na!

nágniti, nágnem, vb. pf. 1) neigen; kupico n.; sod n., kadar že po malem iz njega teče; nagnjeno pisanje, die Cursivschrift, Cig.; n. se h komu, sich zu jemandem neigen; n. se črez zid; — dan se je nagnil; — nagnjen, geneigt (fig.), Jan.; na nobeno stran nagnjen, unparteiisch, Levst. (Nauk); — n. biti k čemu, inclinieren, Anlage haben, Cig.; natura je na to nagnjena, da, kar misli, to govori, Kast.; — 2) (den Willen) bestimmen, bewegen: n. koga k čemu, na kaj, Cig.; take misli so me nagnile, da ..., Levst. (Nauk); — tudi: nagníti, nágnem, Cv.; — 3) nagniti koso, die Sense schärfen, Temljine (Tolm.)-Štrek. (LjZv.); (nágnjiti, Žabče-Erj. [Torb.]; prim. nagnilo).

napásti, -pásem, vb. pf. 1) satt weiden; kadar pastir živino napase, žene jo domov; genug zu essen geben, satt füttern, n. koga; n. se, sich satt essen; — 2) n. se, des Weidens satt werden.

napìk, -píka, m. orodje, s katerim luknje delajo, kadar zelnate sajenice sade, Rib.

nasmẹ́jati se, -smẹ́jem, -smẹ́jam se, vb. pf. 1) zu lachen anfangen, lächeln: n. se komu, jemanden anlächeln, ihm zulächeln; Meni nebo odprto se zdi, Kadar prijazno nasmejaš se, Preš.; — 2) n. se, sich satt lachen.

navòd, -vǫ́da, m. 1) die Anleitung, die Anweisung, Cig., Jan., nk.; návod, ogr.-Valj. (Rad); die Anstiftung, Mur., Cig., Danj.-Mik.; — 2) návod, eine heimische Kommission zur Beilegung von Grenzstreitigkeiten: župan in mejači imajo navod ali navode, da določijo mejo, kadar se kje za njo prepirajo, Št.; na navod ali navode iti, Št.; oblastvo, ki pride pregledavat zemljišče, o katerem se pravdajo, Notr., Gor., Tolm.; navod vzdigniti, eine Commission (bei Grenzstreitigkeiten) herbeirufen, Jan., Notr., Gor.; — die Commission übhpt., C., Levst. (Močv., Nauk); naborni n., die Assentierungscommission, Levst. (Nauk); sodnji n., die Gerichtscommission, Cig.; — 3) die Induction (phys., phil.), Cig., Jan., Cig. (T.), C., Lampe (D.); — magnetni n., die Magnetinduction, Sen. (Fiz.).

nazvẹstíti, -ím, vb. pf. verkünden, M.; bekannt geben: gda (= kadar) je (dete) najdete, nazvestite mi, ogr.

nedẹ́lja, f. 1) der Sonntag; v nedeljo, am Sonntag; ob nedeljah, an Sonntagen; kadar bo v petek n. = nikoli; tiha n., der Passionssonntag, C.; cvetna n., der Palmsonntag; = cvetična n., Kast.; = oljska n., Npes.-K.; velika n., der Ostersonntag; bela n., der erste Sonntag nach Ostern; — 2) = teden, die Woche, Cig., Jan., Kor.-M., Krn-Erj. (Torb.); v dveh nedeljah, Met.; v petih nedeljah, Krelj; nę́delja, Rož.-Kres.

nẹ́titi, -im, vb. impf. 1) anzünden, Feuer anmachen; ogenj n., das Feuer unterhalten, Habd., Rib.-Mik., Cig.; heizen, Mur., Jan., Celovška ok.; Bodi zima bodi kres, Kadar zebe, neti les, Npreg.-Jan. (Slovn.); — 2) n. se, brennen, Z.; — lice se mi neti, das Gesicht brennt mir (z. B. vor Scham), ogr.-C.; — n. se, braun werden (vom Gebäck im Ofen), C.

neučȃkan, adj. = neučakaven, ungeduldig, Cig., Jan., M., C., Gor.; otroci so neučakani, n. pr. kadar ne morejo pričakati kosila, Podkrnci-Erj. (Torb.).

nǫ̑ša, f. 1) das Tragen, Mur.; o dobri noši, t. j. kadar čebele pridno nosijo, Levst. (Beč.); — 2) die Kleidertracht; narodna noša, die Nationaltracht.

òb, (okrajšana oblika: ò), I. praep. A) c. acc. 1) s krajevnim pomenom na vprašanje: kam? um; kača se je ob palico ovila, ob potok (den Fluss entlang) smo vrbe nasadili, Levst. (Sl. Spr.); — pri glagolih, ki pomenjajo zadevanje, udarjanje: an, auf; ob mizo udariti, auf den Tisch schlagen; ob tla treščiti, zuboden schmettern; (fig.) ob tla je, er ist zugrunde gerichtet; ob kamen zadeti ali spotekniti se, an einen Stein stoßen; bodisi z loncem ob kamen ali s kamenom ob lonec, težko je loncu, Npreg.-Jan. (Slovn.); ob grm je obrsnil, es hat ihn der Busch gestreift, Levst. (Sl. Spr.); drgniti se ob kaj, sich an etwas reiben; (fig.) ob mene se briše, = er schiebt die Schuld auf mich, Z.; ob mene se huduje, er ärgert sich über mich, Jurč.; jezike brusiti ob koga, Levst. (Zb. sp.); metati kaj ob zadaj (= vnic, črez glavo nazaj), Navr. (Let.); — ob ono stran, jenseits, Krelj; — 2) s časovnim pomenom: ob dan, bei Tage, Habd.-Mik.; ob noč, bei der Nacht, Mik.; über Nacht, Mur., Zv.; In svet ob noč pozabi kraj, Greg.; — 3) pomenja vzrok: ob to (obto), deshalb, Trub., Dalm.; ob kaj? (obkaj?), warum, Trub.; ob vašo stran, eurethalben, Krelj; — 4) ob glavo mu gre, es geht ihm um den Kopf, Ravn.-Mik.; ob pamet mu gre, er ist in Gefahr, den Verstand zu verlieren, Cv.; — (po nem.) ob kaj priti, um etwas kommen, es verlieren; pripraviti koga ob kaj, jemanden um etwas bringen; ob glavo dejati, enthaupten; krava je ob mleko, die Kuh ist um die Milch gekommen; obenj je, es ist um ihn geschehen, Cig.; — B) c. loc. 1) s krajevnim pomenom: längs, an; Paša stopa o potoci, Npes.-K.; ob potoci (potoku) lovec hodi, Levst. (Sl. Spr.); ob hribu hoditi, am Berge hin gehen, Cig.; ob hiši stoji drevje, Levst. (Sl. Spr.); pesek ob morju, der Sand am Meere, Ravn.-Mik.; ob bedru meč visi, Mik.; ob niti viseti, Mik.; palica ob zidu sloni, Levst. (Sl. Spr.); strah je v sredi otel, ob krajih ga pa nič ni, Npreg.-Jan. (Slovn.); težko mi je ob srcu, Vrt.; — 2) s časnim pomenom: zur Zeit, um, zu; o pravem času, zur rechten Zeit; ob nečasu, zur Unzeit, V.-Cig.; o kugi, zur Pestzeit; o lepem vremenu, bei schönem Wetter; o deževju, zur Regenzeit; o žetvi, zur Erntezeit; o božiču, zu Weihnachten; o sv. Juriju, zu Georgi; o kresi se dan obesi, Npreg.-Jan. (Slovn.); — o poldne, o polnoči (o poludne, o polunoči, nk.), zu Mittag, um Mitternacht; ob kolikih? = obkorej? um wieviel Uhr? Mur., vzhŠt.; ob eni (enih), um ein Uhr; ob sedmih, ob sedmi uri, um sieben Uhr; ob pol(u)sedmih, um halb sieben Uhr; — ob enem, zugleich; ob prvem, ob tretjem = prvič, tretjič, C.; — deček ob desetih letih, ein zehnjähriger Knabe, Vrt.; — ob uri, zur bestimmten Stunde; — ob sedmem dnevi, jeden siebenten Tag, Dalm.; — ob petkih, an Freitagen; ob časih, zeitweise, Cig.; — = za, zur Zeit: ob cesarju Avgustu, Levst. (Sl. Spr.); ob Mojzesu, Vrt.; — binnen, in: ob tednu, ob letu; — 3) znači okoliščine: ob zgodnjem trpljenju, o preganjanju in obrekovanju, o tujščini in ječi si delal iz Jožefa tako blazega moža, Ravn.; ob tem takem, unter solchen Umständen, Cig.; ob samotni hoji črez goro premišljevati kaj, Ravn.; — 4) kaže to, česar se dejanje tiče: in Betreff, von, über (lat. de); (v tem pomenu stoji v knjigah nav.: o, redkeje: ob, narod pa rabi: od); o kom (čem) govoriti, pisati, peti, meniti, dvomiti itd.; pesem o Pegamu in Lambergarju; nauk o pesništvu; — kaj se vam zdi ob takem prevzetju? Krelj; veselje ob enem grešniku, Krelj; pravi mi ob edinem sinu mojem, Levst. (Sl. Spr.); — 5) kaže to, iz česar je kaj izdelano, aus: klobuke delati ob svili, Vrt.; ti zidovi so ob opeki, Vrt.; ob suknu je narejeno oblačilo, Levst. (Rok.); — 6) kaže to, kar h kakemu dejanju pomaga: o (ob) palici, o (ob) berglah hoditi, an einem Stocke, auf Krücken gehen; ob kruhu in vodi živeti, von Brot und Wasser leben; o preji ga je živila, sie nährte ihn mit Spinnen, Ravn.-Mik.; ob svojem živeti, von seinen eigenen Mitteln leben; naj le dobro živi, saj ima ob čem, (er hat ja die Mittel dazu); ob svojih, očetovih troških, auf eigene, des Vaters Unkosten; ob tem brašnu ne prideš do Trsta, mit dieser Reisezehrung kommt man nicht bis Triest; izučiti se česa ob nemškem jeziku, mittelst der deutschen Unterrichtssprache etwas erlernen, Levst. (Nauk); ob malem opraviti, mit Wenigem auskommen, Cig.; ti se ob velikem trudiš, du hast viel Mühe, Krelj; ob kratkem kaj povedati, sich kurz fassen; — 7) sam ob sebi, von selbst, aus eigener Macht: kadar je sila, more sam ob sebi dajati zapovedi, Levst. (Nauk); — samo ob sebi se umeje, es versteht sich von selbst, Levst. (Nauk), nk.; — ob svoji glavi, sam ob sebi je storil, er that es aus eigenem Antriebe, von freien Stücken, Levst. (Sl. Spr.), C.; — to ni samo ob sebi, das geht nicht mit rechten Dingen zu, Levst. (Sl. Spr.); — ob sebi an und für sich, C.; — II. adv. v sestavi z adjektivi, katerim slabi pomen: osiv, etwas grau, otemen, etwas finster etwas dunkel, vzhŠt.-C.; — III. praef. znači, 1) da se dejanje vrši okoli predmeta: um-; obviti, umwickeln, obvezati, umbinden, ozreti se, sich umsehen, opasati, umgürten, obstopiti, umringen, objeti, umfassen, umarmen; — 2) da dejanje zadeva predmet, če tudi ne od vseh strani: be-; obiti, beschlagen, obdarovati, beschenken, obrekavati, verleumden, obgovoriti, anreden; — 3) da kdo (kaj) ostane v začetem stanju: obležati, obsedeti, obstati, liegen, sitzen, stehen bleiben; — 4) izgubo: oblistovati se, die Blätter verlieren; — 5) dela iz imperf. glagolov perfektivne: ogreti, oslabeti.

obẹ́dọ, n. = obed, Cig., Jan.; — "v postni dan prva jed ob 11. uri dopoludne, kadar zjutraj ni kosila", Lašče-Erj. (Torb.), Rib.-Mik.

obnáditi, -im, vb. pf. mit Stahl belegen (z. B. einen Amboss), Goriš.-Mik., Gor.; v fužinah obnadijo lemeže, kadar se pokrhajo, Kras.

obŕniti, -nem, vb. pf. 1) umwenden, umkehren; voz o., den Wagen umkehren; obrniti, mit Wagen und Zugvieh umkehren; obrni! pojdemo nazaj; živinče o. (na paši, kadar hoče v škodo); o. seno. umharken (o sušilu); o. kaj na robe, naopak, verkehren; hrbet o. komu, jemandem den Rücken kehren; — o. se, sich umkehren, sich umwenden; sich umdrehen: kolo se je trikrat obrnilo, das Rad that drei Umgänge; — 2) wenden: na levo, na desno o.; oči o. proti nebu; o. se, sich wenden; o. se na kako stran; obrnjen v kako mer (math.), gerichtet, Cig. (T.); — na se o. kaj, auf sich beziehen, Cig.; — vse je obrnjeno na to, alles zielt dahin; drugače se o., eine andere Richtung nehmen; — na se o. oči vsega ljudstva, aller Augen an sich ziehen, Cig.; — lenken: vse k dobremu o.; — besedo na kaj o., das Gespräch auf einen Gegenstand lenken, Cig.; — o. se, eine Wendung nehmen: na dobro, na boljše se o.; — o. se, sich mit einem Anliegen wenden, seine Zuflucht nehmen: kam se hočem o.? o. se do višje oblasti, eine höhere Behörde anrufen, Cig.; o. se na koga za svet, sich an jemanden um Rath wenden, Cig.; — 3) anwenden: dobro o. denar, čas; v prid o. kaj, nutzbar machen, Cig.; na svoj hasek obrniti, ogr.; o. kako reč v (na) kaj, von einer Sache zu einem Zwecke Anwendung machen, sie zu etwas verwenden; veliko denarja obrniti na cerkvene posode, viel Geld auf kirchliche Gefäße verwenden, Burg.; — 4) verfahren: tako bi bil prav obrnil s hudobnimi angeli, Bas.

obȓta, f. 1) die Wende: četrt, pol obrte, Telov.; — 2) die umgekehrte Naht ("črevljar mej šivanjem ženski črevelj [šolin] obrne na robe, da pride notranja, rjava stran venkaj, a kadar je delo gotovo, obrne ga zopet nazaj, da je črno usnje zunaj"), Kras, Senožeče, Hrušica (Ist.)-Erj. (Torb.), Štrek.; na obrto šivati, Z.

obsẹ́vati 1., -am, vb. impf. ad obsejati; besäen; njive o.; bestreuen: repo z apnom obsevajo, kadar jo gosenice jejo, jvzhŠt.

obtéči, -téčem, vb. pf. 1) umlaufen; mesto o., Cig.; tvoji sovražniki te obteko, deine Feinde werden dich umringen, Krelj; — umrinnen, umfließen, Mur., Cig.; — 2) laufend besuchen, belaufen: mejo o., Cig.; — befließen, Cig.; — 3) ablaufen, C.; kadar obteče deset let, Levst. (Pril.).

