abtoh m, involucre, eniga polberarja platnu ali abtoh, kadar ſtriṡhe, inu brye
ajfrar m, F3, zelotes, -tis, en aifrar, kateri ſe boji, de tú kar on lubi, je tudi enimu drugimu gmain: kadar ṡhenin prevezh lubi navéſto, ali navéſta ṡhenina. Exod:34.v.14; zelotypes, aifrarji; zelotypus, -a, -um, ṡavidliviz, aifrar, nevoſhliu
ama ž, F6, fasenninae, ſo te péſmi, katere Ama poye, de deite saſpy; feſseriae, te péſmi, katere Ama poye kadar ṡyble; mansum, -si, tú ṡvezhenîe, kakòr te Ame délajo, kir tó jeid sdvezhè, kadar te otroke pitajo; nutritia, -orum, lon ene Ame; nutritia, -orum, tá lon eni Ami; nutrix, Ama
apotekar m, F8, medicamentarius, -rÿ, kateri arznie perpravla, arzat, ali opotekar; nerium, -rÿ, enu driveṡze ſtrupovitu, ima perje kakòr mandelni, raſte v'Laṡhki deṡheli, apotekarji ga imenujejo olander; pharmacopola, -ae, Apotekar, kateri te arznie perpravla; pigmentarius, -rÿ, Apotekar, kateri gverz predaja. Exod:37; ſarcocolla, -ae, en lym, ali ena guma, takú imenovana od opotekarjou; ſpatha, -ae, en dolg inu ſhirók mezh, tudi ena lopatiza, katero ty Apotekarji, ali Padarji ṡhpugajo, kadar flaiṡhtre kuhajo, ali yh na platnu ṡhtrihajo; ungventarius, -rÿ, eden, kateri ṡhalbo déla, ali predaja, Opotekar; zizipha, enu drivú, kateriga ſad ty Apotekarji jujubas imenujejo
athacus –, bruchus, ena maihina mlada kobiliza, katera ſhe peruti néma; kadar pak ẛazhne létati, ſe imenuje Athacus
baba ž, F5, aniliter, po babje, kakòr ena baba; anus, ẛadnîza, rit: ena ſtara baba; crusma, en ſtar nékadanî inſtrument, na kateri ſo bili, kadàr ſo pleſſale te ſtare babe; doliaris anus, ena ſtara baba, katera ima trébuh kakòr en ſod; obstetrix, -cis, baba per porodu
balbirar m, involucre, eniga polberarja platnu ali abtoh, kadar ſtriṡhe, inu brye
bat m, F7, fistuca, -ae, en bat, ali kÿ, s'katerim ſe koli, ali per flaiſtranîu kameni ṡabyajo; malleator, -ris, kateri s'batom, ali s'kladivam, ali s'kyam ṡabija; malleatus, -a, -um, s'kladivam, ali s'batom ſtolzhen, kován; malleus, -ÿ, bat, kladivu, ky; pavicula, -ae, en kÿ, ali bat, s'katerim ſe en isterleh tolzhe kadar ſe enu gubnu nareja: en ſhiroki bat ṡa porovnanîe flaiṡhtra; ropalum, -li, sgunou bat ali ṡhvenkil
beli sam., F11, albatus, -a, -um, v'bélo oblizhen; albugo, tú bélu v'ozhéh; alburnum, tá drugi lúb per drevji, tú je ta beili; candidatus, v'beilu oblizhen, k'eni ſluṡhbi naménîen, Bermar; galbamatus, takú v'beilu oblizhen;interalbicare, nabélu vleizhi; lienteria, -ae, takaſna griṡha, ali tá beila, dertje, drift, kadar ta nepozerana ṡhpiṡha zeila od zhlovéka grè; oculi albugo, albumen, tú beilu v'ozhéh; ſecundarius panis, tá krúh is ṡmeiſe, ta bliṡhniſhi krúh ṡa tem beilim, ſorṡhizhni krúh, ta drugi krúh; subalbicare, beilkaſt biti, na beilu vleizhi; ſubcandidus, -a, -um, beilkaſt, v'meis s'beilim ṡmeiſhan
betež m, F7, cedoma, oteklúſt vodena, katera ne boly, pres beteṡha; dedolere, tá pervi beteṡh vezh ne pozhutiti; dolor, beteṡh, ṡhaloſt, bolezhina, ẛala bolezhina, ṡhalovanîe; epithema, kadar ſe kei v'prég vdari zhes en beteṡh, ali boléṡan, ali bolezhino; gemitu testari dolorem, s'jezhanîam beteṡh, ali boléṡan ſprizhati; ignavus dolor, en beteṡh, kateri ſtury eniga leiniga, ṡanikarniga; ſcirrhus, en terd otúk, kateri ſe neugane, kadar ſe partiṡka, terda otekla koṡha preṡ beteṡha
bistro prisl., F5, clarè, biſtru; contueri, pogledati, poſhpegati, polukati, biſtru gledati; limpidè, biſtru, zhiſtu; oculatus, -a, -um, ozhitin, kateri je bil v'prizho, kateri biſtru gleda; perspicientia, -ae, zhiſtu inu popolnoma ſposnanîe, biſtra raṡumnoſt, kadar eden prou biſtru gleda
biti2 nedov., F21, adverberare, biti, tepſti; aeneator, -oris, en paukar, kateri na kotle bye: tudi trobentar; arteria, ta ẛhyla, katera vſeṡkuṡi bye, ali ſe gible na roki; batuere, biti, ſe bojovati, ṡkuſhati; caedere, ſékati, byti; calcitrosus, kir s'nogami bye, ali berza; circumpavire, okuli ſebe biti, mlatiti, tepſti; cornupeta, -ae, kateri s'rogmi bye ali vdari; crusma, en ſtar nékadanî inſtrument, na kateri ſo bili, kadàr ſo pleſſale te ſtare babe; cymbaliscare, na takeſhnu reſhetu biti, sgoniti, peiti, ali ygrati; depunire, byti, tepſti; incursare aliquem pugnis, et calcibus, nad eniga tezhi s'peſtmi biti, inu s'nogami berzati, ali pehati; lamino, pleh biti; organici, ty kateri na orgle, ali na druge laute byejo, ali ygrajo; organista, -ae, eden, kateri orgle déla, ali na nîe bye; percutiens, percuſsor, -oris, pogubaviz, kateri bye, ali vdari; pulsator chitarae, kateri na Arfe bye; referire, ſe braniti, inu okuli ſebe raniti, inu biti, ṡupèt naṡai vdariti; reverberare, ṡupèt biti, ali tepſti, naṡai vdariti; tundere, tleizhi, biti, tepſti, tolzhi; verberare, tepſti, gaishlati, byti, vdariti, mlatiti; prim. bijen
bodljaj m, F4, ampelosleuce, -es, koren ẛa bodlaje, ẛa bolezhino; cedrestis, -is, korèn ẛa bodlaje, bluṡzh; pleuriticus, -a, -um, kateri ima bodlaje; pleuritis, -dis, bodlaji, kadar eniga na ſtrani bode
bogati sam., F2, visceratio, dilenîe ſroviga meſſá, nékadai ſo ſrovu meſſú dilili, kadar je kei en bogat vmerl, takú je bilú navadnu per eniga bogatiga pogrèbu
boleti nedov., F16, capite laborare, glava boly; cardiacus, kateriga per ſerzi vjeda, griẛe, ali boly; crapulatus, pyan, oſhumlán, rauſhaſt, de glava inu ẛhelodiz boly; diarrhaea, -ae, dertjy, driſt, kadar eniga trébuh boly, de ne more ṡaderṡhati; dolere, tudi boléti, terpéti, ṡhalovati, ſe ṡgrévati; dolet, boly, ſe ṡgréva; dolet â ſole caput, od ſonza glava boly; hemicranicus, -ni, kateriga glava li na eni ſtrani boly; lienosus, -a, -um, kateriga ſliṡena boly; neuricus, -a, -um, kateriga glidi bolè, prity, ali potogram ima; obgannire, oblajati, s'ṡhlabudranîam uſheſſa napolniti, mozhnu godernîati, de eniga uſheſſa bolè; odontalgia, -ae, ṡoby boléṡan, kadar eniga sobè bolè; oedoma, oteklúſt vodena, katera ne boly, pres beteṡha; ogganio, vel obgannio, -re, s'ṡhlabudranîam uſheſſa napolniti, mozhnu godernîati, de eniga uſheſſa bolè; profluvium, -ÿ, en fluṡ is ṡhivota, kadar eniga trébuh boly; vinum doloriferum, vinu glavobolnu, od kateriga glava boly