òd, I. praep. c. gen. kaže 1) pri besedah, ki pomenjajo kako ločenje, to, od česar se kdo (kaj) loči: von; duša se loči od telesa; od doma iti; šel je od nas; od sebe iti z voli, nach rechts die Ochsen lenken, jvzhŠt.; od strehe kaplja; delo gre od rok (geht vonstatten); odvrni vse hudo od nas; pritrgati si od ust, an seinem Munde ersparen, Cig.; od sebe dati glas, pismo, einen Laut von sich geben, eine Urkunde ausstellen; — rešiti od zlega, Met.-Mik.; očistiti od pregrehe, Ravn.-Mik.; nehati od dela, Ravn.-Mik.; n. od tožbe, Meg.-Mik.; n. od greha, Levst. (Rok.); od bolezni okrevati, Levst. (Rok.); — prostost od poštarine, Levst. (Nauk); — od kod (odkod)? woher? od tod, von hier; od tamtod, dort her, Cig., Jan.; od onod (ondod), von dorther; od daleč, von ferne her; vstane od kjer je sedel (= od tam, kjer), Levst.-M.; — 2) od česar je kaj oddaljeno: von; tri milje od Ljubljane; od šuma in napak sveta živeti, ferne vom Lärm und den Verkehrtheiten der Welt leben, Ravn.-Mik.; od rok, abwegs; unbequem gestellt oder gelegen; — 3) osebo, od katere kaj zahtevamo, dobimo, zvemo i. t. d.; von; izprositi od koga kaj; to imam od očeta; — 4) v prostoru, kje se začenja kaj: von; od prvega do zadnjega; od konca do kraja; od enega kraja do druzega; od kraja začeti, von neuem anfangen; — od hiše do hiše; od besede do besede; — 5) v času, kje se kaj začenja: von; od začetka, anfänglich; od mladih nog, von Jugend an; od petih do šestih, von fünf bis sechs Uhr; od zdaj, od sih dob (odsihdob), von nun an; od nekdaj, von jeher; od kar (odkar) svet stoji, seitdem die Welt besteht; — 6) primerjano osebo ali reč za komparativom: als; solnce je večje od zemlje; eden od druzega lepši, Cig.; večkrat od enok (= enkrat), ogr.-C.; letos smo bolj zdravi od lani, Z.; — 7) izvor kake reči: von; otroci od prve žene; ne jẹ́ se meso od vsake živali; duh od sena; izvirati od hudodelstva, DZ.; privolitve od deželnega zbora je treba, Levst. (Nauk); troški od občinskega užitka, Ausgaben, welche für das Gemeindegut zu bestreiten sind, Levst. (Nauk); — 8) tvarino, iz katere je kaj narejeno: von, aus, nk.; venec od trnja, Levst. (Rok.); od železa se jeklo izdeluje, Erj. (Min.); premog je nastal od organskih tvarin, Erj. (Min.); — 9) predmet govorjenju (v narodnem govoru): von; govoriti, pripovedovati od česa (v književnem jeziku: o čem); — 10) pri trpni obliki osebo, katera provzročuje dejanje: von; bil je od očeta tepen; — 11) posredni ali neposredni vzrok: von, vor; od lakote konec jemati; od ognja voda vre; drevo se šibi od sadja; od veselja, od strahu; od dolzega časa se mu zdeha; od starosti ne vidi, od žalosti ne spi, Levst. (Rok.): od toče, od paleža je sad tako slab, Levst. (Rok.); — sam od sebe, aus eigenem Antriebe, von selbst; — 12) način: von; od srca želeti kaj; von Herzen, herzlich wünschen; od škode biti komu; zum Schaden gereichen, Cig.; to je od sile, das ist zu arg; — 13) celoto, h kateri kak del spada: von; od nas nihče ni padel; pet od sto, fünf Procente; — pos. pri stvareh, ki so deli kake celote, takrat, kadar so ločeni od celote: ključ od vrat, kamba od jarma, osnik od kolesa, brada od sekire, Levst. (Zb. sp. IV. 132.); — 14) kraj, kjer se kaj godi; pojem oddaljevanja in oddaljenosti se je izgubil: od spodaj, od zgoraj, unterhalb, oberhalb (— nav. odspodaj, odzgoraj); meč od obeju platu oster, Trub.-Mik.; pišejo imena sv. treh kraljev na velika vrata od zunaj in od znotraj, Navr. (Let.); — II. praef. znači 1) oddaljanje, ločenje: oditi, weggehen, odvezati, losbinden, odgristi, abbeißen, odzebsti, abfrieren, odpreti, aufmachen, odkriti, aufdecken, odvaditi se, sich entwöhnen; — odžvižgati, odpiskati, = žvižgaje, piskaje oditi; — 2) nehanje, končanje: odkositi, odvečerjati, das Mittagsmahl, das Nachtmahl beenden; odcvesti, verblühen; zvon je odpel, die Glocke hat aufgehört zu tönen; — 3) vračanje dejanja z enakim dejanjem: odgovoriti, antworten; odpevati, respondieren; odpisati, schriftlich antworten; — postavljanje v prejšnji stan: odvihniti hlače, die aufgestreifte Hose wieder zurückstreifen; odviti, aufwickeln.

odmę̑ra, f. 1) das Ausmaß, die Bemessung, Cig. (T.), C., BlKr.-M.; o. davka, Nov., Levst. (Nauk); — 2) das Abgemessene: die Periode in der Rede: Slovenec dela raji bolj kratke odmere v govoru, Levst. (Zb. sp.); — 3) obed, kadar prodano vino odmerijo in v barile pretočijo, BlKr.

ogolę̑nčati se, -am se, vb. pf. = ogoleti; grozdiči se ogolenčajo, kadar jim cvetje odpade, Poh.

òj, interj. 1) o! ach! oj, kako lep dan! oj sramotno delo! Cig.; Ljubica gre, oj ljubica, Npes.-C.; Oj Matjaž, oj Matjaž! Lepa je krona ogrska, Npes.-K.; — oj nehvaležnosti, da je ni grje! Ravn.-Jan. (Slovn.); — oj me! (nav. ojme)! weh mir! Oj me, oj me, vbožica, Preš.; oj te, oj te! weh dir! weh! Jurč.; — 2) he! Jan.; pos. kadar kdo od daleč kliče: oj Jože, Levst. (Rok.), jvzhŠt.

okopẹ́ti, -ím, vb. pf. muchlig werden (o žitu, moki), Cig., Gor.-M., Svet. (Rok.); v kozolec zloženo mokro snopje okopi, rekše, segreje se in potlej oprhne ali splesneje, Lašče-Levst. (LjZv.); okopel, dumpfig, faulicht, muchlig, V.-Cig., M., C.; okopel kruh, kadar začne nekako mehek biti in se nitke po njem delajo, jvzhŠt.; okopelo dišati, mucheln, V.-Cig.

okŕkniti, -kȓknem, vb. pf. hart, steif, starr werden, Jan.; jajce okrkne, kadar se mej kuhanjem strdi, Lašče-Erj. (Torb.); — verstockt, starrsinnig werden, Z.

omȃgati, -am, vb. pf. 1) = premagati, Z.; dokler je majhen, štiri omaga, kadar je srednji, svet obrača, kadar je star, po semnji skače (vol), Tolm.-Erj. (Torb.); — 2) = onemagati, die Kräfte verlieren; od žeje o., vor Durst verschmachten, Cig.; — in Verfall kommen, zugrunde gehen, bankerott werden, Cig., Jan.; — 3) o. si, zu Kräften kommen, sich behelfen, zu Vermögen kommen, vzhŠt.-C.; — 4) o. koga, stärken, C.; (v poslednjih dveh pomenih se rabi tudi še kot vb. impf. ad omoči).

omlájati se, -jem se, vb. impf. schmeicheln: mačka se omlaje, kadar se drgne in suče okolo človeka, Podkrnci-Erj. (Torb.).

omrȃznica, f. 1) prvi drobni sneg, kadar začne naletovati, Vas Krn-Erj. (Torb.); — 2) = kurja polt, die Gänsehaut, Tolm.-Erj. (Torb.).

omrtvíca, f. die Lähmung, Jan.; neka svinjska bolezen, kadar prasetu zadnje noge "omrtve", SlGosp.

omȗlək, -lka, m. 1) klobuk, ki se na mleku dela, kadar vre, Polj.; — 2) ein abgeschälter Maiskolben, Kras.

opȃra, f. 1) das zum Einbrennen der Fässer bestimmte Wasser, das Verkochwasser, Mur., C.; das Abbrühwasser, Jan. (H.); — 2) der warme Umschlag auf einem kranken Körpertheil, C.; — 3) soparna vročina, kadar po malem dežju zopet solnce sine, Podkrnci-Erj. (Torb.).

opláziti, -plȃzim, vb. pf. streifen, Cig., Jan., M.; oralo oplazi, kadar tako zdrkne, da pusti celino za seboj, Lašče-Levst. (Rok.); oberflächlich, nicht tief pflügen, Z., Tolm.-Štrek. (Let.); abstreifen: kožo komu o., C.; — o. koga, jemanden tüchtig schlagen, Cig., C., Lašče-Levst. (Rok.).

opọ̑rnja, f. die Stütze: drevesce brez opornje, Ravn.; vejam pri sadnem drevju, kadar so zelo polne, dajo opornje, Gor.; tudi stebri pri lesenem kozolcu, na samem na vetru stoječem, opro se z opornjami, Polj.

oskútiti se, -skȗtim se, vb. pf. ptica se oskuti, kadar gnezdo ali mlade zapusti, vzhŠt.-C., Mik.; davon gehen: žena se možu oskuti, C.; — wild werden (vom Geflügel): kokoš se je oskutila, noče več k hiši, SlGor.; verwildern (fig.), Jan.

osláščiti se, -im se, vb. pf. Appetit bekommen: sprva ni htel jesti, a potem, kadar je okusil, jel je v slast = se je oslaščil, Vas Krn-Erj. (Torb.).

osmokràk, -kráka, adj. achtfüßig: Blato gaziš kakor rak, Kadar leze osmokrak, Levst. (Zb. sp.).

otǫ̑rbati, -am, vb. pf. mit einem Maulkorbe versehen, Mur., Cig.; o. volu gobec, kadar proso mane, C.

otrẹ̑bək, -bka, m. 1) kar odpada, kadar se trebi solata, zelje, repa i. t. d., BlKr.; das Abklaubsel, Mur., Cig., Jan., Ravn.; otrebki = sadje, katero nezrelo popada z drevja, C., Podkrnci-Erj. (Torb.); — 2) das Excrement, otrebki, die Excremente, Cig. (T.), DZ.; mušji o., Navr. (Kop. sp.); — 3) die Nachgeburt, Štrek.

óvəs,* -vsa, m. der Hafer (avena sativa); medeni o., der Frühhafer, Gor.; o. služiti: o konju, oslu, psu, kadar se na hrbet vrže ter se valja, pravi se, da "oves služi", Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let.); — divji ali črni o., der Wildhafer, der Rauhhafer (a. strigosa), Cig., Jan.; — norski o., die Ackertrespe (bromus arvensis), Cig., Medv. (Rok.).

ožgánki, m. pl. ona skorja, ki se prime kotla ali posode sploh, kadar se kuhajo žganci, Erj. (Torb.).

ožítiti se, -im se, vb. pf. Körner ansetzen: ožiti se žito (n. pr. pšenica), kadar dobode zrnje, Vas Krn-Erj. (Torb.).

páčiti, -im, vb. impf. 1) verunstalten, entstellen; usta p., Grimassen schneiden, Cig. (T.); samo to ga pači, nur dies entstellt ihn; p. se, eine entstellte Form annehmen: deska se pači, das Brett wirft sich, C.; — p. se, Geberden machen, Gesichter schneiden; p. se komu, jemanden durch Grimassen verhöhnen o. verspotten, Cig.; p. se v koga, Ravn.; — unnatürlich o. gezwungen sich benehmen, sich zieren; p. se bolnega, sich krank stellen, Levst. (Nauk); — mit Geberden sich weigern, Jan., C.; konj se pači, das Pferd sträubt sich, Mur.; — pači se vprežena živina, kadar neče potegniti, SlGor.; — vse se pači, es geht nichts vonstatten, M.; — 2) verderben, verpfuschen, Z.; fälschen, Cig., Jan.; bes. sittlich verderben, Cig., Jan.; strasti nas pačijo, Z.; — 3) stören, hindern, Meg., Mur., C., Mik., Dalm., Trub., vzhŠt.; — ärgern, C.

pàk, conj. = pa, aber, Mur., Cig., Jan., Mik., Dalm., Jap., nk.; kaj pak = kaj pa, Rib.; zdaj pa, kadar hočete, pak naprežem, Jurč.

pàslíka, f. das Nachbild (slika, katero vidimo, kadar po gledanju svetlega predmeta zamižimo), Žnid., Lampe (D.).

pèc, interj. vzklik, kadar se kdo kake vroče reči dotakne, Z., jvzhŠt.

pəčə̀k 2., -čkà, m. 1) der Weinbeerkern, der Fruchtkern von Äpfeln, Birnen u. dgl.; jabolko je zrelo, kadar ima črne pečke; (pȇčək, -čka, Št.); — 2) neka vinska trta, C., Celjska ok., Hal.-Erj. (Torb.); — 3) die gemeine Kichererbse (cicer arietinum): divji in pitani p., Boršt (Ist.)-Erj. (Torb.).

pę́ga 2., f. "lesen, z desak storjen lok, potreben, kadar se nad njim zida kak nizek zvod", Lašče, Goriš.-Erj. (Torb.); = pl. pege, das Bogengerüst, der Gewölbebogen, Dict., Cig.; — prim. it. piega, der Bug.

péta, f. 1) die Ferse; od glave do pete, vom Kopf bis zur Ferse; biti komu za petami, jemandem auf dem Fuße nachfolgen; tuja vrata naju bodo po petah tolkla, = in der Fremde wird man uns zur Thüre hinausjagen, Glas.; kaj si mi vedno za petami! na pete se komu obesiti, fortwährend hinter jemandem her sein, ihm auf dem Fuße nachfolgen, Cig.; kdor nima v glavi, mora imeti v petah (reče se, kadar kdo mora nazaj iti po kako pozabljeno reč); pete odnesti, entrinnen, entkommen; = p. unesti, umekniti, Cig.; pete je pobral v nevarnosti, Jurč.; pete pokazati, den Rücken kehren, fliehen, Jan.; biti komu na pete, jemandem hart zusetzen, ihn hetzen, Cig.; potrebno je, kakor trn v peti = es ist nicht nothwendig, es ist schädlich, Mur.; — 2) der Absatz am Schuh; — das Hackenstück (die Ferse) am Strumpf; — 3) der Drehzapfen an einer Thüre, C., Cig. (T.); — tudi: die Vertiefung, in der sich ein Zapfen dreht, Lašče-Levst. (Rok.); — 4) der Sensenkiel, der Sensennagel, Cig.; — 5) das hintere Ende der Schlittenkufe, Poh.; — 6) pete = vznožje, der untere Theil des Bettes, wo man mit den Füßen ruht, C.; — 7) tramova p., das hervorragende Ende eines Balkens, der Balkenkopf, Cig.; — 8) plugova p., die Pflugschleife, C.; — tudi: die Pflugsohle, Jan. (H.); — 9) der Kolbenschuh am Gewehre, Jan. (H.); — 10) p. kruha, ein Keil Brot, SlN.-C., Zora; — 11) babje pete, eine Art Schwamm, vzhŠt.-C.; — gen. nav. petę̑.

pę́tək, -tka, m. 1) der Freitag; veliki p., der Charfreitag; v petek in svetek, an Werk- und Feiertagen; eno obleko imam za petek in svetek; kadar bo v petek nedelja = nikoli, Cig.; — 2) suhi p., der Riesenbockkäfer (cerambyx heros), Ip.-Erj. (Torb.).

pę́tkovati, -ujem, vb. impf. fasten: kadar ima Bog praznik, tudi hudobec ne petkuje, ZgD.

pijȃnəc, -nca, m. der Säufer, der Trunkenbold; pijanec se preobrne, kadar se v jamo zvrne, = ein Trunkenbold bessert sich nie, Npreg.-M.; mlad pijanec, star ubožec, C.

piketáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. picken: piščeta pikečejo, kadar zobljejo, Fr.-C.

pírgast, adj. pirgaste so slive (češplje), kadar ima perje rdeče ali rumene pike, jvzhŠt.

plȃjhati, -am, vb. impf. 1) wogen, Cig.; morje plajha (brandet), Malhinje pri Devinu, Lašče-Erj. (Torb.); tekočina v posodi, ki ni polna, plajha, jvzhŠt.; = p. se: voda se plajha, kadar se perilo po njej vlači, BlKr.; voda se plajha v škafu deklicam, ki ga ne znajo še prav nositi na glavi, Dol.; — 2) = hitro goniti: vole p., Kras; — nam. plahati, prim. pla-ti, Mik. (Et.).

plȃz, m. 1) die Lawine; suhi p., die Staublawine, drsalni p., die Rutschlawine, mokri p., die Grundlawine, Cig. (T.), Jes.; — die Erdabrutschung; plaz je tod potegnil, hier fand eine Erdabrutschung statt, jvzhŠt.; = plaz se je utrgal, Lašče-Levst. (Rok.); s plazom, lawinenartig: in Menge u. heftig, Dict., C.; prineslo ga je, kakor po plazu (= naglo), Tolm.; — das Flötz (im Bergbau), Cig.; — vodeni plaz, der Wasserschwall, Cig., Šol.; — die Sandlehne, Mur.; ein abschüssiger Hügel, die Leite, C.; die Schutthalde, Tolm.; — die Holzriese, die Holzrutsche, Cig., Mik.; — 2) die Pflugsohle, Cig., Jan., C.; = podloga oralu, železna ali z železom okovana, Vrt.; — (leva ročica pri plugu, Podkrnci-Erj. [Torb.]); — 3) die Stelle, über die der Pflug rutscht, ohne sie aufzureißen, C., Z.; plug naredi plaz (oplazi), kadar ga kamen izpodrine, da pusti celino za seboj, Lašče-Levst. (Rok.); (prim. oplaz); — 4) = plaza, der Streifen, Jan.

plẹ́na 1., f. 1) der Bruch, die Scharte, der Schiefer (z. B. vom Eisen), Cig., Svet. (Rok.); die Straube an eisernen Werkzeugen, Cig. (T.); "kadar se železo ali jeklo v tenkih platničicah ali kožicah lupi, vele, da ima plene", Lašče-Erj. (Torb.); — zvon je imel pleno, zato ni dobro pel, Gor.-Levst. (Rok.); — 2) eine dünne Platte: vapnenec se lomi na plene, Erj. (Min.); kamenje se lomi po plenah, Štrek., Gorjansko (Kras)-Erj. (Torb.); glinasta p., der Thonschiefer, C.; — die Eisenschlacke, Z.; — 3) die Glasblase, V.-Cig.; — 4) eine Lage Holz, M., Z.; — eine Reihe Schindel, Stroh oder Ziegel am Dache, Z., C., Poh.; streha v dve pleni, iz klanih smrekovih deska, Glas.; — 5) das Schindeldach, Rez.-Baud.; — streha na stebrih brez sten, Vrsno (Tolm.)-Erj. (Torb.).

plenkáti, -ȃm, vb. impf. 1) klempern, Cig.; tesarji plenkajo s sekirami kadar tešejo, Notr., BlKr.; — 2) = plajhati: voda plenka v posodi, Dol.

plę́vək, -vka, adj. 1) = plehek, schal, geschmacklos, kraftlos, Cig., Jan., Cig. (T.), C.; plevke jedi, Cig.; plevek je kruh, kadar ni dosti slan, Polj.; časi je mošt plevek in slab, Vod. (Izb. sp.); — 2) saftig: plevka smokva, plevko grozdje, BlKr.; zerfließend: plevko maslo, BlKr.; — prim. plivek.

plívək, -vka, adj. 1) kraftlos, schal (vom Geschmack), Z., Gor., Ljub.; — plivko mi je, es ist mir wabbelig (brecherlich), Z.; — 2) weich, schmierig (von Speck, Fett, Honig u. dgl.), C., Št.; — mostig: sadje je plivko, kadar je zelo zrelo, vzhŠt.; grozdje je plivko, kadar je njega sok zelo sladak in tako rekoč masten, Kres, Št.

pljuváti, pljúvam, pljújem, vb. impf. spucken; kri p., Blut spucken; kdor proti vetru pljuje, sebe popljuje, Zv.; sv. Elija pljuje (kadar gre redek pa debel dež), Dol.-LjZv.; — mačka pljuje, die Katze faucht, ogr.-Valj. (Rad); — tudi: pljúvati, Št.

pocmr̀k, -cmŕka, m. der Schlürflaut: kadar je v lakomnici že malo tekočine, sliši se pocmrk, (pócmrk) BlKr.

počešę̑rka, f. zadnji obrok jedi kakršnega koli pridelka; n. pr. "denes je krompirjeva počešerka", veli gospodinja, kadar pristavlja zadnji krompir, Vrsno (Tolm.)-Erj. (Torb.).

podáti 1., -dám, vb. pf. 1) reichen: podajmo si roke! — überreichen; tožbo p. zoper koga, Cig.; — 2) p. se, sich ergeben; — nachgeben; p. se poželenju, Kast.-Valj. (Rad); p. se grehu, sich der Sünde ergeben, Jsvkr.; podal se je, er gab sich darein, er fügte sich; nekaj časa ni se hotel ničesar učiti, sedaj se je pa podal, DSv.; tudi: er hat eingestanden; — p. se v kaj, eingehen, sich in etwas einlassen; v to se ne podam, Cig.; v pogovor se p., Glas.; — p. se na kaj, sich auf etwas verlegen, Cig.; p. se na tatvino ali ropanje, Jap. (Prid.)-Valj. (Rad); on je znal lepo govoriti, kadar se je podal, Jurč.; — 3) p. se, sich begeben: p. se kam (po nem.), Jurč.; Mur., Cig., Jan., nk.; — 4) p. se, vb. impf. = podajati se, passen; poda se mu kakor svinji sedlo, kakor zajcu boben.

podẹjáti, -dẹ́nem, -dẹ̑m, vb. pf. 1) dahinstellen, dahinlegen, C.; roke na koga p., C.; niederstellen, Jan.; — 2) bemeistern, bewältigen, Jan.; kogar pa je on podejal, ta je moral nositi stroške zanj, Bes.; — 3) pode mi kaj, ich werde unpass; kadar mi kaj pode, wenn ich unpässlich bin, Cig.

podpọ̑rje, n. coll. 1) die Stützen: p. rudnika, die Grubenzimmerung, h. t.-Cig. (T.); — 2) neka otročja bolezen (kadar težko dihajo o premembi vremena), C., Gor.

podrẹ̑zica, f. "p. se naredi, kadar poči koža pod prstom ali pod členom na nogi ljudem, ki hodijo bosi", Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let.).

podr̀k, -dŕka, m. = ples: kadar ni mačke doma, imajo miši podrk, Npreg.-Jan. (Slovn.).

podtȃkati, -am, vb. impf. ad podtočiti; abschenken: vino p., kadar se proda, Kras.

poganjáč, m. der Treiber, Cig., Jan.; bes. der Hilfshirte, der Hirtenjunge, Cig., Jan., Zv.; deček, ki čredo vrača, kadar sili v škodo, ali jo poganja, kadar zaostaja, BlKr.; — der Pflugtreiber, Cig.

pogásniti, -gȃsnem, vb. pf. nach einander oder nach und nach verlöschen; sveče so pogasnile; kadar drv več ni, ogenj pogasne.

pokáljati, -am, vb. pf. 1) = pomazati, Vas Krn-Erj. (Torb.); — 2) p. se = kaniti: tinta se pokalja, kadar je pade en kanec, Ljubušnje (Goriš.)-Štrek. (Let.).

pokoríti, -ím, vb. impf. 1) jemanden büßen machen, strafen, bändigen, unterwerfen, zu Paaren treiben; bolezen ga bo pokorila, C.; p. poželenje, meso, Cig.; p. hudodelca, Cig.; p. prestopke (ahnden), Levst. (Nauk), DZ.; občina pokori krčmarje, kadar črez uro točijo, Levst. (Nauk); — p. se, Buße thun, büßen: p. se za grehe svoje; (p. se česa, grehov, Mur., Cig.); — p. se komu ali čemu, sich unterwerfen, sich fügen, Folge leisten, Cig., Jan., Zora; — 2) p. grehe svoje = p. se za grehe svoje, Krelj.

pokrẹ́niti, -nem, vb. pf. strditi se, erstarren, gerinnen, (pohreniti) Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let.); = p. se, jed je pokrenjena, kadar se je tolšča na njej strdila, (pohreniti se) Podkrnci-Erj. (Torb.).

pȏłdan, m. der Mittag, Dict., Štrek., Gor., Ben.-Kl.; poldan je, Gor.-Levst.; kadar je uže poldan bil, Dalm.; kadar je uže poldan bilo, Jap. (Sv. p.); o poldan = o poldne, Gor.-Levst. (Zb. sp.); tudi: pọ̑łdan, Ljub.; połdȃn, gen. -dnę̑va, Mur.; — pogl. poldne.

polẹpíti, vb. pf. 1) verschönern, Z., Mik.; — 2) verkleistern, Cig.; p. se, sich bekleben, mit einer anklebenden Sache überzogen werden: mlinski kamen se polepi, je ves polepljen, kadar nesuho žito melje, Gor.; cesta se je polepila, die Straße hat sich mit einer Eiskruste überzogen, Gor.-M.; — p. se, sich bewölken: nebo se je polepilo, Jes.; — grlo se mu je polepilo, Cig.; = glas se mu je polepil, Gor.-M.; seine Stimme ist heiser geworden.

pomágati, -am, vb. impf. ad pomoči; helfen; p. komu delati; p. komu z voza, na konja; p. komu v stiskah; kaj mi to pomaga! was nützt (frommt) mir das; pomagajte! zu Hilfe! Bog pomagaj! Helf Gott! (reče se tudi, kadar kdo kihne, = zum Wohlsein!); pomagaj vam Bog! (pozdrav), Trub.; zdravilo bo pomagalo; (p. koga, C., Npes.-Vraz, kajk.-Valj. (Rad); — tudi: pf. = pomoči; prim. Mik. (V. Gr. IV. 319.).

pomóči, -mǫ́rem, vb. pf. helfen; pomozi mi! Bog pomozi! Helf' Gott! zur Genesung! (reče se, kadar kdo kihne); pomozi ti (vam) Bog! (tako reče, kdor komu napije), Alas., M.; Bog pomogel, kovač (möge dir Gott helfen)! Mik.; p. komu kvišku, na noge, z voza; p. komu v sili; to mu pomore, kolikor slepemu sveča, Cig.; p. si, sich behelfen; p. si s čim; — p. koga: pomozi nas! ogr.-C.; — p. se: dobro se je pomogel, er hat sich gut erholt (bodi si na zdravju, bodi si na imetku), Gorenja Soška dol.-Erj. (Torb.), Savinska dol.

posę̑bən, -bna, adj. besonder(er); posebne sobe; p. otrok, ein Seitenkind, Z.; imam čas za posebno (zu eigenem Gebrauch), Svet. (Rok.); von besonderer Beschaffenheit, nicht gewöhnlich; če ne bo kaj posebnega, ne bom prišel; to so posebne hruške; neko posebno vino; ta reč se reže s posebnimi noži; — posebno, besonders, insbesondere, vornehmlich; in besonderem Grade; deček je priden, posebno, kadar spi; prišel sem posebno zarad tebe; — posebno lep; — sonderbar, eigenthümlich.

potajeváti, -ȗjem, vb. impf. ad potajiti; verhehlen, Jan.; — p. se. sich verstellen, Z.; potajuje se n. pr., kdor noče slišati, kadar ga kličejo, Z.