bosti nedov., F7, caestrum, -tri, enu ſhpizhaſtu ṡheleiṡu ṡa ſlonove koſty booſti; conopaeum, feronk, ali tebih, okuli poſtele, de muhe, inu Comarji ne bodó; fodicare, nabadati, boſti; fuscina, -ae, ene vile s'trémi rogly: tudi oſty ṡa ribe boſti; lancinare, boſti; pleuritis, -dis, bodlaji, kadar eniga na ſtrani bode; pungere, boſti, vboſti
brada ž, F13, aerobarbus, kufraſte brade, ardezhobrad; aruncus, kosja brada; athisca, tá ſrebern taler, kateri ſe goſpodi pod brado ſtavi, kadar pyejo; barba, brada; barba impena, ne pozheſſana brada; lanugo, -nis, pavoliza, perne dláke na bradi; mentum, -ti, zhelúſt, brada, podbradik; multibardus, s'ſylnu veliko, ino goſto bradó; promiſsa barba, dolga brada; propena ad pectora barba, ena po dovgim ṡkamplana brada, katera do perſih doſeṡhe; pubescere, ṡazheti dlake raſti na bradi; verticeps, katerimu ṡazhne brada raſti; vir imberbis, móṡh pres bradè
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: brada ž, spiraea koſja brada Scopoli [ÿ52: Spiraea. Carniol. Koſia brada; pod Nom. Carn. ni tega imena]
briti nedov., F6, involucre, eniga polberarje platnu ali abtoh, kadar ſtriṡhe, inu brye; radere, praṡkati, ſtergati, briti; rasio, rasura, obrienîe, brienîe, oſtrishenîe, kateri brie; rasitare, vſeṡkuṡi briti, ali praṡkati; tondere, ſtrizhi, briti; tonstrina, -ae, hiſha k'ſtriṡhenîu, kir ſe ſtriṡhe, ali brye
bukati se nedov., subo, -are, zviliti, kruliti, ruzhati, kakor ſvinîe kadar ſe bukajo
cerati nedov., F5, apepsia, kadar ẛhelodez ne more zerati; apersia, marẛlúſt ẛhelodza de nemore zerat; digerere, zerati, zhinṡhati; dyspepsia, -ae, ṡhelodza boléẛan, kir ne more prov ſhpiṡhe zerati; struthiocamelus, -li, en ṡhtraus, velika tyza s'lepim perjam, katera ṡheléṡu v'ṡhelodzi zera
crkniti dov., F4, crepare, pokati, ṡhkripati, ṡhkerniti, zerkniti, poginiti, reſpozhiti; foris huius foris, ena ṡvér, ut foris vestra crepuit, vaſha ṡvèr je zarknila; interire, poginiti, vmréti, zerkniti; leontophonon, en maihin zhervizhik, li ſamu raſte kadar ſe en lev ṡleṡhe, ali porody, kadar ga tá Lev poshre, taku ṡdaici zerkne
curanje s, F4, dysuria, teṡhkúſt zhlovéṡke vodè v'zuranîu; micturire, potrebo iméti h'zuranîu; stranguria, -ae, ṡzanîa, ali zuranîa vetri, teṡkozha zuranîa, kadar ſe ne more lahku ṡzati
cviliti nedov., F2, grunnire, kruliti, zviliti, kakòr ena ſvinîa; subbo, -are, zviliti, kruliti, ruzhati, kakòr ſvinîe kadar ſe bukajo
čakati nedov., F11, adagia sunt: Imamo vſako vro v'vedan na ṡkuſhnîave ſtrézhi inu zhakati; dardanarius, -ÿ, en uhernik, prekupez, perderṡhaviz, kateri s'ṡhitam, ali s'drugimi rizhmy na draginîo zhaka; expectare, zhakati, pozhakati, pojenîati; hortabundus, -a, -um, kateri opominanîa zhaka; insidere itinera, na céſti ṡaſeſti, zhakati, ſtreizhi; insidiari, insidias struere, buſſio poſtaviti, na eniga ſtreizhi, Hyp.426. ṡhpegati, s'hudo manungo zhakati; operiri, zhakati, pozhakati; opperiri, zhakati, kadar ſe kai enimu poſſodi; praestolari, zhakati, okuli ſtati; subseſsor, -oris, en raṡboinik, kateri na céſtah zhaka, en ṡhpègar; sustinere, zhakati, pretarpéti, preſtati, preneſti, gori derṡhati, plantati
čez prisl., I. fluxè, popolnoma, zhès ṡadoſti; praeter, zhes, ṡvunai, raṡin; supervagari, zheṡ doſegati, zheṡ inu zheṡ mladize gnati; trans, v'prég, na uni ſtrani, mimú, zhèṡ, pre; ultrà, zhes, daile; II. caetera, -rum, kar je ſhe zhès, kar je zhès oſtalu, tu drugu; dedere se, ſe podati, ſe zhes dati; evomere, ṡbluvati, koṡlati, zheṡ dajati; superstagnare, zheṡ yti, zheṡ tezhi. v:g: kadar voda zheṡ veyer ali zheṡ jeiṡ gre; supervagari, zheṡ doſegati, zheṡ inu zheṡ mladize gnati; prim. čezdati
čez predl., ab hinc post annum, od sdai zhes enu leitu; ad haec, zhes letú; aliquem allatrare, zhes eniga hudú govoriti; canalis, en graben zheṡ ror; detractare, hudú zheṡ eniga govoriti; lex agraria, polṡka, ali zhes pula poſtava; modicum, malu, zhes enu malu; obsaevire, ſe zhes eniga jeṡiti; pernox, -ctis, celó núzh, zhes ceilo núzh; placa, -ae, ena berv zhes vodó; prodigiosè, zhes naturo; quinetiam, já tudi, zhes tú; rex regum, krail zhes kraile; subdiu, zhes dán, po dnèvi; succensere, zhes eniga ſa reſſerditi; superstagnare, zheṡ yti, zheṡ tezhi. v:g: kadar voda zheṡ veyer ali zheṡ jeiṡ gre; supervehi montem, zheṡ hrib preneſſen biti; supra, ṡgorai, verhu, nad, zhes, na
človeski prid., F20, asterias, kateri na zhloveska govorjenîa mèrka; capitatio, -nis, vel jugatio, glavna ſhtivra, od ſléherne zhlovéske, ali ṡhivinske glave, ali od eniga para vollú; dysuria, oſtrúſt zh[l]ovéṡke vodè, teṡhkúſt zhlovéṡke vodè v'zuranîu; illuvies, -ei, ena neſnaga, en kup per drugim zhlovéṡkiga blata; imaginatio hominis, zhlovéṡki ván, doṡdevanîe; incarnatio, zhlovéſku poſtanîe; intestinum rectum, danka, ṡkuṡi katero grè zhloveṡku blatu; ischuria, -ae, ṡatiṡzhanîe, kadar je voda zhloveṡka ṡaperta; lex humana, zh[l]ovéṡka poſtava; lotium, -tÿ, ṡzalniza, zhloveṡka, ali ṡhivinṡka voda; matella medica, glaṡh ṡa zhlovéṡko vodó; medicamenta diuretica, arznie, katere zhlovéṡko vodó ṡhenò; oletum, -ti, zhloveṡku blatu; persona, -ae, ena zhloveṡka perſona; physiognomia, -ae, tá kunſht poṡnati is obraṡa tó zhloveṡko naturo; physiognon, -nis, vel Physiognomus, -mi, eden, kateri is obrasa posnava zhlovesko naturo; radages, seu rimae alvi, ṡhpranîe na ti veliki zhloveṡki danki; statura, -ae, zhloveṡka dolgúſt, ṡhivota poſtava; vitiligo, -nis, neṡhtaltni bleki, ali madeṡhi po zhloveṡkim ṡhivoti; prim. človeški
črevelj1 m, F12, calcearium, calceamentum, calceus, ſhulin, zhrevil, obutva; calceolarius, ſhuſhtar, kateri zhrevle déla; excalceare, ſe ſaṡuti, zhrevle prozh djati, ſe jṡuti; inducere calceum, ſe obuti, zhrevle gori potegniti; phaecasiatus, -a, -um, v'ene takeſhne zhrévle obut, ali obuven; phaecasius, -sÿ, ena ſorta zhrévleu; sandalia, ty lépi zhreuli ṡa ṡhkoffa. Judith:10; scrupus, -pi, en kamenzhik, kateri eniga tiṡzhy, kakòr en kaminiz, kadar enimu v'zhrevle pade, kadar raiṡha; sculponea, -ae, is klabuzhine zhrevli, ali ſhulini; soccatus, -a, -um, kateri takeſhne zhrevle noſſi; soccus, -ci, ṡhkarpetil, kmetiṡki zhrevli, punzhohi; veteramentarius, -rÿ, zhrevluflikar, kateri zhrevle flika
črevo s, F19, chordapson, griṡenîe v'oſſerzhju, v'teh ṡgurnih zhrevah terganîe; colica, vel colicus dolor, griẛenîe, klanîe v'trébuhu, inu zhrévah; exta, -orum, drúb, zhréva; hilla, -ae, vel hilla, -orum, ſhublini, zhréva, danka, klobaſſe; ile, ilis, zrivú; ileos, vel ileus, ilei, tú dolgu zhrivú; ilia, ilium, zréva, ledovje, podpás; iliaca paſsio, dertje, klanîe po zhrévah, kateriga po zhrévih dere, inu vjeida; ilia trahere post se, zhreva sa ſabo vlézhi; iliosus, -a, -um, kateriga po zhrévah dere; intestina, zhréva, oſſerzhje; intestinum, -ni, zhrivú, drúb, zrivú; involucrum intestinorum, peizhiza, mreiṡhiza per zhrévah; jeiunum, -ni, enu teṡzhe praṡnu zvivú[!], kateru ṡdaici kar préme, vunkai verṡhe; omasum, -si, danka, ſvinski ṡhelodez nafilan, enu tolſtu zhrivu; procedentia alvi, kadar tú veliku zhrévu, ali danka zhlovéku vun iṡyde: ṡadnize vun s'hajanîe; tortura, martra, martranîe, peiṡanîe: tudi v'ṡhelodzu, ali v'zreivah klanîe; prim. čevo
črviček m, leontophonon, en maihin zhervizhik, li ſamu raſte kadar ſe en lev ṡleṡhe, ali porody, kadar ga tá Lev poṡhre, taku ṡdaici zerkne
danka ž, F7, aperabo, -onis, danka; hilla, -ae, vel hilla, -orum, ſhublini, zhréva, danka, klobaſſe; intestinum rectum, danka, ṡkuṡi katero grè zhloveṡku blatu; omasum, -si, danka, ſvinski ṡhelodez nafilan, enu tolſtu zhrivu; procedentia alvi, kadar tú veliku zhrévu, ali danka zhlovéku vun iṡyde; procidentia alvi, danke v'ṡadnizi vun hojo[!]; radages, seu rimae alvi, ṡhpranîe na ti veliki zhloveṡki danki
dari m mn., F10, colibia, vilia munuscula, maihni dary, kakòr vſa ſhlaht ſorta jabulk, hruſhik, pogazhe, etc:; dotatus, -a, -um, katerimu je dota, ali juternîa dana: tudi s'dobrimi dari obdán; lautia, -orum, dary inu ſhenkenge, katere ſo Rimlani ptuim Ambaſhatoram, ali oblaſti ſlam poſhilali; miſsilia, -orum, dary, ali ſhenkinge, katere ſe vunkai mèzhejo v'mei tá gmain folk, od eniga firṡhta, ṡlaſti danarji; munerarius, -rÿ, kateri dary vunkai dily; munificare, dary, ali ſhenkinge dajati, eniga obogatiti; musach. 4.Reg:16. ver:18. Tabernaculum, Arca donorum, sive munerum, ṡhkrinîa ṡa prejemanîe teh darÿ; perlicere donis, s'dary pregovoriti, nadraſtiti; soteria, -orum, ſhenkinge, ali dary, katere en priatel priateli poſhle, kadar oṡdravi, po nîegovi boléṡni, od veſſelja, de je oṡdravil; struere donis Altaria, na Altarje dary poloṡhiti
dati dov., F205, ablocare, poſſoditi, na puſſodo dati; anuntiare, oẛnaniti, na ẛnanîe dati; depositor, kateri s'rók dá; diſsimulare, pregledati, neahtati, perseneſti, perkriti, potuho dati; do, dare, dati; elocare, preſſeliti, na fit dati, v'ſhtant dati; explicator, -ris, kateri iṡlaga, dá ṡaſtopit; faxit deus, de bi Búg dal; indicare, povédati, na ṡnanîe dati, pokaṡati; introdare, notar dati, ſe podati, ſe vdati; obescare, naṡhpiṡ[h]ati, jeiſti dati; obÿcere spem, vupanîe dati; perhibere testimonium, prizhati, prizho dati; piacularis, -re, kar ſe da k'odpuṡzhanîu; praebere auxilium, pomúzh dati; remancipere, timu predajauzi ṡupèt na prudaj dati; rescribere, odpiſſati, na piſmu odgovor dati; respectare, ṡhtimati, zhaſt dati, reṡgledovati; secundare, ſrèzhnu ſturiti, ſrèzho dati; sonare, ṡgoniti, lautati, glaṡ dati, zvinkati; sumptus facere, doſti potroſhiti, vunkai dati; tradere, iṡdati, iṡrozhiti, zhès dati; usura beſsalis, kadar ſe da 8. od 100; usura ex triente, kadar ſe da 4. od 100; usura semiſsis, kadar ſe da 6. sa 100; usura unciaria, kadar ſe da 12. od 100; utinam deus daret, ah de bi Búg dal; uvae foeciniae, grosdje, kateru doſti droṡhy da; vexator, kateri myrú ne da, poſſa, inu kumrá; vocitare, vſeṡkuṡi klizati, imenovati, enu imè dati; prim. daj, dan, dano
deliti nedov., F14, amuſsis, ṡhnora s'katero ſe kai mèri, ali dily; bipartire, na dvuje deliti; bipertiri, na dvuje diliti; creodates, -tis, kateri per miṡi naprei reiṡhe, inu dily; didere, â dido, vun diliti; dispertire, vel, ri, reṡdiliti, vunkai diliti; elargitor, kateri vunkai dily; munerarius, -rÿ, kateri dary vunkai dily; parciarius, -a, -um, kateri ṡkopú, inu pomalim dily; partes facere, diliti; partitor, kateri dily, ali deile déla; sortè dividere, po ſrèzhi diliti; sulcare aequora, morje diliti, ali ſe po nym voṡiti; visceratio, dilenîe ſroviga meſſá, nékadai ſo ſrovu meſſú dilili, kadar je kei en bogat vmerl; prim. od deljen
deljenje s, F4, frumentatio, ṡhita poberanîe: tudi enu gmain vun dilenîe ṡhita; partitè, po dilenîu, ali po dileiṡhu, s'reṡdilenîam; partitio, dilenîe, vel reṡdilenîe; visceratio, dilenîe ſroviga meſſá, nekadai ſo ſrovu meſſú dilili, kadar je kei en bogat vmerl
dež m, F20, appluit, deṡh perpada; appluo, -ere, deṡh perpadati; cataracta, en velik nagel deẛh, ali nalyu; colliciae, -arum, vodenuſti, vodè ṡbraliṡzha, kakòr od deṡhja; complutus, -a, -um, podeṡhjen, od deṡhja s'mozhen, reshozhen[!]. Amos.4.ver.7; compluvium, enu meiſtu, na kateru s'vezh ſtrèh ſe od deṡhja voda ṡbèra; imber, -ris, en nagel deṡh, ploha; imber gelidus, en merṡel deṡh; imber grandinis, deṡh s'tozho, ali babja ſúl; imbricus, -a, -um, deṡhevun, h'deshju nagnên; imbrifer, -ra, -rum, mavra, lók v'oblakih kar deṡh pomeini; impluvium, -ji, en ror na dvoriṡzhi, kamer ſe v'deṡhji voda odtéka, tudi tá v'hiſho padezha luzh; penula, -ae, en plaṡzh ṡa deṡh, ali ṡa hudu vremè; pluere, deṡhiti; pluit, deṡh grè, deṡhy; pluteus, -ei, ena ſtréha ṡa ṡhturmanîe teh ṡydou, ṡa deṡh, de ſe pudnîo ſtopi; pluvia, -ae, deṡh; procella, -ae, vihár s'naglim deṡhjam, hudu vreme; psecas, -dis, tih deṡh, kadar po malim parſhy; repentina pluvia, nagla ploha deṡhja; sudum, -di, lipú vremè po daṡhji, vedrú
deževnik m, onocrotalus, -li, dishevnik, ali gugaviz: je ena tyza labudu podobna, kadar vrát v'vodo vtakne, inu ſe odahne, taku ṡahrupy, kakòr de bi en oſſel ṡatrobil, ima vrát kakor en ṡhakil: leffel gans po némṡhku
dim m, F11, exhalatio, ſopariza, en puh, dim; fumosus, -a, -um, fumidus, polhen dima; fumus, dim; infumare, pokaditi, na dimu ſuſhiti; polemonia, -ae, ta veliki ſvetiga Petra klúzh, ṡemlè dym, golobji kroffik, ṡeliṡzhe; pompholix, tá dym, kateri od rude grè, kadar ſe reṡpuṡzha; sicut virgula fumi, kakòr en raven dim; suffumigare, pokaditi, v'dimi poſuſhiti, spúd dim délati; transfumare, prekaditi, kadar dim ṡkuṡi grè; vapor, -oris, puh, dim, ſapa, para, kadenîe, ſopariza