potẹhmȃł, adv. hernach, M.; — von nun an, C.; — p. kadar, nachdem, Dalm.; — p. ker, darum weil, Dalm.; (samo: potehmal = weil, Trub.).

potoglàv, -gláva, adj. mit wackelndem Kopf einhergehend, wankenden Schrittes, Mik.; potoglavo kolo, t. j. takšno, ki je tako ohlapno nasajeno ali tako vegasto, da omahuje na vse kraje, kadar na osi teče, Erj. (Torb.), LjZv., Notr., Gor.

pozę̑bica, f. das Abfrieren, Z.; kadar je drevje in trtje cinasto, pravijo, da je pozebica, Št. Jernej (Dol.).

prasčína, f. kadar koljejo, je zvečer pojedina, ki ji pravijo prasčina (praščina), BlKr.

preblískniti se, -blȋskne se, vb. pf. prebliskne se, kadar se na oblačnem nebu pokaže kaka jasnina, Podkrnci-Erj. (Torb.), BlKr.

pregradník, m. pregradniki, t. j. mladeniči, ki ženinu pot pregradijo, kadar gre z nevesto skozi njih selo v cerkev, da jo mora nekako odkupiti z darilom, Levst. (Zb. sp.).

pregrẹ́šnik, m. der Lasterhafte; kako dolgo se bodo pregrešniki veselili? Dalm.; hoditi v svet pregrešnikov, Jsvkr.; — der Übelthäter, Jan.; zdajci so njega na križ pribili in dva pregrešnika ž njim, Trub.; pregrešnike svoje bodemo mi vam uže izdali tačas, kadar se nam bode dobro zdelo, Jurč.

prehóditi, -hǫ́dim, vb. pf. 1) (einen Raum) durchgehen, durchwandern: veliko sveta p.; pot p., einen Weg zurücklegen; veliko potov p., viele Gänge machen, C.; Marija je po svetu hodila, Do sivega morja je prehodila, Npes.-Vraz; — durchtreten: podplate p., Cig., C.; pod p., Cig.; — 2) mit Gehen zubringen: ves čas, vse leto p. (auf Wanderungen zubringen), Cig.; — 3) p. koga, einem im Gehen zuvorkommen, Cig., C.; — 4) krava prehodi, kadar se celo leto po teletu ne poja, Lašče-Levst. (Rok.); — 5) p. se, sich müde gehen, sich durch Gehen verderben, sich übergehen, Cig., Jan., Str.; — 6) die Füße zum Gehen bringen, zu gehen anfangen, Mur.; — 7) p. se, = izprehoditi se, einen Spaziergang machen, Met.

preíti, preídem, ali: préjti, préjdem, vb. pf. 1) durchgehen, durchwandeln, durchwandern; veliko dežel p.; kako pot p., einen Weg zurücklegen, Cig.; človek v enem dnevu veliko prejde, jvzhŠt.; Nocoj bode prešel tri črne gore, Npes.-Mik.; prešla sva vrtec, Zora; — anwandeln, ergreifen, Jan. (H.); otožnost me preide, Z.; — 2) hinüber gehen; p. na ono stran, Cig.; ne morem p. črez blato, Cig., jvzhŠt.; kadar so bili že vsi prešli, so jih rekli s šibami tepsti, Kast.; — p. komu v roke, in jemandes Hände übergehen, DZ.; bolezen preide na koga (versetzt sich), Cig., (vererbt sich), Jan.; — 3) die Form ändern, übergehen: v hribce p., sich hügeln, Cig.; p. v kaj, sich in etwas auflösen, Cig.; — 4) vorübergehen; ni več videti vojakov, so že prešli, jvzhŠt.; — fortgehen, verschwinden; nekam je prešel, da nihče ne ve, kam = er ist verschollen, Cig., jvzhŠt.; prejde tako, kakor je prišel, Navr. (Let.); moje reči so mi nekam prešle, meine Sachen sind mir abhanden gekommen; — verloren gehen, zugrunde gehen, ogr.-C.; vergehen; dan za dnevom prejde; leto je prešlo, ein Jahr ist vorüber; čas mi je prešel, da sam nisem vedel, kako; (čas življenja) preide, kakor senca, Škrinj.-Valj. (Rad); veličanstvo hudobnih prejde enako jutranjemu oblaku, Ravn.-Valj. (Rad); to samo od sebe preide, kakor je prišlo, das heilt von selbst, Cig., jvzhŠt.; — še prejde, es lässt sich noch halten, Cig.; es geht noch an, jvzhŠt.; — 5) im Gehen zuvorkommen, Cig., C.; p. koga: prešel ga je, er ließ ihn hinter sich, Cig.; tebe lahko prejdem, jvzhŠt.

premrȃza, f. 1) die Erkältung, Jan.; — 2) prẹ́mraza je, kadar tekoča voda črez in črez zamrzne, da lehko hodijo črez njo: letos še ni bilo nič premraze, črez Dravo je premraza, črez premrazo hoditi, zapŠt.-DSv.

prerívati 1., -am, vb. impf. ad preriniti; — p. se, sich durchdrängen; — p. se, sich drängen; prerivajo se po cerkvi, po mestu, es ist ein Gedränge in der Kirche, in der Stadt; vola se prerivata, kadar se eden v drugega upira, BlKr.-Let.; — p. se, streiten, zanken, Dict.

preslẹ̑gast, adj. lückig: njiva je preslegasta, če ima prazna, gola mesta mej vsejanim žitom, tudi glava je preslegasta, kadar je plešasta, platno je preslegasto ali sploh tkanina, kadar se preza in se uže vidijo nitke (fadenscheinig), Senožeče-Erj. (Torb.); hišni zidovi iz robatega kamena bi bili preslegasti, Vrtov. (Vin.); — nam. presledkast.

prestȃjati, -am, vb. impf. ad prestati; 1) ertragen, erdulden; — 2) aufzuhören pflegen, intermittieren, Jan.; pekarjem in mesarjem je prepovedano prestajati peči ali klati, kadar bi se jim zdelo, Levst. (Nauk); — 3) prestaja mi = preseda mi, es ekelt mich an, Cig.

prestríči, -strížem, vb. pf. 1) mit der Schere durchschneiden; prestrigel mu je nit, kadar se je le dalo, Jurč.; besedo komu p., jemanden unterbrechen, Jan.; — 2) anders scheren, umscheren.

pretéči, -téčem, vb. pf. 1) durchlaufen; vso pot p.; mesto, polje p.; — pot komu p., jemandem quer in den Weg rennen: če preteče komu zajec pot, znači to nesrečo, Navr. (Let.); pretekla mu je stara baba pot, LjZv.; — durchfließen; — 2) eine bestimmte Zeit hindurch laufen: celo uro p., Cig.; — 3) vorbeifließen, verströmen; preteklo bode še mnogo vode, da se ta reč izdela; — vergehen, verstreichen (o času); kadar leto preteče; pretekel, vergangen; pretekli čas; preteklo nedeljo, am verflossenen Sonntag; (manj pravilno: pretečen); — 4) im Laufen zuvorkommen, den Vorsprung abgewinnen: p. koga.

pretegováti, -ȗjem, vb. impf. ad pretegniti; — p. se, sich (unanständig) recken und strecken; lenuh se rad preteguje, kadar mora vstati.

pretəkníti, -táknem, vb. pf. 1) hindurchstecken; nit igli skozi uho p.; p. roko skozi kaj, Cig.; p. prašička skozi rokav, Erj. (Torb.); — durchziehen: luknjo z nitjo p., DZ.; — pretaknjen; pretaknjena (preteknjena) je živina, kadar ji je trebuh upadel, ker je lačna ali bolna, SlGor.; — 2) anders oder anderswohin stecken, umstecken; p. kline; — 3) durchstöbern; vse p.

prę́zati 1., -am, vb. impf. 1) aufspringen (von Samenkapseln, Hülsen u. dgl.): sočivje preza, Dict.; pšenica in sploh žito preza, kadar je prezrelo in zrna začno padati iz klasja, Kras-Erj. (Torb.), Št.; — 2) aufspringen machen: lan p., das Aufspringen der Leinsamenkapseln durch Mischen befördern, C.; — (fig.) dežele p., die Länder aussaugen, Nov.; mit Worten quälen: p. koga, da bi razdražil njegovo radovednost, Zv.; — bolhe p., (Flöhe springen machen) Flöhe fangen, Cig., Lašče-Erj. (Torb.); nemškutarske besede p., Zv.; — an der Sonne wärmen, Cig.; ruhe p., da bi bolhe odskakale, Notr.; — p. se, aufspringen (von Samenkapseln, Hülsen u. dgl.); lan, grah se preza, Mur., Danj.-Mik., Št.-C., Polj., Lašče-Erj. (Torb.); laneno seme se na ruhe razgrne, da se preza, Levst. (Rok.); — sukno, obleka se preza, = začela se je trgati, zemlja se preza (= poka), Gor.; — 3) mit Bitten zusetzen, "fergeln" (von Kindern), C.; — 4) = škripati, knarren, C.; "raunzen" (von Krebsen, wenn sie außerhalb des Wassers sind), Mur.

prezvȃnjati, -am, vb. impf. 1) in kurzen Absätzen läuten, C., Z., Gor.; — an die Glocke schlagen: kadar gori ali se hudo vreme bliža, prezvanja, jvzhŠt.; p. nevihti, Slom.; (p. kaj: Meglo prezvanja, Strel se glasi, Slom.); — 2) immerfort läuten: vso noč p., Gor.

prę́ža, f. die Lauer; na preži stati, biti, auf der Lauer stehen, sein; — der Anstand der Jäger, Cig., C.; na prežo hoditi, Dol.; — das schmarotzerische Lauern bei Hochzeiten, C., Kr., Št.; na prežo gredo fantje, kadar je kje gostovanje, Zora.

pŕga, f. 1) zermalmte, mit Lehm und Kalk gemischte Steine, der Grus, Cig., Jan.; der Griessand, Cig.; — kar nagrabijo, kadar spomladi travnike trebijo, Notr.; — 2) das Mehl aus getrocknetem Obst (bes. aus Holzbirnen), C., M.; — eine Art Maiskuchen (= grpa), vzhŠt.-C.; — 3) der Ölkuchen, Mur., Cig., Jan., C.; nav. pl. prge: makove, tikvine prge, vzhŠt.; pust kakor p., Z.; — 4) der Schaf- oder Ziegenkoth, Cig., C., Gor.; — siten kakor p., Gor.-Levst. (M.); — (psovka): sitna prga ti! Dol.

pridàv, -dáva, m. die Daraufgabe (kar kdo prida, kadar s kom drugim menja za kako stvar), Kras-Erj. (Torb.); menjal je konja na pridav, BlKr.-M.: koliko bo pridava? Jurč.; — die Zugabe, Mik.; za p. kaj dobiti, als Zugabe bekommen, V.-Cig.; v pridav dati kaj, etwas daraufgeben, Vod. (Izb. sp.); — tudi prídav, -dáva, Lašče-Erj. (Torb.), BlKr.

pridẹ̑vək, -vka, m. 1) der Zusatz, Cig., M.; — 2) poda se držeča shramba za seno, Rib.; kadar mlatiči nasad domlate, mora, kdor zadnji s cepcem udari, iti na pridevek slamo tlačit, Levst. (Rok.); — 3) der Beiname, Cig., Jan., Cig. (T.), Trub., Schönl.; Andolščak, po pridevku Sitar, LjZv.; der Zuname, der Spitzname, Meg., Mur., Dol.-Cig., jvzhŠt.; — 4) das Epitheton (gramm.), Cig., Jan., Cig. (T.); — die Beifügung, das Attribut, die Apposition, Cig., Jan.

prihajáč, m. 1) einer, der irgendwo Unterstand hat, Svet. (Rok.); der Quartiergast, C.; za prihajača je pri kom, kdor ne služi, ampak le prihaja na nedoločen čas in pomaga delati, kadar nima drugega opravka, Gor., jvzhŠt.; — 2) der Ankömmling, Cig., Jan., C.; der Fremde, C.; — 3) = prežar, C.

prikipẹ́ti, -ím, vb. pf. aufwallend oder siedend gelangen; — (fig.) do vrha p., den höchsten Grad erreichen; kadar žalost do vrha prikipi, tedaj se že veselje glasi, Npreg.-Jan. (Slovn.).

priljúbiti, -im, vb. pf. lieb, gefällig, angenehm machen: p. komu kaj, C.; liebgewinnen: p. si koga, kaj, Jan., C., Navr. (Let., Kop. sp.); ko je človek priljubil ljudi, iti mora dalje, Erj. (Izb. sp.); jaz bi si ga ne mogla p., Dol.-M.; krava je tele priljubila, kadar je pripušča k vimenu, Z.; kar rečeš, hočem p., was du sagst, damit will ich fürlieb nehmen, Svet. (Rok.); — p. se komu, sich bei jemandem beliebt machen, von ihm liebgewonnen werden, Cig., Jan.; on bi se mi ne mogel p., Dol.-M.; priljubljen, beliebt, nk.

pripúščati, -am, vb. impf. ad pripustiti; 1) zulassen: zur Belegung zulassen; kobile k žrebcu, krave k biku p.; — 2) volle Euter bekommen (o kravah, kozah, kadar imajo že kmalu povreči), Cig., Jan., M., Gor.; — 3) geschehen lassen, zulassen, gestatten; — zugeben, einräumen, Cig., Jan., Cig. (T.).

pristȃva, f. 1) der Meierhof, das Landgut, Meg., Dict., Mur., Cig., Jan., Schönl., Jap.-Valj. (Rad), nk.; jaz sem pristavo kupil, Krelj; v predmestjih so vrti, pristave, Hip. (Orb.); "to je grad in pristava!" (to je vse!): tako se reče, kadar je česa (n. pr. pridelka) malo Notr.-Let.; tudi: prístava: Na polju stoji pristava, Prelepa nova pristava, Npes.-Vraz; — 2) = sinus (math.), Jan., Cig. (T.); (po češ.).