doli prisl., F169, I. deorsum, doli, v'dúl, na v'dúl; descendere, doli poiti, doli ſtopiti; devenire, doli priti; indeiectus, -a, -um, obſtojezhi, nepodert, neverṡhen doli; julus, zveit na verbah, mazhize, pavola, katera od drevja doli lety; praecipitatus, -a, -um, doli pahnîen, doli porinîen, doli ſunên, ali verṡhen; II. corruere, doli paſti; dearmare, oroṡhje doli poloṡhiti, odvṡèti; decubare, leṡhati, doli lèzhi; deruere, doli paſti, doli ſe vreizhi, doli podreiti; dificiens, kateri doli jemle, obnemaga; inflamatio, inflamatio collumelae, kadar enimu jeṡizhik doli pade, ṡashganîe, vuṡhganîe, vrozhina; labare, labi, ſe ſpotakniti, ſpotikati, ſpoderſniti, ſpoderkniti, paſti, doli telebniti, buſhiti; mortificare, doli tréti; procidentia, -ae, tú doli padanîe; sensim deficere, po malim doli jemati; prim. dolipriti
domači sam., F7, bellum intestinum, kadar ſe v'mej ſabo voiskujejo ty domazhi; domesticus, -a, -um, domazhi, poſli, poſſel; familiaris, -ris, priaṡniu, domazhi, dober priatel, domazhi; indigena, en deṡhelṡki zhlovik, en domazhi v'enim drugim kraju rojen; municeps, -pis, té méſtne, ali deṡhelṡke pravize deléṡhen, kakòr en domazhi; vernaculus, -a, -um, domá v'hiſhi rojen, domazhi
drist m, F2, diarrhaea, dertje, driſt, kadar eniga trébuh boly, de ne more ṡaderṡhati; lienteria, -ae, tákaſna griṡha, ali tá beila, dertje, driſt, kadar ta nepozerana ṡhpiṡha zeila od zhlovéka grè
drtje s, F6, cholera, ṡholzhna boléṡan, tudi dertjè, griṡ, v'jeidanîe, jeṡa; colica, v'trébuhu, ali v'zhevah griṡenîe, dertje; diarrhaea, -ae, dertje, driſt, kadar eniga trébuh boly, de ne more ṡaderṡhati; iliacus, -a, -um, iliaca paſsio, dertje, klanîe po zhrévah; lienteria, -ae, tákaſhna griṡha, ali tá beila, dertje, driſt; lientericus, -a, -um, kateri ima takeſhnu dertje
dvanajst štev., F7, dodrantalis, et le, dvanaiſt parſtu viſſok, ſo try deili eniga zhevla; duodecim, dvanaiſt; XII. dvanaist. duodecim. 12; mina Attica, je neikadai dvanaist rainiṡh inu trideſſeti kraizarjou nemṡhkiga ṡhtivenîa velala; usura unciaria, kadar ſe da 12. od 100; zodiacus, ſonzhni poot na Nebi, ta kroh teh dvanaiſt ṡnamein na Nebu, en zirkel teh ṡviryn
dvojčec m, vopiscus, en dvoizhiz, kateri v'materi oſtane, inu potle na ſveit pride, kadar tá drugi ṡkuṡi ne godni porod pogine
eden zaim., bucolica, ena paſtirska péſim, de eden timu drugimu odgovarja; compromittere, oblubiti eden drugimu; dediscere, poṡabiti, kar ſe je eden navuzhil; libarius, -rÿ, eden, kateri is médu kolazhe pezhe; litigator, eden, kateri ſe pravda, kréga; mutua opera tradere, eden drugimu pomagati; mutuus amor, kir eden tega druṡiga lubi; quidam, quaedam quoddam, nékateri, eden; quispiam, eden, kei eden; septemvir, teh ſedem Curfirṡhtou eden; singulatim, ſuſebnu eden ṡa drugim; stupefacere, ſe preſtraſhiti, de eden oterpne; tenatus, -us, kadar eden ne more garla obrazhati; uteruis, katerikuli, eden, ali tá drugi; prim. en, v'edno
feržmagovati nedov., F15, calophanta, -ae, ſhpotliviz, ferṡhmagoviz, kateri v'ſhali ferṡhmaguje; calumniator, ṡaṡhpotliviz, ṡaṡhmagoviz, kateri v'prizho nedolṡhnu opravla, ferṡhmaguje, ludskoṡhpotni; catamidiare, ſhpot naloṡhiti, ferṡhmagovati, h'ſhpotu naprei poſtaviti; coaspernari, s'enim drugim v'kupai ferahtati, ferṡhmagovati; convitiari, ferṡhmagovati, ozhitati, ṡanizhovati, gerdu lajati; despectare, ṡaṡhmagovati, ferṡhmagovati, ferrahtati; exprobrare, ozhitati, naprei metati, krégati, ferṡhmagovati, saṡhmagati; genuino rodere, gardú od eniga govoriti, ferṡhmagovati; injuriari, ferṡhmagovati; insectatio, ṡmirjanîe, kadar eden eniga toṡhi, inu ferṡhmaguje; oppedere, ṡaṡhpotovati, ferṡhmagovati; opprobrare, ṡaṡhmagovati, ſmirjati, ferṡhmagovati; perdespuere, eniga ferrahtati, inu ferṡhmagovati; reprobrare, ozhitati, ferṡhmagovati; vitiligare, ṡanikernu lajati, inu ferṡhmagovati
firank m, F3, peripetasma, -tis, en firank, turṡki tebih; peristroma, -tis, en tebih, en firank, en Turṡhki tebih; siparium, -rÿ, taiſti firank, ṡa katerim ſo ṡakriti ty ygravzi ene ygrè, ali Comedie, kadar imajo ygrati; prim. feronk
flajšter1 m, F12, cataplasma, tudi en vleizhnik flaiſhter na ṡhivoti; ceratum, vel cerotum, en flaiṡhter, kateri vleizhe, vleizhnyk; emplastrare, en flaiſhter poſtaviti, ali en pelzar ṡaviti; emplastrum, vel cataplasma, en flaiṡhter na bolezhino; emplastrum eschoroticum, en flaiſhter, kateri hraſto déla; emplaustrum, flaiſhter ṡa rane; malagma, -tis, en flaiṡhter, kateri mehzhy, ali mehku déla; malagma, en mehki flaiṡhter; spatha, -ae, en dolg inu ſhirók mezh, tudi ena lopatiza, katero ty Apotekarji, ali Padarji ṡhpugajo, kadar flaiṡhtre kuhajo, ali yh na platnu ṡhtrihajo; spleniatus, -a, -um, kateri je takú obèṡan s'enim flaiſhtrom, inu verh flaiṡhtra s'pauſhizo; splenium, -nÿ, v'kup ṡloṡhena rutiza, katere arzati ṡa rane, ali Padarji, kadar eniga ranîeniga veṡhejo, v'ti ṡhtalti, kakòr je ta ſliṡena, ali en flaiṡhter
flus m, F6, catarrhus, -i, kaſhil, naduha, en fluṡ v'glavi, nahod; delachrymatio, objokanîe: tudi en nagel flúṡ v'ozhéh: ali hiter; distillatio, tudi en fluṡ is glave ṡkuṡi núṡ; epiphora, -ae, ſolṡnoſt teh ozhy, en nagel flus v'ozheih; profluvium, en fluṡ, is ṡhivota, kadar eniga trébuh boly, de vſeṡkuṡi teika na ſtol, inu ne more ṡadarṡhati; rheumaticus, -a, -um, en zhlovik polhin fluſſou
frkati nedov., strictura, -ae, te yṡkre, katere od reṡbeileniga ṡheléṡa ferkajo, kadar ſe ková
fruštikati nedov., prandium statarium, kadar ſe ſtojezh fruṡhtika
gladiti nedov., F15, blandiri, ſe radovati, eniga gladiti, tudi milovati, ſe perliṡovati; circummulcere, lipú ſnaṡhnu gladiti, ſhtrikati; delaevare, gladiti; demulcere, gladiti, peradovati, na lagkim tipati; laevigare, laevare, gladiti, gladku, inu ravnu délati; lenire, gladiti, vgladiti, polahzhati, vtolaṡhiti, troṡhtati, vkrotiti, mehzhati; levigare, glahku [gladku] narediti, vgladiti, gladiti. Gen:16; mulcere, gladiti, radovati, perliṡovati; palpare, palpari, gladiti, tezhlati, tipati, potipati; permulcere, pogladiti, gladiti; polire, gladiti, palirati, gladku délati; pumex, -cis, lahki kamen, morṡki lahki kamen, kateri plava, inu ſe s'nym tá terdi kamen palira, ali gladi; pumicare, s'takeſhnim kamenam gladiti; remulcere, ṡupèt gladiti, inu ſe rodovati, ſe ṡupèt perliṡovati; titivillitium, -tÿ, tú kar nyzh nevelá, tú kar od ſukna doli pada, kadar ſe lika, inu gladi, máh od ſukna