pritísniti, -tȋsnem, vb. pf. 1) andrücken; prijatelja k sebi, puško k licu, k steni koga p.; p. se k zidu; p. se kam, irgendwo eine Unterkunft finden, Z., jvzhŠt.; p. pečat, kolek na pismo; p. komu zaušnico, einem eine Ohrfeige geben; — p. k bregu, h kraju, landen; — 2) einen Druck bewirken, drücken; p. kljuko; p. na kaj; roko, prst si p., sich die Hand, den Finger klemmen, einzwängen; p. se, sich klemmen; — zwingen: p. v delo, zu einer Arbeit anhalten, Levst. (Pril.); — p. koga; jemandem einen Schlag versetzen, Cig., C.; — pritisnjen = prismojen, hirnverbrannt, Ben.-Štrek. (Let.); — einen moralischen Druck, Zwang ausüben: p. koga; upniki so me pritisnili, Z.; — betrügen: p. koga, C.; — 3) sich herandrängen, herandringen; vsa množica je pritisnila: sovražniki pritisnejo od vseh strani; p. za kom, jemandem nachstürzen, nachdringen; — hereinbrechen, mit Macht eintreten, mraz, suša, bolezen pritisne; velika draginja pritisne, Ravn.; kadar sila pritisne, wenn die Noth eintritt; hujše p., sich verschlimmern.

prȋžast, adj. gestreift, gefleckt, Cig., C., Bes.; mit Flecken beschmutzt, Levst. (Rok.); prižast otrok (n. pr., kadar je borovnice jedel), Javor pri Litiji.

prọ̑snik 2., m. 1) der Wiesenschmatzer, das Braunkehlchen (pratincola), Cig., C., (rjavi prusnik) Frey. (F.); — 2) = prosnica 2), ("pravijo, da je mnogo prosa, kadar je teh hrostov dosti"), Lašče-Levst. (Rok.).

pŕskati, pȓskam, vb. impf. 1) ausspritzen, Cig., Fr.-C.; spützeln, Z.; ("spürzeln", Met.); — konji prskajo, die Pferde schnauben (den Nasenschleim und Speichel verspritzend); človek prska, kadar mu pri govorjenju sline štrkajo iz ust, BlKr.; — ogenj prska (prasselt, knistert), C.; — 2) p. se, bocken, brunften (von den Ziegen); koze se prskajo, ovce se mrkajo, C.

pršljìv, -íva, adj. pršljivo vreme je, kadar iz megle prši, Fr.-C.

pȗh 1., m. 1) der Stoß eines Luftstromes, der Hauch; der hervorbrechende Dunst, Qualm, Geruch u. dgl.; p. od žerjavice, der Glutdampf, Cig.; kadar v koga trešči, omami ga puh, če ga strela ne ubije, M., Lašče-Erj. (Torb.); od hrvatskih prekupcev prekupljene prasce na Krasu pero, da izgube hrvatski "puh", Rodik (Kras)-Erj. (Torb.); — der Luftschade (pri žitu: puh je vzel), Cig.; — 2) der Flaum, die Flaumfedern, Cig., Jan., C.; der Milchbart, Jan.; prvi puh osuje brado mladeniču, Erj. (Torb.); — die feine, herumfliegende Weberwolle, Z.; — der Flugbrand am Getreide, Cig.; — 3) die Schwärze der Finger, von frischen Nussschalen herrührend, Tolm.-Erj. (Torb.); = pl. puhi, Štrek.

púšiti, pȗšim, vb. impf. 1) rauchen: (tobak) p., Tabak rauchen, Cig., nk.; (hs.); — 2) sich zum Schwärmen anschicken: kadar eden roj sedi, uže drugi puši, Levst. (Beč.); — 3) herausragen, hervorlugen: vidiš, kako mu pušijo v torbo nabasane reči? BlKr.

pútiti se, -im se, vb. impf. sich aufblasen, Jan. (H.); = kujati se: otrok se puti = grdo se drži, neče n. pr. iti jest, kadar ga kličejo, BlKr.; — prim. puta 2), putan.

púžiti, -im, vb. impf. peške zametati, kadar se jẹ́ koščeno sadje, Vrhnika-Štrek. (LjZv.); prim. pužina, bužina.

rȃł, -ȋ, f. 1) das Ackern, das Pflügen, Dict., Mur., Cig., Jan., Met., Rihenberk-Erj. (Torb.); z rali priti, vom Ackern kommen, Pjk. (Črt.); zdaj je dobra ral, Št.; = čas, kadar se orje, Valj. (Rad), BlKr.; ne vem, če ostanem do rali, Rihenberk-Erj. (Torb.); — bela njiva, črna ral, moder mož jo je oral (= pismo), Ip.-Erj. (Torb.); — 2) = izorana zemlja, das Baufeld, das Pflügeland, Cig., Jan.; kar je med dvema plantama rali, vrsto imenujemo, Vrtov. (Vin.); imeti preveč rali, Vrtov. (Km. k.); — 3) das Joch, der Morgen, Cig., Jan., Cig. (T.), kajk.-Valj. (Rad).

razpŕhniti, -pȓhnem, vb. pf. 1) zerstieben, Cig.; — 2) zerstieben machen, zersprengen, Cig.; r. opozicijo, Pavl.; — r. se, zerstieben, auseinanderfahren, Cig., Jan., Vrt.; vedomci so se takoj razprhnili, kadar se jim je bližala kmetica, LjZv.; — 3) durchmodern, Cig.

rę̑brnik, m. 1) das Gerippe, das Skelet, Mur.; — 2) = vozič z dvema kolesoma, na katerem se drva na vlak vozijo, BlKr.; — 3) pl. rebrniki = rebrnice 2): rebrniki se devajo na voz, kadar se gnoj vozi, BlKr.; — 4) neko jabolko: gerippter Täubling, C.

rę̑d, rę̑da, redȗ, m. 1) die Ordnung, Meg., Guts., Mur., Cig., Jan., nk.; v r. dejati, spraviti, ordnen; v r. postaviti, regeln, v nov r. p., neu regeln, Levst. (Nauk); po redu, in der Ordnung, Dalm.; po redu vse zložiti, Krelj; to ni po redu! = zur Ordnung! Levst. (Nauk); črez red, wider die Ordnung, ogr.-C.; — dnevni r., die Tagesordnung, Cig., Jan., nk.; vozni r., die Fahrordnung, Cig., nk.; opravilni r., die Geschäftsordnung, Cig., Jan., DZ., nk.; = poslovni r., DZ.; — s čudnim redom, wunderbarerweise, ogr.-C.; — rokavici si nista v red (sind nicht paar), Cig.; k redu (kredi), bereit, fertig, M., C.; večerja je k redu, kola so k redu (kredi), vzhŠt.; k redu (kredi) imeti, bereit halten, ogr.-Valj. (Rad); — 2) die Reihe: med redi (redmi) hiš (hiž) so ceste, ogr.-Valj. (Rad); v r. postaviti, in einer Reihe aufstellen, Levst. (Zb. sp.); — die Zeile, Cig.; — die Reihenfolge, Cig., Jan., Cig. (T.); z redom, nach der Reihe, ogr.-C.; po redu, der Reihe nach, nacheinander; štiri mesece po redu, Trub.; tri leta po redu, Dalm.; besedni red, die Wortfolge, Cig., Jan., Cig. (T.); — z reda = s kraja (= der erste beste), Cig.; — 3) = red f., der Grasschwaden, nav. pl. redovi, Gor.; — 4) das Stockwerk, ogr.-C.; hiše (hiže) na dva reda, ogr.-Valj. (Rad); — 5) die Classe, nk.; — die Fortgangsclasse, nk.; — der Rang, Cig., Jan., Dalm.; ljudje vsakega reda, Menschen jedes Standes, Cig. (T.); — vsi redi (Chöre) izvoljenih angelcev, Guts. (Res.); — 6) der Orden, Meg., Guts., Cig., Jan., nk.; meniški, viteški r., Cig.; der Orden (als Auszeichnung), Cig., Jan., nk.; — die priesterliche Weihe: (duhovne) rede deliti, ordinieren, Jan. (H.); — 7) die rechte Zeit: vaš red je tukaj, Dalm.; še nẹ́ red, Dalm.; končani so bili, preden je bil red, Dalm.; kadar je bilo red, Trub.-Mik.; pred redom, vor der Zeit, vorzeitig, Dalm., Hren-Cig.; pri redu, zur rechten Zeit ("beizeiten"), Boh., Meg., Trub., Dalm.; — 8) (petred, šestred itd. = petdeset, šestdeset itd. Guts.; petrdo, sedentrdo, osentrdo, [nam. pet redov itd.?] Guts. [Res.]-Mik.).

redíti 1., -ím, vb. impf. 1) nähren, durch Nahrung erhalten; r. se, sich nähren; levinja svoje mlade redi, Dalm.; svoj život redi, da živi, Kast.-Valj. (Rad); kaj boš lenuha redil! občina svoje ubožce redi; s kruhom in ne z mahom rejen biti, Mark in den Knochen haben, Cig.; — s tem premišljevanjem je redila svojega duha, Burg.; — groß ziehen; lepo r. otroke; — züchten, halten; svinje, živad r.; — ausgiebig nähren; r. se, dick werden; ne vem, od česa se tako redi; — 2) sich wachsen lassen: ženi je čast, kadar dolge lase redi, Dalm.; peroti r., Levst. (Beč.); — že perje redi, er bekommt schon Flügel, d. i. er fängt an, sich zu erheben, Met.

rę́pati, rę̑pam, vb. impf. 1) konja r., dem Pferde die Schweifhaare auszupfen, Polj.; — 2) r. se: težaki se repajo, kadar nekateri hitijo, da drugi v vrsti zaostajajo, jvzhŠt.

rẹ́šiti, -im, vb. pf. 1) lösen, losmachen; vozel r., Cv.; zamotano štreno r., volu roge rešiti, kadar jih kam zaplete, Levst. (Rok.); — auflösen; uganko r.; (math., phil.), Cig. (T.); — 2) erledigen, Mur., Cig., Jan., nk.; — 3) auslösen: zastavljeno reč r.; — loskaufen: otroci, kadar tepežkajo, pravijo temu, katerega s korobačem tepejo: reši se, reši se! ali: rešite se, rešite se! Navr. (Let.); — 4) erlösen, befreien; reši nas hudega! (tudi: reši nas od hudega, Met.-Mik.); reši me tega sitneža! nisem se ga mogel rešiti, ich konnte ihn nicht los werden; — 5) retten; živino sem rešil, drugo je vse zgorelo; r. dušo večnega pogubljenja; r. se, sich retten; pet se jih je rešilo, drugi so vsi utonili.

rę́žati, -ím, vb. impf. 1) klaffen, geöffnet sein; zemlja reži od suše; orehova lupina, strok, zrel kostanj reži; brezno mu nasproti reži, Preš.; pes reži, kadar zobe kaže; — režeča šivanka, die Kürschnernadel, V.-Cig.; — 2) murren, keifen; r. na koga, nad kom, jemanden schreiend schelten; kje je oblast, na katero drugi ne reže? Kast.-Valj. (Rad); — 3) = grdo se smejati ali jokati ali sploh kričati, C., Št.; tudi r. se, Mur., Cig., BlKr.; kaj se zmerom režiš? vzhŠt.; vsi so se mu v zobe režali, Erj. (Izb. sp.).

rjavẹ́ti, -ím, vb. impf. 1) rostig werden, rosten; železo rjavi; — 2) braun werden, sich bräunen; vino rado rjavi, kadar trgajo o deževnem vremenu, M.

rǫ̑čka, f. 1) dem. roka; das Händchen, Notr.; — 2) die Handhabe, der Henkel, Cig., Jan., C., Dol.; — 3) der Henkelkrug, Mur., Št.-Cig., Jan., C.; ročke napolnjene z dobro starino, Zv.; "Bog je letos ročko visoko obesil" (tako pravijo, kadar je malo vina), C.

rodíti 1., -ím, vb. impf. et pf. 1) zeugen (v evangeliju): Abraham je rodil Izaka; — 2) gebären; žena, kadar rodi, ima bridkost, ali kadar dete porodi, uže ne misli na bridkost, Krelj; ti, neporodna, kir (ki) ne rodiš, Dalm.; veseli se, ti nerodovitna, katera ne rodiš, Jap. (Sv. p.); kar mačka rodi, rado miši lovi; V Arabje puščavi Se ptiček rodi, Preš.; — r. se, geboren werden; rojen je prvega januarja; — 3) Früchte tragen: to drevo rodi obilo sadu; — hervorbringen, entstehen machen: zemlja naj rodi travo, zeli in rodovitna drevesa, Ravn.; — 4) erzeugen, verursachen; prepir rodi sovraštvo; r. se, entstehen; iz prepira se rodi sovraštvo.

rogàt, -áta, adj. 1) gehörnt; rogata živina, das Hornvieh; on bo bogat, kadar pes rogat (t. j. nikoli); — 2) großhörnig; rogati voli; — 3) eigensinnig, stolz: nevesta bogata je rada rogata, Dol.; gospodinja (ne sme biti) dekli le rogata mati, Slom.

s 1., (pred samoglasniki in zvenečimi soglasniki z, pred s, z, š, ž tudi sə̀, pred nj tudi ž), I. praep. A) c. gen. 1) na vprašanje: odkod? tam, kjer bi na vprašanje: kje? stal predlog "na" z lokalom: von — herab, von: s konja pasti, z mize vleči; sə strehe zmetati sneg; vse je teklo ž njega (z njega), (der Schweiß) rann von ihm herab; tresk je udaril z neba; s postelje vzeti rjuhe; z one strani se pripeljati, von jener Seite her gefahren kommen; Majar'ca pride z vode, Npes.-Vraz; s Koroškega, aus Kärnten (prim. na Koroškem, in Kärnten); z Dunaja priti, von Wien kommen (prim. na Dunaju); — pred prislovi: z daleč, von ferne (tudi: zdaleč); s tod = odtod (tudi: stod), C.; — 2) v časnem pomenu: s konca, s prvega, anfänglich; z mladega, von Jugend an; — 3) znači vzrok: s tega, daher, deshalb: s tega so hudo ime pri Judih imeli, Krelj; s tega je zbolel, Levst. (Rok.); s prav važnih vzrokov, DZ.; (prim. iz); — 4) način: z večine, größtentheils, C., nk.; z lahka, auf eine leichte Weise (nav. zlahka), z lepa (zlepa), auf gütlichem Wege; s kratka (skratka), kurzum, Jan., nk.; — (mnogokrat se meša s predlogom "iz", od katerega dostikrat ga ni moči več ločiti, Mik. (V. Gr. IV. 529., 570.)); — B) c. acc. 1) (redkokedaj) znači kraj, kjer je kaj: s konec mesteca je bila stena, Ravn.-Mik.; — 2) nam. raz c. acc.: z mizo pasti, z Belo, z Visoko priti, Gor.-Mik.; — s pridigo pozvoni, kadar duhovnik raz pridižnico stopa, Breznica (Gor.); — II. praef. znači, da se kaj s česa, od zgoraj doli premika: seno z voza zmetati; s konja səsesti, vom Pferde herabsteigen, Mik.; sneti klobuk z glave, s klina.