glava ž, F94, capite laborare, glava boly; capite luere, s'glavo plazhati; capito, -onis, glavázh, nepokorin, ſvoje glave; caput, glava, ṡazhetek; caput anile, ſtara glava; decollatio, glavè odſékanîe; diatretum, -ti, ena glava is katere ſe pye; milliarius grex, ena zhréda od tavṡhent glau; nuere, s'glavó perterditi; nullus virorum, obeden od moṡhke glavè; octigenarius grex, kardelu, ali zhréda okuli oſſemdeſſet glau ṡhivine; scolymos, ena ſorta oſſada, kateri ſe imenuje miniṡhka glava, kadar ſe pavoliza odpihne; totaliter, cilú zhiſtu, od núg do glave; vertex capitis, verh glavè, teime
glavica ž, F2, capitellum, glavizh, glaviza na ſtebri; senecio, -onis, kriṡhni korèn, grinte ṡeliṡzhe, je pavolatu, kadar tá pavoliza od vetra odleti, ſe vidio glavize gole, kakòr je enga glava gola
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: glavica ž, capitelum, glaviza na ſtebru
gnezdo s, F9, cava, duplu kir tyze gnéṡda délajo; chlorio, ſternád tyza: chlorium, nîe gnéṡdu; chromis, ena riba, katera v'vodi gnéṡdu ima; consternere cubilia gallinarum, kokuſham gnéṡda délati; internidificare, poleg gnéṡditi, gnéṡdu delati; loculamentum, -ti, ena korba, ali kai druṡiga, polna predalzu, ali lukén, de tyze notar hodio, inu gnéṡda délajo; nidificum ver, ſpomlád, kadar tyze gnéṡda délajo; nidulari, ſe gnéṡditi, ali v'gnéṡdi mlade lezhi; nidus, -di, tyzhje gnéṡdu
gnilost ž, F9, apophlegmatismus, [arcnija] katera vun is uſt ali s'golta tó gnylóſt vun ſpravi; gangraena, -ae, rák, boléṡan, divje meſſu, ṡazhetek gnyloſti; marcor, -oris, gnyloſt; putredo, gnyloſt, ſtrohniloſt; rancor, -oris, ſerd, jeṡa, pleiſnivina, gnyloſt, ſmerdizhina; sideratio, tudi kadar ṡkusi gnyloſt je vṡhè en vud mertou; sphacelus, kadar ṡkuṡi gnyloſt je vṡhè en vud mertou, en mertvi glid; tabes, -bis, gnyloſt, jetika, ſahnota na ṡhivotu, ṡgul gnui; tabitudo, gnyloſt, pogublenîe
gniti nedov., F7, extabere, ṡnotrai gnyti; exulceratio pulmonum, kadar pluzhe gnyejo; fracere, fracescere, gnyti; marcere, marcescere, gnyti, ſegniti, uveniti; poma fugatia, jabulka, katera hitru gnyejo; putrefacere, putrefieri, gnyti, ſegnyti, ſtrohniti; putrescere, gnylu perhajati, ali gnyti
gnojiti se nedov., reduvia, ṡanuhtniza, kadar ſe koṡha od nohty lozhi, ali je [ſe] sa nohtam gnoji, de prozh grè
gol prid., F12, depilis, depilatus, -a, -um, gol, preṡ dlák, ali preṡ laſſi, pléſhaſt; glaber, -ra, -rum, gol, pliſhiu, pres laſſi, gladek; glabretum, -ti, golu, nerodovitu, ali ſuhu meiſtu; implumes puli, gola piṡzheta; implumis, gol, preṡ perja; lenis, -ne, gladik, kroták, goll; nudus, -a, -um, nág, gol; praecalvus, -a, -um, naprei gol, ſylnu gol; recalvaster, -tri, napreipleiſhaſt, ali gol; senecio, -onis, kriṡhni korèn, grinte ṡeliṡzhe, je pavolatu, kadar tá pavoliza od vetra odlety, ſe vidio glavize gole, kakòr je eniga glava gola pres laſſy
goniti se1 nedov., F4, admiſsura, -ae, perpuszhanîe, ali jésdenîe te ṡhivine kadar ſe goni; canis catulit, pſiza ſe goni; catulio, -ire, ſe goniti, ṡheléti breja biti; equire, kobilina ṡhela po paſtuhi, ſe goniti
goreti nedov., F12, ardere, goreti; gory, ardet, alias gori, sursum; as bestinum, ena ſorta lanú, kateri ne more goréti; exaestuare ira, od ſerda ſe vuṡhgati, ali goréti; febris lipyria, kadar ṡnotrai zhlovik gory, inu s'vunai je marṡal; flagrare, goréti; fugam ardet abire, vus gory kakú bi béṡhal; inardere, inardescere, ſe v'plameniti, kakòr en ogîn gori iṡlyti, vſe kmalu goréti; myxos, myxi, plavzhik v'gorezhi lampi, kir táht, ali bizhek notri tazhy, inu gory; potenter ardet, mozhnu gory; sethim, vel setim, ta neſtrohlivi leiṡ, kateri tudi n'hozhe goréti. Exod:25.v.5; uri, goreiti; prim. goreč
gori prisl., F186, I. altius, viſhe gori, glaſnéſhe; ascende calve, poidi gori pleiſhiviz. 4.Reg:2.v.23; succuſsio, gori ſtrèſſanîe; super, zhes, na, per, daile, gori, verhu, oṡgorai; superius, oṡgorai, tam gori, ſhe viſhe ṡgorai; gory, ardet, aliàs gori, sursum; sursum, gori, k'viṡhku; suspectus, -tus, gori oṡeranîe, k'viṡhku gledanîe; suspicere, gori gledati, gori pogledati; II. abdicare ſe magistratu, ſvojo ſluṡhbó gori ṡdati; adnutrire, perrediti, ẛréditi, gori ṡrediti; adoptio, adoptatio, isvolenîe, gori vsètje na meiſti deteta; adoptatitius, ṡa ſyna gori vṡèt; arrectus, -a, -um, gori vsdignîen na kviṡku; ascensio, ascensus, gori hojenîe; bullit mare, murje kipy, gori ṡhene; crescere, raſti, gori jemati; eos, eois, ẛarja, kadar ſonze gori grè, ẛora; expirare, vmreiti, dúh gori dati; exurgere, gori vſtati; pergere, naprei poiti, ali vleizhi, v:g: je gori vleikel v'Betlehem; perscriptio, gori popiſſovanîe; proficere, tekniti, tek iméti, naprei iti, gori vṡèti, gori jemati, gori pomagati; resurectio, gori vſtanîe; resurgere, gori vſtati, ṡupèt gori vſtati; scandere, laṡiti, gori leiſti, gori poiti; urbem ponere, enu méſtu gori ṡydati, ali zimprati; prim. gor
gorivzet del., F3, aſsumptus, gorivṡèt; axioma, poglaviti navúk, enu gmain, inu vekſhi deil gorivẛètu govorjenîe, ali gviſhnu rezhenîe; conventus, -a, -um, gorivṡèt, v'druṡhen, ali obyṡkán, kadar eden eniga ṡa volo ſturjene krivize obyṡzhe; prim. gor, gori
gospoda ž, F3, athisca, tá ſrebern taler, kateri ſe goſpodi pod brado ſtavi kadar pyejo; culcitra subalaris, pulſtri, ali ſuknu na uknih ẛa Goſpodó; orchestra, -ae, en muſt, ali gank na ſerd plaza k'gledanîu teh comedÿ, inu ygranîa, na taiſtim ſo goſpoda nyh ſtole iméli k'ſidenîu
gosto sam., magma, -tis, tú goſtu, kateru zhes oſtane, kadar ſe kai preſha, kakòr per groṡdiu tropine; prim. po gostem
goščava ž, F8, condensio, goṡzhava; craſsamen, -nis, goṡzhava teh droṡhy; densitas, goṡzhava; fructicatio, ṡraſtenîe ene goṡzhave; nemorosus locus, meiſtu v'borṡhti, kir je goszhava; saltus, -ti, en gósd, ali en velik bórṡht, s'veliko goṡzhavo, ena goſta hoſta; spiſsitudo, goṡzhava; stymma, -tis, kadar ſe kai oṡhme, ali prezidy, tú grobú, ali ta goṡzhava, kar zhes oſtane, je ſtymma po latinṡku