sanȋ, f. pl. der Schlitten; na saneh kaj pripeljati, se voziti; samotežne s., der Handschlitten; kadar sani dolgo plešejo, se tanki kosi režejo, Fr.-C.

sébe, pron. seiner, ihrer, sich; 1) rabi se, kadar se dejanje obrača na subjekt istega stavka; za sebe skrbiš; k sebi jih vabimo; tudi poleg infinitiva, kateri ima drug subjekt, ako ne nastane zmisel nejasen: kralj jim ga ukaže pred sebe pripeljati; (toda: dovoli mi vprašati te), Mik. (V. Gr. IV. 104.); redkeje tako pri participu: ima vse rešiti v odkazanem si področju, DZ.; — nekako po nepotrebnem stoji časih si poleg nekaterih glagolov: on si sede, leže, vzhŠt.; od kod ste si vi? Trub.; on si ne ve mere, Ravn.-Mik. (V. Gr. IV. 602.); ni vedel, kaj si je (was es gäbe), Vrt.; počivati si, leči si, SlGor.-C.; Bog si ga bodi zahvaljen! Levst. (M.); pojdi si kam = warum nicht gar! Levst. (M.); lejte si! ei ei! glejte si groze! Jurč.; blagor si je človeku, kir (ki) mene posluša! Schönl.; blagor si tebi! wohl dir! Ljub.; gorje si je temu človeku! Schönl.; — 2) pomenja vzajemnost: einander: tepeta se; saj sva si brata; seznanila sva se; — ljubite se med seboj; — 3) enklitični si daje stavku splošnejši pomen: da si, obgleich; kadar si bodi, wann immer; bodi si, naj si je, es mag nun sein; kakor si je kod navada, wie es eben irgendwo Sitte ist, Levst. (Nauk); grmi si ali ne grmi si, jaz pojdem v gozd, Lašče-Levst. (Rok.); on si reci ali stori, kar hoče, Trub.; — 4) "se" pri povratnih (refleksivnih) glagolih; smejati se, veseliti se; — povratno se rabijo prehajalni glagoli za pasivno obliko, ali da se izraža nem. man: žito se mlati na podu; časniki se raznašajo po vsem mestu; govori se: — (taki refleksivni izrazi se rabijo, zlasti na italijanski meji, tudi z objektom; kmete se vidi na polju, boljšega daru bi se ne moglo dati, Mik. (V. Gr. IV. 363.); toda knjižni jezik se te rabe ogiblje).

sẹ́dati, -am, vb. impf. ad sesti; sich setzen, sich niederlassen; kadar bodeš povabljen, ne sedaj na prvo mesto! Krelj; ob potu seda na rob hriba dan na dan, Ravn.; ptiči sedajo na drevje; vrana k vrani seda, C.

səsẹ́sti se, -sę̑dem se, vb. pf. 1) zusammensinken, Guts.-Cig., Mur., Lašče-Levst. (M.); omedlevši se med rokami hišnama sesede, Ravn.; osel se sesede pod tovorom, Ravn.; — mehka hruška se sesede, kadar pade, Z.; — 2) gerinnen, Cig., Jan., Cig. (T.); kri se né sesedla, Trub.; sesedeno mleko, Zv., Dol.; sesedena kri, coaguliertes Blut, Z.; — seseden, sosisch, (mont.), Cig.

síniti, sȋnem, vb. pf. erstrahlen, zu scheinen anfangen, Burg. (Rok.), BlKr.-Navr. (Let.); kadar po dežju solnce sine, prilezejo modrasi na dan, Koboridski Kot-Erj. (Torb.); die Strahlen werfen: solnce sine na kako reč, jvzhŠt.

sítiti, sȋtim, vb. impf. 1) satt machen, sättigen, Mur., Cig., Jan.; lačen sem bil, in vi ste me sitili, Str.; saturieren (chem.), Cig. (T.); — 2) nicht fressen oder trinken wollen: konj se siti, kadar neče tega, kar se mu ponuja, Gor.; — 3) sititi se = siten biti, lästig sein, Cig., C., Burg. (Rok.); fantalini se sitijo, Ljub.; s. se okoli koga, jemandem beschwerlich fallen, Cig.

skǫ́kavica, f. pijača, ki jo dajo voznikom, kadar pripeljejo vino in je (skokaje?) zlože, BlKr.

skomína, f. 1) die Stumpfheit der Zähne nach dem Genusse einer herben o. sauren Sache; to skomino dela; skomino imeti; skomina mi je, Cig.; skomina mu je, kdor trdo grozdje jẹ́, Ravn.; od nezrelih jabolk skomino dobiti, vzhŠt.; kadar vidiš vzpomladi prvič mlado praprot, utrgaj jo, potlej trikrat pregrizni in reci: Mlada mladina, Ne bod' mi skomina! Vse leto ne bodeš imel skomine, D. Zemon (Notr.)-Erj. (Torb.); — 2) die Lüsternheit: skomino delati, lüstern machen, reizen, Cig.; skomino imeti, ein Verlangen nach etwas haben, ZgD.; = skomine imeti, lüstern sein, Cig.; ima skomine po belem kruhu, es wässert ihm der Mund nach weißem Brot, Mik.; nas nima več skomina, wir haben kein Verlangen mehr, Vod. (Nov.); — 3) psovka suhemu, slabotnemu človeku, Gor.

skrivȃvčica, f. = kokoš, ki se skriva, kadar nese, Dol.

skrǫ̑žək, -žka, m. = tisto slabo zrnje in smeti, ki se krožijo v rešetu, kadar se žito obravnava, Sv. Duh pri Krškem, Lašče-Erj. (Torb.); nav. pl. skrožki, Dol., Notr., vzhŠt.-C.; skrožki in podrešetina, Slc.; — repni skrožki, die runden Scheiben, die beim Schälen der Rüben zuerst ausgeschnitten werden, C.

skújati se, -am se, vb. pf. zu schmollen anfangen, schmollend von einem Versprechen oder einem sonstigen Vorhaben zurücktreten, untreu werden; vsi povabljenci so prišli, nobeden se ni skujal; kralj obljubi ljudstvo spustiti: kadar pa šiba odjenja, se kralj spet skuja, Ravn.-Valj. (Rad); — das Nest verlassen (vom Vogelweibchen), Cig., C.

slabẹ́ti, -ím, vb. impf. 1) an Kraft (Kräften) verlieren, schwach werden; slabim, meine Kräfte nehmen ab; — schwach sein: kadar zlato govori, vsaka beseda slabi, Jan. (Slovn.); — 2) slabi me, es wird mir übel, C., Gor.

slanọ̑st, f. die Salzigkeit, Cig., Jan., Krelj; Kadar pak sol slanost zgubi, s čim se bo solilo? Dalm.

snẹtljȋvəc, -vca, m. der Getreidebrandstaub: s koruznim snetljivcem se namažejo po obrazu, kadar kožuhajo (slačijo) koruzo, (smetljivec) jvzhŠt.

sółza, f. 1) die Thräne; solze točiti, pretakati, prelivati, Thränen vergießen; solze mi zalivajo oči, die Augen gehen mir über; solze so ga polile, solze so se mu ulile, udrle, er brach in Thränen aus; solzo s solzo pobijati, in Thränen schwimmen, Npes.-Cig.; solze si brisati, sich die Thränen abtrocknen; solze piti, Thränen verursachen: strašno je, kadar otroci tako solze pijejo staršem, Ravn.; to niso mačje solze = das ist keine Kleinigkeit; — 2) device Marije solze, das Gipskraut (gipsophila muralis), Josch.

spíkniti se, -pȋknem se, vb. pf. žito se spikne, kadar se od prezrelosti povesi, Savinska dol.-C.

splástati, -am, vb. pf. schichtweise übereinander legen: praprot morajo znašavci splastati, da se jim butara ne razsuje, Polj.; kadar seno na voz nakladajo, morajo je splastati, sicer se vogal rad utrga izpod žrdi, Polj.

splatíščiti se, -ȋščim se, vb. pf. slive se splatiščijo (platišču podobne postanejo), kadar se usločijo in posuše, predno dozorijo, jvzhŠt.

splȃva, f. na splavo: oblice se kuhajo na splavo, kadar jih ni trdo natlačen lonec, nego le tako, da v kropu še nekoliko plavajo kvišku, Lašče-Erj. (Torb.).

spojȃłnik, m. die Nestwurz (neottia nidus avis), (ker to zelišče dajo živini, kadar se neče pojati), (-avnik) Erj. (Torb.).

spomȋn, m. 1) ein Zeichen als Mahnung, Vorbedeutung u. dgl.; spomin se glasi, kadar ima kdo umreti: ali tolče kje, ali zvoni, ali pride bela podoba, pa spet zgine itd., Zora; — 2) das Erinnerungsvermögen, das Gedächtnis; dober s. imeti; slabega spomina biti, ein schwaches Gedächtnis haben; iz spomina vedeti, auswendig wissen, Cig.; — 3) die Erinnerung, das Andenken; za s. komu kaj dati; v s. slavne zmage, zum Andenken an den glorreichen Sieg; v dobrem spominu koga ohraniti; — das Gedächtnis der Verstorbenen im kirchlichen Gebet, jvzhŠt.; — das Todtenamt am Sterbetag, vzhŠt.-C.; — die Erforschung des Gewissens, Rez.-C.

spọ̑mniti, -nim, vb. pf. 1) erinnern; s. koga česa (an etwas); spomni me te reči! Cig.; nav. spomniti koga na kaj; — s. se, sich erinnern; s. se koga (česa), na koga (kaj); zdaj sem se spomnil, jetzt ist es mir eingefallen; spomni se me, kadar se ti bo dobro godilo! — 2) vb. impf. gedenken, Meg.; spomnite! seid eingedenk! Dict., Jsvkr.; s. na koga (kaj), Trub.; spomnite na moje besede! Krelj; ne spomni na pregreho moje mladosti! Kast.; Bog spomni na Noeta, Ravn.; Na-te bom spomnil, Dokler bom živ, Npes.-K.; — tudi: s. se, Kr.-Levst. (Zb. sp.), Mik. (V. Gr. IV. 313.); — prim. spomeniti.

sponósiti, -nǫ́sim, vb. pf. vorwerfen: s. komu kaj, Cig.; sramuj se prijatelju sponositi, ino kadar njemu kaj daš, — mu ne sponašaj! Dalm.; ne bodi mu sponošeno! Z.; — prim. sponesti.

spreję̑mək, -mka, m. 1) = sprejem 1), sprejema, Jan.; — 2) = ono malo vina, ki ga uteče, kadar se pipa nastavlja, Rihenberk-Erj. (Torb.).

sŕtiti se, -im se, vb. impf. die Haare o. Federn sträuben, Hal., C.; puran se srti (kadar je jezen), Dol.-Mik.; — sich über etwas empören, C.

stágna, -gən, n. pl. = stegne, der Viehtriebweg (meist eingefriedet), Z.; kadar vidiš na ulicah ali na stagnih črno kravo, ne reci, da je črna, Levst. (Zb. sp.).

stȃn, stȃna, stanȗ, m. 1) das Gebäude, das Haus, Cig., ogr.-C.; lep stan, jvzhŠt.; župnijski s., das Pfarrhaus, Slom.; — 2) die Herberge, das Quartier, die Wohnung, Cig., Jan., C., Ščav.; na s. vzeti, beherbergen, Krelj, DZ., vzhŠt.-Valj. (Glas.), ogr.-C.; na s. iti, einkehren, Krelj; na stan hoditi, Kast.; vže sem vam stanove (die Herberge) pripravil, Krelj; na stanu biti, im Quartier sein, C.; imeti kje svoj s., irgendwo einquartiert sein, Jan., Dalm., Trub.; s. vzeti, oddati, eine Wohnung miethen, vermiethen, Cig., Svet. (Rok.); noben (oben) človek ondi stanu nema, Dalm.; odkod si stana? wo bist du wohnhaft? Idrija; — glavni s., das Hauptquartier, Jan., nk.; — 3) das Kriegslager, das Gezelt, Cig., Jan., Ravn.; — 4) die Hürde: ovčji s., Cig., Jan., Trub., Dalm., Kast., Notr.; der Stall: nočiti na staneh v planini, Glas.; = die Herde, Meg., Kast. (N. c.); eine Herde von 40 Schafen, Z.; — 5) tisti del obleke, ki trup pokriva: srajca mu je v stanu prekratka, otročja srajca ima dolg stan, Lašče-Levst. (Rok.); der Rumpf eines Hemdes, das Hemd ohne die Ärmel, Cig., C.; s. na zadrguljico, der Schnürleib, Žnid.; = tesni s., Bes.; — 6) der Zustand; v dobrem stanu ohraniti, Jan., nk.; postavljenje na poprejšnji s., die Wiedereinsetzung in den vorigen Stand, DZ.; s. premoženja, der Vermögensstand, Cig.; s. milosti božje, der Gnadenstand; v drugem stanu biti, schwanger sein; — v stanu biti, imstande sein (germ.); kadar otrok v stan pride (stärker wird), pomaga delati, Lašče-Levst. (Rok.); — 7) der Stand; zakonski, vojaški, duhovski s., der Ehe-, Militär-, geistliche Stand; — biti od stanu, vom Adel sein, Mik.; — stanovi, die Stände (einst als Repräsentation eines Landes): kranjski stanovi; — 8) der Status: konkretalni s., der Concretalstatus, DZ.

stégnọ, n. 1) der Oberschenkel; — der Schlägel, C.; jelenovo s., die Hirschkeule, Cig.; — das Schenkelbein, Cig. (T.), Erj. (Ž.); — 2) zemeljsko s., die Erdzunge, Cig., Jes.; — 3) krvavo s., neko strašilo, Savinska dol.; kadar otrok ne sluša, reko mu: "ali se ne bojiš, da bi prišlo krvavo stegno in te požrlo?" Kras, Lašče, okrog Krke-Erj. (Torb.).

stekleníca 2., f. neka kožna bolezen: zrinejo se mehurci ter se ognoje, a kadar se posuše, ostanejo po obrazu neke lise podobne lišajem, Povir (Kras)-Erj. (Torb.).