govoriti nedov., F101, affari, govoriti; attice loqui, dobru govoriti; barbarè loqui, gardú govoriti; blatire, berbrati, neumnu govoriti; detractare, hudú zheṡ eniga govoriti; dictare, naprei govoriti, kir eden popiſhuje; falsiloquus, laṡhniviz, kateri laṡh govori; fandus, kar je vrédnu de ſe govory; fari, govoriti; figurare os pueri, eniga otroka vuzhiti govoriti; genuino rodere, gardú od eniga govoriti, fershmagovati; intercalare, v'meis poſtaviti: letú ſe govory ṡlaſti od preſtopniga leita; loqui blandè, zhiblati, priaṡnivu govoriti; mutus, -a, -um, mutaſt, kateri ne more govoriti; obtrectare, eniga ferrahtati, hudú govoriti, opravlati; recitator, -oris, kateri glaſnu govory, ali bere; traulus, -li, kateri teṡhku govory; veripatiens, potarpeṡhliu riſnizo ſliſhati, kateri rad tarpy, kadar mu ſe riſniza govory; prim. govarjoč
grinta ž, F9, alopaecia, grinta, hraſtova glava, de laſſi doli gredó; cacoëthes, tur ſylnu hud, kateri ſe teṡhku oṡdravi, kakòr hude grinte, rák, etc:; imperigo, -ginis, liſhai, mlade, hude, bodezhe grinte, ali hraſte; porrigo, -inis, grinta, ali parhlai na glavi, perhuti; psora, -ae, ſerbezha grinta, ali hraſta s'luṡzhinami, hude grinte; scabies, -biei, garja, perhlai, grinta; senecio, -onis, kriṡhni korèn, grinte ṡeliṡzhe, je pavolatu, kadar tá pavoliza od vetra odlety, ſe vidio glavize gole, kakòr je eniga glava gola pres laſſy, kadar grinte ima
griža ž, F2, dysenteria, griṡha; lienteria, tákaſna griṡha, ali tá beila, dertje, driſt, kadar tá nepozerana ṡhpiṡha zeila od zhlovéka grè
grlo s, F42, carodites, gerla ṡhyle; choerades, kroffi na garli; collum, vrát, gerlu; epiglottis, -dis, ta jeṡizhik v'gerli; faux, fauces, golt, gerlu, gobez, goltanez; inflamatio tonsillarum, otúk na ſtranah garla; monile, -lis, rinke, ali zir na garli, ṡlata ketina; orthopnoea, boléṡan teṡhkiga dihanîa, s'iṡtegnîem gerlom, de garlu ravnu k'viṡhku darṡhy; stomaticus, -a, -um, kateri ima v'garli eno bolezhino; tetanus, kateri ne more vratú, ali garla obrazhati; tonsillarum inflamatio, kadar je s'notrai garlu oteklu
grobo sam., stymma, -tis, kadar ſe kai oṡhme, ali prezidy, tú grobú, ali ta goṡzhava, kar zhes oſtane
gubno s, F3, area, tudi ena ſuha deṡhela, gubnu; pavicula, -ae, en kÿ, ali bat, s'katerim ſe en iṡterleh tolzhe, kadar ſe enu gubnu nareja; trituratorium, -rÿ, ṡkladên: pod, kir ſe mlati, gubnu; prim. jugno
igrati nedov., F20, agyria, kateri s'enim narejenim mandelzom ygrá, inu ſe po desheli klati; alludo, -ere, norzhuvati, ſe ſhaliti, ygrati; chironomus, -mon, en kaukler, kateri v'pleſſi s'rokami ygrá; choragium, en proſtor ẛa gledati, kir ſe ygrá; choragus, tá kateri ygrá, ali naprei pleſhe; citharaedus, kir na ſtrune ygra, tudi godiz; colluere, ygrati, norzhuvati, ſe polyvati; cymbaliscare, na takeſhnu reſhetu biti, sgoniti, peiti, ali ygrati; cymbalista, tá kateri na taiſtu zvinka, ali ygrá; diludia, -orum, tá v'mei ygranîam zhas, kadar ſe en zhas jenîa, inu ſe ṡupèt ygrá; fidicinius ludus, lavtna ſhula, kir ſe vuzhy na mnogiteri inſtrument ygrati; ludo, -re, ygrati; lusitare, li eno ygró ygrati; lusor, -oris, ygraviz, kateri vſeṡkuṡi ygra; organici, ty kateri na orgle, ali na druge laute byejo, ali ygrajo; par impar ludere, ygrati, glih ali neglih? glih ali ſodez? pilarius, -rÿ, en kaukler, kateri s'kuglizami, inu s'peharzam ygrá; psallocitharistae, kateri na ſtrune ygrajo; scenicus, -ci, kateri v'Comediah ygrá; siparium, -rÿ, taiſti firank, ṡa katerim ſo ṡakriti ty ygravzi ene ygrè, ali Comedie, kadar imajo ygrati
igravec m, F5, ludio, -onis, ludius, -ÿ, kaukler, ygravez; lusor, -oris, ygraviz, kateri vſeṡkuṡi ygrá; siparium, -rÿ, taiſti firank, ṡa katerim ſo ṡakriti ty ygravzi ene ygrè, ali Comedie, kadar imajo ygrati; tragicus, -a, -um, kar ṡluṡhi k'eni takovi ygri, en ygraviz take ygrè; tragoedus, -di, takeſhne ygrè ygraviz, katera ima veſſel ṡazhetik, inu ṡhalostni konez
instrument m, F4, crusma, en ſtar nékadanî inſtrument, na kateri ſo bili, kadàr ſo pleſſale te ſtare babe; decachordum, en inſtrument na deſſet ſtrún; fidicinius ludus, lavtna ſhula, kir ſe vuzhy na mnogiteri inſtrument ygrati; psalterium, -rÿ, ſléherni inſtrument s'ſtrunami k'ygranîu, Arfe, etc:
iskra ž, F4, scintilla, -ae, ena yṡkra; scintillare, ſe laṡkatati, yṡkre kreſſati; scintillatio, ſem ter tám yṡker ṡkakanîe; strictura, -ae, te yṡkre, katere od reṡbeileniga ṡheléṡa ferkajo, kadar ſe ková
išterleh m, F7, menianum, -ni, tudi en kaminat Iſterleh; pavicula, -ae, en kÿ, ali bat, s'katerim ſe en iṡterleh tolzhe kadar ſe enu gubnu nareja; pavimentum lateritium, is zegla yṡterleh; pavimentum lythoſtratum, kamenati yṡterleh; pavimentum subdiale, yṡterleh pod frai nebom; pavimentum tesselatum, s'ṡhtirivoglatimi kameni naſajen yṡhterleh; pavimentum vermiculatum, yṡterleh od vſtavleniga délla; prim. esterleh
iti nedov., F85, caseale, -lis, tudi ſerivnik, kir ſe gre h'potrebi, aiṡhilz; conternans, tú kar v'tretje leitu grè; egreſsus, -s, -um, kateri je vunkai ſhel; enterocele, huius enteroceles, predertje, de zhéva vun gredó; grandinat, tozha grè; hac transivit, je ſhel tukai mimú; maniacus, -a, -um, kateri ob pamet grè; ningit, ſneṡhy, ſnéh grè; pertransiri, ṡkuṡi jiti, ṡkuṡi preiti; pluit, deṡh grè, deṡhy; postcoenium, tu povezherji pytjè, kadar ſe grè ſpati; radius solis, v:g: truja ſvitla ṡarja je ſhla is ſonza, ſonzhna ṡarja, ṡharki, proge; redundare, zhes jiti, obilnovati, obilnu biti, naṡai ſe pervaliti, od polnoſti zhes jiti, napolniti; tua interest, tebe ṡadene, tebe an grè, tebi je pridnu; vadens, kateri grè; vadere, iti, poiti; prim. aniti, gredeoč, gredoč
iziti dov., F3, oriri, iṡyti, is hajati, ſe uṡdigniti, ſem gori priti; procedentia alvi, kadar tú veliku zhrévu, ali danka zhlovéku vun iṡyde; prodire, vunkai ſtopiti, inu ſe puſtiti viditi, vun iṡyti, is hajati
izvoliti dov., F11, adoptare, isvoliti, gori ẛa ſyna vsèti; cooptare, k'nîemu iṡvoliti, gori vṡèti, eniga ſhe k'ſebi iṡvoliti; deligere, iṡvoliti, iṡbrati, odlozhiti; democratia, -ae, goſpodovanîe, ali oblaſtovanîe tega gmain folka, kateri ſi v'mei ſabo eniga glavarja iṡvolio; destinare, naméniti, iṡvoliti, odlozhiti, ṡaſhaffati; diligere, lubiti, iṡvoliti, ẛa lubu iméti; eligere, iṡvoliti; interrex, -gis, en nameiſtnik po ſmerti eniga kraila, dokler druṡiga iṡvolio: mertviga kraila naméſtnik; subrogare, na meiſti eniga druṡiga iṡvoliti, ali poſtaviti; urna, -ae, védru, kabelza, poſſoda s'katero ſe kamenzi mezhejo, kadar ſe ima ena reizh iṡvoliti, ali reṡlozhiti
jasnost ž, sublucanum tempus, tá zhaṡ v'jutru s'gudai, kadar ṡarja gori grè, ṡorna jaſnoſt
jenjati se dov., diludia, -orum, tá v'mei ygranîam zhas, kadar ſe en zhas jenîa, inu ſe ṡupèt ygrá
jez m, F2, cataracta, tudi en jeiṡ s'vodo; superstagnare, zheṡ yti, zheṡ tezhi. v:g: kadar voda zheṡ veyer, ali zheṡ jeiṡ grè
jezdenje s, admiſsura, -ae, perpuszhanîe, ali jésdenîe te ṡhivine kadar ſe goni
jeziček m, F10, angina, jesizhik v vſtih, kuſherji, gerla otúk, ali boléṡen; epigraſsis, sive epiglottis, -dis, tá jesizhik v'gerli; examen, jeṡizhek na vagi; glotis, -dis, jeṡizhik v'uſtih; inflamatio, inflamatio collumelae, kadar enimu jeṡizhik doli pade, ṡashganie, vuṡhganîe, vrozhina; lingula, -ae, jeṡizhik, zhepek; momentum staterae, jeṡizhik per vagi. Isa:40. ali narmanſhe vage nagnenîe; ophiogloſson, kazhji jeṡizhek, ṡeliṡzhe; ula, -ae, jeṡizhik; uva, uvae, groṡd, groṡdje, jeṡizhik, ena gruzha zhibèl
junak m, F11, athleta, fehtar, ſhtritar, junák; athlotheta, -ae, darovnyk teh junakou; cohors, mnoṡhiza, kardelu junakou; coliphium, en kruh ẛa junake; heros, -ois, en vites, junák, kateri je vezh kakòr en drugi zhlovik; legio, -onis, voiṡka ṡgúl junakou h'ṡhtritanîu; miles triarius, ſtari junàk; naumacharius, -rÿ, morski, ali na murju junák, ali viteṡ; palaestra, -ae, dvéh junakou ṡkuſhanîe, ali metanîe; pugil, -lis, junák, fehtar; reunctores, ty junaki, kadar ſo ſe sa junaṡhtvu ṡkuſhali, taku ſo ſe nékadai s'oliom maṡali
junaštvo s, F12, athlotheta, -ae, darovnyk teh junakou, kateri eno ſhenkengo poſtavi ẛa fehtanîe, ali junaſtvu; audacia, ferbeṡhnoſt, ferbeṡhlivoſt, ſerzhnúſt, junaſtvu; colluctari, s'enim ſe metati, tezhi, ſe ẛa junaſhtvu ṡkuſhati; deluctari, s'enim ſe metati, ſtritati, ẛa junashtvu ṡkuſhati; militaris animi magnitudo, junaṡhtvu; palaestricè, po fehtarṡku, ṡa junaṡhtvu; palaestricus, -ci, tá kateri ſe s'enim mèzhe, ali ṡkuſha ṡa junaṡhtvu; provocare, draſtiti, na junaṡhtvu eniga klizati, vun vabiti; pugilatus, -us, fehtanîe, sa junaṡhtvu ṡkuſhanîe; reunctores, ty junaki, kadar ſo ſe ṡa junaṡhtvu ṡkuſhali, taku ſo ſe nékadai s'oliom maṡali; strenuitas, junaṡhtvu, ſtanovitnoſt; vallaris, -re, en kranzil te zhaſty, taiſti, kateri s'ſvoim junaṡhtvom narpoprei zhes ſhanzo, ali naſip tega ſovraṡhnika notar pride; prim. junačtvo
kablica ž, urna, -ae, védru, kabelza, poſſoda s'katero ſe kamenzi mezhejo, kadar ſe ima ena reizh iṡvoliti, ali reṡlozhiti
kačica ž, F2, angviculus, ena kazhiza; dispas, sive situla, kazhiza taku maihina de ſe ne vidi, kadar ſe na nîo ſtopi, takú ſtrupovita, de eden poprei vmerje, kakòr ſtrup pozhuti, ne pozhuti obene ṡhaloſti, niti bolezhine
kadaj vez., F2, pausarius, -rÿ, tá, kateri merka, kadai ſe ima poſtati; quando, kadai, kadar
kadar (skupna F146)
kadar prisl., quum, potle, kadar
kadar vez., confervescere, v'kúp ſpariti ſe, vréti kakòr moſht kadar kiſſa; cum, kadar; diluculum, kadar ſe v'jutru ẛarja odpinia, cilú ẛgudai; eos, eois, ẛarja, kadar ſonze gori grè, ẛora; exactus, -us, predajanîe, kadar eden ſvoje blagú dobru ṡvede; exulceratio pulmonum, kadar pluzhe gnyejo; odontalgia, -ae, ṡoby boléṡan, kadar eniga sobè bolè; opperiri, zhakati, kadar ſe kai enimu poſſodi; psecas, -dis, tih deṡh, kadar po malim parſhy; quando, kadai, kadar; strictura, -ae, tudi práh od ṡheléṡa, kadar ſe pili; transfumare, prekaditi, kadar dim ṡkuṡi grè; prim. kader
kamenec m, F11, albicalculi, beili maihini kaminzi; calculus, en kamenez, huda bolezhina v'mihurju; gemmula, en maihin ṡhlatni kameniz; lapillus, -li, en kameniz; lithostratos, Eſterleh s'mnogiterimi kaminzi flaiṡhtran. Joa:9; saxulum, -li, en takeſhen kameniz; scroposus, -a, -um, polhin kamenzou; scrupus, -pi, en kamenzhik, kateri eniga tiṡzhy, kakòr en kaminiz, kadar enimu v'zhrevle pade, kadar raiṡha; signinus, -a, -um, flaiṡhtran s'maihinimi kamenzi, ali s'ſhibrami; umbilici, ty mali okrogli gladki kamenzi; urna, -ae, védru, kabelza, poſſoda s'katero ſe kamenzi mezhejo, kadar ſe ima ena reizh iṡvoliti, ali reṡlozhiti
kazati se nedov., F2, gelasinus, -ni, ti prédni ſobe, kateri v'ſméhi ſe kaṡheo; vagina, tá koṡhiza okuli klaſja kadar vunkai ſe kaṡhe
kij m, F5, fistuca, -ae, en bat, ali kÿ, s'katerim ſe koli, ali per flaiſtranîu kameni ṡabyajo; malleare, s'kyam ṡabiati; malleator, -ris, kateri s'batom, s'batom, s'kladivam, ali s'kyam ṡabya; malleus, -ÿ, bat, kladivu, ky; pavicula, -ae, en kÿ, ali bat, s'katerim ſe en iṡterleh tolzhe kadar ſe enu gubno nareja
kila ž, F2, hernia, -ae, kila, predertje; ramex, -cis, idem ac hernia, et ruptura, kila: kadar je eden kilou, ali je pozhen
kilav prid., F4, herniacus, kilou, predert; ramex, -cis, kadar je eden kilou, ali je pozhen; ramicosus, -a, -um, pozhen, kilou; ruptus, -a, -um, reṡbyen, kilou, predert, opozhen
kipeti nedov., F9, aestuare, vrozh biti, veliko vrozhino terpéti, vreiti, kipeiti; bullire, vréti, kipeti; bullit mare, murje kipy, gori ṡhene; ebullire, vréti, ṡavréti, kipéti; effervere, kipéti, ṡavréti de vun kipy; scatere, scaturire, gomaṡiti, iṡvirati, gori vréti, k'viṡhku kipeiti, obilnu iméti. Exod:16.v.20; synochus, sive contines, kadar li ſamu v'zhlovéku kry od vrozhuſti kipy; vinum buliens, vel fervens, móṡht, kateri kiſſa, inu kipy
kisati nedov., F2, confervescere, v'kúp ſpariti ſe, vréti kakòr moſht kadar kiſſa; vinum buliens, vel fervens, móṡht, kateri kiſſa, inu kipy
klasje s, F7, arista, -ae, rèſſe na ṡhitnim klaſju; arista jejuna, praẛnu klaſje; merges, -tis, ena pèſt klaſjà, ſnop, ali kopizh; spicatus, -a, -um, ṡhitu v'klaſſji; spiceus, -a, -um, is klaſja ſturjen; spicilegium, klaſja poberanîe; vagina, tá koṡhiza okuli klaſja kadar vunkai ſe kaṡhe
kobilica2 ž, F6, attelabus, ena v'travi kobiliza, maizekina kobiliza pres peruti; bruchus, ena maihina mlada kobiliza, katera ſhe peruti néma ... kadar je vẛhè popolnoma k'léttanîu, ſe imenuje locuſta kobiliza; cicada, -ae, ṡhkergád, kakòr ena kobiliza, na drevju poje v'rozhini; locusta, -ae, kobiliza
komedija ž, F12, choragium, en proſtor ẛa gledati, kir ſe ygrá, ali kir ſe hranio rizhy ẛa Comedie; Comedia, tragoedia; comicus, -ci, kateri eno ẛagledanîe ygro, ali comedio nareja; fori, -orum, tudi vodri, ali ſhtanti ṡa ludy k'gledanîu ygrè, ali Comedie; orchestra, -ae, en muſt, ali gank ſerd plaza k'gledanîu teh comedÿ, inu ygranîa; persona, -ae, ena zhloveṡka perſona, ena perſona v'eni Comedji, enu oblizhje ṡa ſhème; scena, -ae, en perkriti voder ṡa Comedie; scenicus, -ci, kateri v'Comediah ygrá; scenicus, -a, -um, kar h'tem Comediam nuza; siparium, -rÿ, taiſti firank, ṡa katerim ſo ṡakriti ty ygravzi ene ygrè, ali Comedie, kadar imajo ygrati; theatrum, -tri, hiſha k'gledanîu, ali okrogil plaz ṡa Comedie; tragoedia, ena Comedia, ali ozhitna ygra, katera ima veſſel ṡazhetik, ali en ṡhaloſtni konez