stríči, strížem, vb. impf. scheren; lase komu s.; ovco s.; — z očmi se s., kokettieren, Erj. (Izb. sp.); — konj z ušesi striže (spielt mit den Ohren, spitzt die Ohren), Z., Vrt., Let., Dol., Savinska dol.; — trsje se striže, kadar po cvetju odpada grozdje, Št.-C.; — betrügen, Volk.-M.

stŕniti 1., -nem, vb. pf. 1) zu einem Ganzen verbinden, vereinen, Mur., Cig., Jan., C.; z oblokom s., zusammenwölben, Cig.; predeli se strnejo drug z drugim (werden räumlich miteinander verbunden), DZ.; roke s., die Hände schließen, C.; — s. se, sich vereinigen, sich verbinden: s. se zoper koga, sich gegen jemanden verbünden, Vod. (Izb. sp.); obilo lučic se strne v eno samo luč, LjZv.; strnili sta se drevesi, die zwei Bäume sind aneinander gewachsen, Cig.; — trenotje, ko se strne človeku čas in večnost, Str.; — s. se, zusammenrücken, zusammentreten, Poh.-C.; ministranta se strneta, kadar se na sredi spodnje stopnice pred oltarjem priklonita vkupe, Lašče-Erj. (Torb.); vsi se v eno postat strnite! C.; barke se strnejo (laufen zusammen), Hip. (Orb.); s. se s kom, einem in den Wurf kommen, V.-Cig.; sich zu einer Schar vereinigen, sich rotten, sich scharen, Cig.; Judje so se strnili, Jap. (Sv. p.); — strne se boj, man wird handgemein, Cig., Ravn.; — 2) s. se, übereintreffen, übereinstimmen, Cig.; kako lepo se oboje božje bukve strnejo, natura in evangelij! Ravn.

súmnẹti, -im, vb. impf. 1) argwöhnen, (sumniti) Guts., Cig.; o zvestobi s., Vrt.; na koga s., jemanden im Verdacht haben, auf ihn eifersüchtig sein, C.; sumneč, eifersüchtig, Dalm.; hudo s. (sumniti) nad zvestimi ženami, Vod. (Izb. sp.); — zweifeln, C.; = s. (se), Cig. (T.); jaz se ne sumnim ("somnim") več, da bo mir, Vod. (Nov.); — 2) s. se, ("sumniti se") muthmaßen, Meg., Dict.; vermuthen: kadar se svet bode najmanje sumnel ("sumnil"), Krelj; (tudi: kadar se mu ne bode sumnilo ali zdelo, Krelj); da bi nihče ne menil ali se sumnel ("sumnil"), da so žene kamen odvalile, Krelj; naglo bo črez tebe obpuščenje prišlo, katerega se ne boš sumnela ("sumnila"), Dalm.; — 3) s. se, sich inacht nehmen, vorsichtig sein, C.; vi izraelski možje, sumnite se zavoljo teh ljudi, Trub.

šáriti 2., -im, vb. impf. herumstöbern; kaj tod šariš! — herumstreichen, sein Unwesen treiben, Cig., C.; — es bunt treiben, groß thun, Dol.; — lärmen, poltern, Gor.; mož nad ženo šari, kadar je pijan, Polj.; — prim. 1. šara (?).

ščəmẹ́ti, -ím, vb. impf. brennenden Schmerz verursachen, Mur., Cig., Jan., C., Dol., jvzhŠt.; (o bolečini, katero kdo čuti, kadar ga kaj uščane ali uščipne: ščemi me), Lašče-Erj. (Torb.); — prim. ščepeti.

ščę̑r, m. ime raznim rastlinam, Erj. (Torb.); zeleno je, kakor ščer, Dornberg-Erj. (Torb. = Let. 1883, 253.); ščera dajo živini, kadar se ji voda zapira, Dol.; — der Portulak (portulaca), C.; — prim. ščir.

škrebljáti, -ȃm, vb. impf. klappern, rasseln, C.; das Geräusch des Nagens, Beißens u. dgl. hören lassen: veverice, konji škrebljajo, kadar jedo, BlKr.; konji po trdi, kameniti cesti vozeč škrebljajo, BlKr.; Konjički škrebljajo in voz'jo težko, Slom.; schellen, C.

škŕtati, -am, vb. impf. 1) knirschen; z zobmi š.; — kratzen: z nožem po krožniku š., Dol.; kritzeln, V.-Cig.; — mit einem stumpfen Werkzeug schnitzelnd ein knisterndes Geräusch hervorbringen, Mur., vzhŠt.; kaj s tem pipcem zmerom škrtaš! jvzhŠt.; miši škrtajo (kadar glodajo), jvzhŠt.; — (mit dem Hufeisen) rasseln, Npes.-Cig.; — knarren: kola škrtajo, Glas.; — kreischen (v. siedendem Fett), Cig., M.; — schirken (v. Vögeln), C.; ščinkavec škrta, Cig.; — 2) kerben, Cig., Jan.; — schartig machen: š. kose po kamenju in krtinah, Ahac.; — (Glasscheiben) abkneipen, abfiedern, V.-Cig.; — nagen, Jan.; — schnitzeln, Jan., C., Zora; — 3) geizen, kargen, M., C.; š. v dovoljevanju stroškov, SlN.

štekljáti, -ȃm, vb. impf. pšenico š., den Weizen spitzen (ihm die Spitzen abschlagen), Cig.; zmlačeno pšenico (ali ječmen) še enkrat, kadar je slama že odpravljena, premlatiti, da se zrnje iz luskin izuje, Dol.; ječmen tudi v stopah štekljajo, Dol.; — prim. štekelj 6).

štŕcəlj, -clja, m. ein dünner, hervorragender Stumpf eines Bäumchens, Astes oder Stengels; kadar se trava pokosi, štrle po travniku štrclji trših in debelejših pokošenih rastlin, Dol.; drevo je ob eni strani imelo namesto vej goste štrclje kakor pol lestve, Glas.; — der in der Erde steckende Rest des Krautstrunkes, C., Dol.

šúkati 1., šȗkam, vb. impf. 1) = drsati z nogama po podu (prim. bav. schucken, mit kurzem Schwunge in Bewegung setzen), Podkrnci-Erj. (Torb.); — 2) puffen, stoßen, C.; — 3) = tepsti: otroci s šibo šukajo ovce, kadar jih ženo, Št.

téči, téčem, vb. impf. 1) laufen; teci po vode! — voz, ura, kolo na osi teče, C.; vrata tečejo, die Thüre bewegt sich leicht um die Thürangel; — koder solnce teče, povsod kruh se peče, Npreg.-Jan. (Slovn.); — in Umlauf sein: leseni denarji so tekli, Jsvkr.; tekoči denar, das Courantgeld, Cig., Jan.; — fließen: voda teče; tekoča voda; solze mu teko; — jed mi teče (schmeckt), C.; — čas teče, die Zeit vergeht; uže teče tretje leto, kar je umrl, es ist schon das dritte Jahr seit seinem Tode; tekoče leto, das laufende Jahr; tekoči račun, die laufende Rechnung; — jezik, beseda mu gladko teče, er spricht geläufig, fließend; vse popoldne jim je jezik tekel, Jurč.; beseda, razgovor teče o čem, etwas ist Gegenstand des Gespräches, LjZv.; — opravki teko (werden verrichtet) v redu, Levst. (Nauk); — pritožba teče (geht) do občinskega odbora, Levst. (Nauk); — pravda, preiskava teče, der Process, die Untersuchung ist im Zuge, ist anhängig; — sin je tekel v dvajseto leto (war im 20. Jahre), Npr.-Krek; kam teče zajec, kadar je eno leto star? — v drugo, jvzhŠt.; osemnajsto leto tečem (nam. v o. l.), Podkrnci-Erj. (Torb.); 10. leto mi teče, ich gehe ins 10. Jahr, Cig.; — 2) t. se = goniti se, läufig sein, Bolc-Štrek. [Let.].

tiščȃvka, f. 1) konjska bolezen (kadar konj tišči z glavo v jasli ali v steno), der Koller, der Dummkoller, Cig., Jan., Nov., DZ., Burg. (Rok.), Strp.; — 2) eine zudringliche Person, Gor.

tọ̀, conj. da, so (im Nachsatze): to bi bili reveži, če bi mutasti bili, Ravn.; kadar pride, to psuje, BlKr.-Levst. (M.); kar (kaj) dlje, to bolje, je länger, desto besser, Krelj.

tołcȋn, m. jabolčni ali hruškov mošt, kadar je "tolčen" s tolkačem, Lašče-Erj. (Torb.), Cig.

trẹskà, f. 1) der Holzspan; kadar tesarji hlode tešejo, treske odletavajo; der Lichtspan; treske tesati; s treskami svetiti; — 2) der Klippfisch, Cig.; usoljena t., der Laberdan, Jan.; — tudi: trẹ̀ska, Cv., trẹ́ska, jvzhŠt.

tŕšast, adj. 1) stämmig, untersetzt, Cig., M., Svet. (Rok.), GBrda; — 2) buschig: tršasto drevo, M.; — struppig: tršasta živina, kadar ji dlaka po koncu stoji, Svet. (Rok.).

uíti, uídem, vb. pf. 1) durchgehen; konji so ušli, tat je ušel; entgehen; u. kazni; entschlüpfen: uide mi vrv iz rok; beseda mi je ušla, das Wort ist mir entfahren; u. iz spomina, entfallen; — 2) u. se, verloren gehen, sich verlieren, C.; kadar vol se uide, kako skrbno se išče! Jap. (Prid.); — újti, Mur.; praes. újdem, Mur., Goriš.-Cv., (vujdem), ogr.-Valj. (Rad).

ulę́kniti, -lę̑knem, vb. pf. 1) biegen, einbiegen, krümmen, M., C., Met., BlKr.; u. se, sich biegen, sich krümmen, C., Mik.; uleknjen, gekrümmt, eingebogen, Dol.; če koga udariš, se ulekne, BlKr.; u. koga, jemanden schlagen, dass er sich krümmt, Z.; dila se je uleknila (ist eingeschrumpft), Svet. (Rok.); — u. jo, abbiegen, seitwärts enteilen, C.; — 2) u. se, nachgeben, nachlassen: ulekne se vsaka vlačna ali prožna stvar, n. pr. mehka postelja, kup listja itd., Podkrnci-Erj. (Torb.); ulekne se tudi voda, reka, kadar o povodnji pade, Lašče-Erj. (Torb.), Svet. (Rok.); uleknilo se je morje, Levst. (Zb. sp.); — glasovi so se nekoliko uleknili, a skoro zopet narastali, Erj. (Izb. sp.); — 3) anschmiegen: škornje po nogi u., C.; u. se, sich schmiegen: ulekne se robača po životu, škornja po nogi, BlKr.; — 4) u. se, erschrecken, C.

unȃšati, -am, vb. impf. ad unesti; 1) wegtragen; veter unaša listje, vzhŠt.; gewaltsam entführen, Cig., Jan.; — entwenden, Cig., C.; — 2) weniger ausgiebig sein: žito unaša, kadar nasad ne daje toliko, kakor po navadi, M.; — 3) u. se, vom Eifer ablassen, nachgeben, Cig.

urẹ̑zanica, f. 1) die Schnitte, Jan.; u. kruha, Svet. (Rok.), Levst. (Zb. sp.); — 2) kruh, ki ga dobi rokodelec (čevljar, krojač itd.), kadar po dokončanem delu odhaja od hiše, Jan.; kruha za urezanico dobiti, Jurč.; cula z urezanico napolnjena, Jurč.

urẹ́zniti, -rẹ̑znem, vb. pf. vino urezne (kadar je povrelo in ni več tako sladko), der Wein ist von scharfem Geschmack, Z., jvzhŠt.

usípčən, -čna, adj. leicht zerfallend: u. je krompir, kadar se skuhan rad drobi, Notr.

ústa, n. pl. der Mund; za ena usta kruha, ein Mundvoll, ein Bissen Brot; — kruh, dober na usta, ein schmackhaftes Brot, Polj.; — na usta, mündlich, Z.; na vsa usta (govoriti, povedati, hvaliti), frei heraus, ohne Zurückhaltung; voznikom brusim naravnost, na vsa usta, gospodom pa govorim bolj olikano, le na pol ust in po ovinkih, LjZv.; na prva u., in einem Athem, Zv.; medena usta, die Schmeichelzunge, Cig.; dokler prosi, zlata usta nosi, kadar pa vrača, hrbet obrača = er sucht es mit Schmeicheleien u. vergilt es mit Grobheiten, Mur.; učiti se iz ust (= na izust), memorieren, Cig. (T.), Svet. (Rok.); vedeti iz ust vse sv. pismo, Levst. (Zb. sp.).

valìč, -íča, m. eine kleine Walze, C., Vrt., Ig (Dol.); pri žagi (pili) se voz premika na valičih, Notr.; valiče pod burkle devajo, kadar z njimi velike lonce iz peči jemljejo, Savinska dol.; — die Nudelwalze, Tolm.

vȃr, m. 1) die Löthung, C., Z.; das Schweißen, Z.; — 2) das Loth (d. i. der metallische Körper, womit man löthet), Cig.; — 3) = droben pesek, ki rabi kovaču, da ž njim potresa železo, kadar je "vari", der Schweißsand, C., Notr.; — 4) der Sud, der Schwall, Jan.; — = pene od vretja, Dol.; var pobrati, Dol.

varèž, -ę́ža, m. = droben pesek, potreben kovaču, kadar železo "vari", der Schweißsand, V.-Cig., Lašče-Erj. (Torb.).

vẹ́gati 1., -am, vb. impf. 1) schwanken, nicht gerade stehen, nach einer Seite hin das Übergewicht haben, Z., Ip.-Mik., BlKr.; skleda vega, kadar ne stoji trdno, ker ima takšno dno, ki se ne dotika povsod svojega stališča, Lašče-Erj. (Torb.); vegati na dve strani, hin und her schwanken, Levst. (Zb. sp.); — tudi: v. se, C.; voz se vega po slabem potu, a tudi vinjen človek se vega, rekše, omahuje zdaj na to, zdaj na ono stran, Rihenberk-Erj. (Torb.); — ta stvar se še vega, t. j. ni še trdno določena, Rihenberk-Erj. (Torb.); — 2) sich werfen (o deskah), Cig.