kovati nedov., F8, bractearius, bracteator, tá kateri plehe ková; cudere, kovati; faber bractearius, kateri ṡlatú ková; faber monetarius, kateri danarje ková; fabricare, zimprati, ṡydati, kovati; marculus, -li, enu kladivu, s'katerim kuffer kovajo; monetarÿ, kateri danarje kovajo; strictura, -ae, te yṡkre, katere od reṡbeilenega ṡheléṡa ferkajo, kadar ſe ková
kožica ž, F18, albegnina, mréna na ozheſſi, ta koṡhiza, katera ṡadershuje tá pogled; aluta, -ae, jerih, jerihovina, ṡhamiṡh leder, mehka koṡhiza; ciccum, ena tenka koṡhiza v'margaranah v'mei ẛarnîam; cuticula, koṡhiza; diaphonia, reṡhtimnoſt, tá koṡhiza, ali mréṡhiza, katera obiſti od ſerza, inu pluzh lozhi; duracinus, -a, -um, ſléherni ſad, kateri ima terdo koṡhizo; lachrymula, ſolṡiza: tudi ſmola na drevji: tudi ta koṡhiza, v'kateri leṡhy tú ſéme ſléherniga ṡeliṡzha; menix, koṡhiza nar blishnîa moṡhjani; nuclei toga, koshiza na jederzi, ali ṡernzi; pellicula, -lae, koṡhiza, mréniza; pelliculare, s'eno koṡhizo prevleizhi; pistacium, -cÿ, en ſad kakòr léſhniki s'ṡeleno koṡhizo; praeputium, -tÿ, ta preidnîa koṡhiza na moṡhkim meſſei; rhagoides, koṡhiza ozheſſa okuli ṡarkla; suffrago, -nis, tá ṡadnîa koṡhiza na gleiṡhnih; suffusio, -onis, ena mreina, ali koṡhiza; thali, -orum, te koshize okuli zhebula; vagina, tá koṡhiza okuli klaſja kadar vunkai ſe kaṡhe
krajda ž, F8, bitumen, -nis, pilpoh, en judovski lym, ali kraida, kadar ſe vuṡhge, takú ne vgaſne; chalcidica, ena ſuſebna ſorta kraide; creta, -ae, kraida; marga, -ae, ena ſorta beile ṡemlè, kakòr kraida, s'katero ty kmèti nyve gnojè; pnignitis, zherna kraida; purpuriſsare, s'takeſhno kraido farbati; purpuriſsum, -si, vel purpuriſsus, -si, ena ſorta kraide rumene, ali ardezhe, katero malarji nuzajo; rubrica, -ae, ardezha kraida, ṡa ṡnaminanîe s'ardezho farbo, ardezha ṡemla
kratek prid., F
39,
breviare, okratiti,
kratku ſturiti;
breviarium, kratki ẛapopadik;
brevis, kratek;
curtus, -a, -um, kratik, maihin;
improcerus, -a, -um, kratek, nedolg, niṡek;
jocularis, -re, poln ſhale, inu
kratkiga zhaſſa;
perbrevis, -ve, cilú
kratik;
periocha, -ae, enu
kratku ṡapopadenîe, ena
kratka ſuma ene rizhy;
visus brevis, kratki pogled
- krajši , decurtare, obkratiti, kraiſhe ſturiti
- najkrajši , F2, bruma, tá narkraiſhi dán, kadar ẛyma ṡazhne; solstitium, -tÿ, ſonza vrazhanîe, tú je tá narkraiſhi, ali tá nardalſhi dán v'leiti
krivica ž, F14, cataplectatio, ferṡhmaiht, kriviza teh beſſéd; conventus, -a, -um, gorivṡèt, v'druṡhen, ali obyṡkán, kadar eden eniga ṡa volo ſturjene krivize obyṡzhe; corruptus muneribus, precibus, omamlen, ṡkaṡhen, podboden, napelán, h'krivizi podmiten; culpa, -ae, pregréha, dolg, dolṡhenîe, kriviza, urṡhoh; derogare, eni poſtavi krivizo ſturiti, ali kei komu drugimu odvṡèti; eruscare, danarje s'krivizo dobivati; imputare, eniga kriviga délati, enimu tú krivu perraitati, krivizo nalagati, v'ozhy vtakniti; imputator, kateri eniga krivú ṡatoṡhi, ali krivizo na eniga verṡhe; inferre iniuriam, krivizo naloṡhiti, ſturiti; injuria, nevola, nedleṡhnoſt, ſramota, kriviza, ṡashmaganîe; injustè, krivú, po krivizi; injustitia, nepraviza, kriviza; insons, -tis, pravizhen, pres krivize, preṡ gréha, nedolṡhin; noxa, -ae, kriviza, ṡhkoda
kruliti nedov., F3, confremere, kruliti, en ſhrai ſturiti; grunnire, kruliti, zviliti kakòr ena ſvinîa; subo, -are, zviliti, kruliti, ruzhati, kakòr ſvinîe kadar ſe bukajo
krumpast prid., F17, anguipes, krumpaſta noga kakòr kazha; arcatus, kakòr en lok krumpaſt, puklaſt, ṡkluzhen; claudus, hrom, ſhantou, krulou, ſhepaſt, krumpaſt, ẛbèdren; distortus, -a, -um, vkriven, krumpaſt; gelaisinus, -ni, tudi ena krumpaſta uſta, kadar ſe eden ſmeya; lituus, -tui, en ṡvyt, ali krumpaſt rúg, ali trombeta, ſhalmai; mancus, -a, -um, pres ene rokè, krumpaſt, ṡhtamfaſt; obliquare, krumpaſtu délati, krumpaſtu ſturiti; obliquus, -a, -um, kriu, po ſtrani, krumpaſt; obuncus, -a, -um, krevlaſt, krumpaſt; praetortus, -a, -um, ſylnu ṡavyt, krumpaſt, martran; silo, -onis, vel silus, -li, krumpaſt nuṡ, gori ṡavihan, ploſhaſt; tortilis, -le, krumpaſt, ṡavit; tortuosus, -a, -um, krumpaſt, krevlaſt; valgus, -a, -um, katerimu ſo s'vunai koſty na nogah krumpaſte; varus, -ri, kateri pruti s'notarſhnîmu ima koſty krumpaſte
kuhati nedov., F22, authepsa, -ae, ena kuffraſta pèzh ali lonz, v'katerim s'maihinim ognîam ſe more kuhati, ali pezhi; cervisarÿ, kateri vol kuhajo; coctilis, et coctile, kateru ſe radu kuha, ali ſe ima kuhati; coquere, kuhati; coquinari, coquere, kuhati; coquitare, vſeṡkuṡi kuhati; discoquere, reṡkuhati, kuhati; incoquere, ṡakuhati, ali v'meis kuhati; lixa, -ae, kateri gmain ſoldatom kuha inu pezhe na voiṡki; lixare, variti, ſpariti, kuhati, pariti, opariti; mellarius, -rÿ, kateri medizo kuha, ali déla; orizam coquere, raiṡh kuhati; patenarius, -a, -um, kateri v'eni takeſhni ponvi kuha; percoquere, prekuhati, ſylnu mozhnu kuhati, ali dokuhati; praecoquere, poprei kuhati, prekuhati; recoquere, ṡupèt kuhati, prekuhati, dvakrat kuhati, v'drugu kuhati; rudicula, -ae, tú ṡhéleṡu ṡa ogîn popravlati, kadar ſe kai kuha; sacchararius, kateri zukir kuha, déla, ali pezhe; spatha, -ae, tudi ena lopatiza, katero ty Apotekarji, ali Padarji ṡhpugajo, kadar flaiṡhtre kuhajo
kur m, F2, gallinarium, -rÿ, kurje peitje, kadar kuri pojó; ornithoboscium, kurnik, fulovṡh, kir ſe kuri, ali tyze darṡhè, ali redè
kurji prid., F8, alsina, -ae, kurja zhéviza ẛa tyze; asyla, -ae, kurja zheveza; clavus, tudi kurje okú; corchorus, corchoron, kurja zheviza, ṡeliṡzhe; gallinarium, -ry, kurje peitje, kadar kuri pojó; marisca, -ae, tudi kurje okú; mastica, kurje okú; uropigium, -gÿ, tá ṡhpizhaſti koniz herbtiṡza[!], v katerim [je] tú perje v'rèpi, kurja rit, ali taiſta ṡhpiza
latinsko prisl., stymma, -tis, kadar ſe kai oṡhme, ali prezidy, tú grobú, ali tá goṡzhava, kar zhes oſtane, je ſtymma po latinṡku
letanje s, F3, bruchus, ena