vẹ̑sna, f. 1) bajeslovno žensko bitje (vesne črčijo ali hreščijo, kadar po noči gredo, t. j. nekako govore): "hreščiš, kakor vesne", tako govore človeku, kateri ima hud kašelj, Vas Krn-Erj. (Torb.); — 2) der Frühling, nk.; (po drugih slov. jezikih).

vȋd, m. 1) das Sehen; sneg mi jemlje vid; — iz vida puščati kaj, außeracht lassen, LjZv.; menica na v., ein nach Sicht zahlbarer Wechsel, Cig.; — 2) der Gesichtssinn, das Gesicht, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), Erj. (Som.); (vid, f., kajk.-Valj. [Rad]); — 3) die Ansicht (arch., geom.), Cig. (T.); podolžni v., die Längenansicht, Cig. (T.); — 4) der äußere Schein, der Anschein, Cig., Cig. (T.); po vidu, Cig.; vid goljufa, Cig.; — 5) za vida, frühmorgens (kadar se že vidi), Dol.; = z vidom, Jan.; za vida (= kadar se še vidi), gegen Abend, Cig., C.; od vida do vida, vom Morgen bis zum Abend, Z., SlN.

vlačíłən, -łna, adj. zum Ziehen, Schleppen dienend: vlačȋłni stroj, die Ziehmaschine, Jan. (H.); — Göpel-, Cig.; — vlačȋłna steza = ob veliki reki taka steza, po kateri ljudje, konji, voli gredo, kadar na vrvi za seboj vlečejo ladjo na vodo (proti curku), der Hufschlag, der Treppelweg, Levst. (Nauk).

vráčati, -am, vb. impf. ad vrniti; 1) umkehren machen, abtreiben, zurücktreiben, abwenden; v. živino na paši; učitelj deco vrača od hudega, ogr.-Valj. (Rad); — 2) zurückerstatten, zurückgeben, rückzahlen; kadar prosi, zlata usta nosi, kadar vrača, hrbet obrača, Mur.; — vergelten, erwidern; v. sovraštvo, ljubezen; — 3) v. se, umkehren, zurückkehren, wiederkehren.

vrẹ́če, n. der Sack, Meg., Mur., C., Dalm., Danj.-M., ogr.-Mik., Obloke-Erj. (Torb.); žimnasto vreče, Kast.; v vreču se maste oljike, kadar se dela olje ("samo v tem pomenu se je vzdržala stara beseda; vsaka druga podobna sprava je: žakelj"), Malhinje na Krasu-Erj. (Torb.); langer Getreidesack, C.; — der Hodenbeutel, Rez.-C.

vrẹ́dən 1., -dna, adj. 1) verletzt, Štrek.; kadar človek od velicega truda ali sedeža otoče okoli pasa, vele, da je vreden (vrẹdȃn), Rodik na Krasu, Lašče-Erj. (Torb.), Dol.; — 2) geschwürig, Cig.; — 3) schwach, klein: naši otroci so še vredni, Čatež (Dol.)-Erj. (Torb.).

vrèj, adv. v eno vrej, zugleich: kadar se bo z dvema v eno vrej trobentalo, Dalm.-M.; — v en vrej, immerfort, SKr.; — prim. vred.

zabrę́kniti, -brę̑knem, vb. pf. ein wenig aufdunsen, verschwellen, Cig., Jan., C., Notr., BlKr.; prst zabrekne, kadar se toli napne, da se n. pr. ne more prstan ž njega sneti, Erj. (Torb.); (noga je zabrehnila, nam. zabreknila, na Sori [Gor.]-Erj. [Torb.]).

zábrnjak, m. on kos, ki ostane tkalcu, kadar ne more dotkati, das Leinwandende, der Troddel, C., (zabȓnjak) Valj. (Rad).

zacvíliti, -im, vb. pf. zu winseln, zu quieken anfangen; — aufwinseln; pes zacvili, kadar mu na nogo stopiš.

začę́ti, začnèm, (záčnem), vb. pf. anfangen, beginnen; z. pijančevati; začelo je goreti; den Anfang machen: nihče neče z.; kdor je začel, naj dokonča; začę́ti kaj: z. vojsko s kom, jemanden bekriegen; z. kupčijo, ein Geschäft eröffnen; z. pravdo, einen Process zu führen anfangen; — z. se, den Anfang nehmen; kadar se začne spomlad, wenn der Frühling anbricht; kadar se vojska začne, wenn ein Krieg ausbricht; maša se je že začela, die Messe hat schon begonnen; tako se je začela nova šega, so entstand die neue Sitte.

začíniti, -čȋnim, vb. pf. 1) (eine Speise) abfetten, abschmalzen, (vermachen), Mur., Cig., Jan., C., BlKr., jvzhŠt.; nima s čim začiniti si skuhe, jvzhŠt.; — würzen, Mur., Cig., Jan., ogr.-C.; z. s čebulo, Cig.; z. s soljo, ogr.-C.; kadar pak sol vek izgubi, s čim to bote začinili? Trub.; dobro začinjen, würzereich, Cig.; — tudi: začiníti, jvzhŠt., ogr.; — 2) z. komu, jemanden verhexen, Jan. (H.).

zaglúšati, -ím, vb. pf. erschallen: razveselim se, gda (= kadar) tvoj glas zagluši, ogr.-C.

zahudičeváti, -ȗjem, vb. pf. = zahudičati, Mur., Met.; kadar je pa zahudičeval, tačas so se ga bali starci in otroci, Jurč.

zakováti, -kújem, vb. pf. 1) einschmieden; z. koga (v spone), jemanden in Fesseln legen, Cig., Jan., Nov., Zora, Slovan; — zuschmieden, zuhämmern, zunieten, Jan. (H.); — "zakovana"! reči mora, kdor se od svoje jamice oddali, kadar kozo bijejo, Lašče-Levst. (Rok.); "moja luknja je zakovana, z zlatom zalijana", vzhŠt.-Vest.; — 2) z. konja, ein Pferd beim Beschlagen vernageln, Guts., V.-Cig., Jurč.

zaməžáti, -ím, vb. pf. die Augen schließen; — cvet je zamežal, die Blüte hat sich nicht entwickelt, Fr.-C.; — silje zameži, kadar dozori, Fr.-C.

zanǫ̑htnica, f. 1) vsaka bolečina za nohtom, tudi od mraza, BlKr.-M.; pos. das Nagelgeschwür (kadar se za nohtom ognoji), Cig., Jan., C., Štrek., Dol., Notr.; zánohtnica, Št., BlKr.; — 2) die Nagelwurzel, der Nietnagel, Habd.-Mik., Mur.; z. se naredi, če se jame koža ob nohtu luščiti in nazaj vihati, Notr.

zapȋčək, -čka, m. der Zufluchtsort (kraj, kamor se kdo zapikuje, zateka): kdor poleg svojega gozdiča v sosednjih gozdih drva seka, pa se, kadar ga ima kdo videti, v svojino umika, temu ta ni za drugo nego v zapiček, Ig (Dol.).

zaplẹ́tati, -plẹ̑tam, vb. impf. ad zaplesti; 1) zuflechten, Mur., Cig.; s klobasami nikjer plotu ne zapletajo, Glas.; star koš z. z vitrami (= pletoč krpati), Jurč.; čižme z., die Bundschuhe zuschnüren, C.; — 2) einflechten, Mur., Cig.; z. v kaj, Cig.; — verflechten, verstricken, verwickeln; v zanke, mreže z. koga, jemanden mit Schlingen, Netzen umstricken; — (pren.) z. se v skrbi, kajk.-Valj. (Rad); — 3) etwas untereinander wirren, Cig.; z. se, sich verflechten, sich verwickeln; niti se mi zapletajo; — jezik se zapleta, n. pr. pijancu, er stößt mit der Zunge an, er lallt; — noge se zapletajo bolniku od slabosti, pijancu, kadar križem stopa, Z., jvzhŠt.

zastȃva, f. 1) die Fahne, die Flagge, Mur., Cig., Jan., nk.; — die Nebelkappe einer Bergspitze, C., Notr.-Levst. (M.), jvzhŠt.; — solnce gre v zastavo, die Sonne verbirgt sich hinter den Wolken, Jan.; — 2) der Ansatz, die Anlage: der Kernansatz, Jan.; der Zellenansatz im Bienenstock: čebele trdijo na pokrov ula zastavo iz voska ter jo vedno bolj daljšajo proti podnici, Levst. (Beč.); — 3) die Constitution, die Anlage, die Beschaffenheit, C.; z. života, C.; tele je lepe zastave, žito ima lepo zastavo (= obeta, da bode dobro obrodilo), Poh.; — 4) das Absperren des Mahlwassers: po zastavah mleti = v presledkih, kadar vode dosti nateče, mleti, SlGor.-C.; — das Stauwerk, Jan. (H.); — 5) der Hinterhalt, die Nachstellung: huda zastava, sovražne zastave, Trub.; — 6) die Verpfändung, der Versatz; v zastavo dati, verpfänden, Cig., Jan.; — das Pfand; zastavo dati, rešiti, Meg.; on zapusti svojim sovražnikom pravo zastavo svoje ljubezni in sprave, Jap. (Prid.); skupna z., die Simultanhypothek, DZ.; živa z., fressendes Pfand, Cig.; — 7) die Aufgabe (einer Frage, eines Räthsels), Cig.

zatę́gəł, -gla, adj. zähe, Cig., Cig. (T.); z. je les, kadar se rad šibi, M.; zateglo meso, Z., jvzhŠt.; zategla zemlja, lehmiger Boden, Polj.; z. kruh, weiches, patziges Brot, Polj.; zateglo življenje, eih zähes Leben, Šol., Nov.; — zategla barva, eine dunkle Farbe, C.

zavíjati 2., -am, vb. impf. heulen: z. kakor volcje, Dict.; — zavijali bodo ali tulili, Krelj; ako živiš med volkovi, zavijal bodeš tudi sam po volčje, Vrt.; kadar pes smrt zagleda, začne zavijati ali tuliti, vzhŠt.-Pjk. (Črt.).

zazvoníti, -ím, vb. pf. 1) anfangen zu läuten; eine Glocke ertönen lassen; kadar dan (acc.) zazvoni, beim Erschallen des Morgengeläutes, Cig.; — 2) zu klingen anfangen, ertönen, erklingen; v ušesih mi je zazvonilo.

zbúhniti, -bȗhnem, vb. pf. anschwellen, aufdunsen, Z.; kadar se kdo opeče, mu zbuhne, BlKr.; kruh v peči zbuhne, BlKr.; repa, sadje zbuhne, C.; (tudi: z. se, C.); (nam. vzb-).

zę̑bkast, adj. kernschälig: z. les, ki se cepi in kala, kadar se suši, jvzhŠt.

zẹ̑h, m. das Gähnen, Mur.; "zeh gre po ljudeh" se govori, kadar v družbi zvečer drug za drugim začne zevati, Kras-Erj. (Torb.); ima zeh = zeha se mu, Rez.-Baud.

zgrȃbək, -bka, m. das Zusammengerechte: ein niederer Haufe Heu: zgrabke delajo, kadar je seno še malo suho, Dol.; der Schoberfleck: z. narediti, Cig., Gor.

zíniti, zȋnem, vb. pf. den Mund (das Maul, den Rachen) öffnen; zini, da ti v usta pogledam! kar bolha zine = nicht weit, einen Katzensprung, Cig.; — den Mund aufmachen, um zu sprechen, etwas sagen; kadar zine, se zlaže; niti zinil ni; ni besedice zinil; z. ne zna = er kann nicht fünf zählen, Cig.

znáti, znȃm, vb. impf. 1) kundig sein, können; zna pisati in brati; zna nemško, er kann deutsch; vse jezike evropske z.; na pamet (iz glave) z. kaj; nič ne ve in nič ne zna; — 2) = vedeti, na vzhodu; imate znati, ihr sollt wissen, Kast.; zdaj znamo, ka (= da) vse znaš, ogr.-Valj. (Rad); ne znam kdo, ne znam kaj = nekdo, nekaj, Dol.-Mik.; kadar vesta dva, ve pol sveta, kadar znajo trije, znajo vsi ljudje, Razdrto-Erj. (Torb.); kdor jezik ima, v Rim zna, = es lässt sich alles erfragen, Met.; — znan biti v čem, in einer Sache Bescheid wissen, Cig.; — 3) kennen, ogr.-C., Trub., Dalm., Krelj i. dr.; Gospod, ti mene znaš! Trub.; znata li Tobija, mojega brata? Dalm.; znam človeka, Schönl.; jaz vas ne znam, Krelj, Jsvkr., Bes.; znamo se! Erj. (Izb. sp.); — z. se s kom, mit jemandem bekannt sein, C.; — znan, bekannt; znano mi je; nisva nič znana; — merken, kennen, Cig.; z. se, kenntlich sein; zna se komu kaj, man sieht es jemandem an, Cig.; znalo se mu je na obrazu, da je vesel, Cig.; ni z., man merkt es nicht, Cig.; proga se še zna, C.; na le-tem suknu se vsaka kapljica zna, Mur.; znati je, es hat den Anschein, Cig., nk.

zvíščati, -ím, vb. pf. sauer werden, verderben: vino zvišči, kadar je na malem v posodi, Z.; (vino se zvišči, BlKr.); zviščalo vino, Z.; (zviščano, Hip.-C.); zviščal človek, ein Sauertopf, Z.; — prim. svišč, Enzian.

žȃčka, f. der Tabakbeutel, ogr.-Valj. (Rad); — usnjena vreča, v kateri imajo klamfe, kadar drva vozijo, Lašče-Levst. (Rok.); — eine kleine Geldbörse, vzhŠt.; — prim. nem. Sack.

žȃr, m. 1) die Glut, die Gluthitze, Jan., Habd.-Mik., ogr.-Mik.; žar do rdečega, die Rothglut, die Rothglühhitze, Cig. (T.); — die Lohe (des Feuers), V.-C.; — die strahlende Wärme, Cig. (T.); — (fig.) die Glut, Jan., nk.; žar ljubezni, das Feuer der Liebe, Cig.; — 2) der Glutschein, der Feuerschein; žar se vidi na nebu po noči, kadar kje gori, C.; večerni žar, die Abendröthe, Cig., Jan., M.; ž. gorečih sveč, C.; — 3) = žarek, der Lichtstrahl, Mur., Cig.

žígniti, žȋgnem, vb. pf. zusammenfallen: kruh žigne, če ga veter obleti, kadar se peče, C.

Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar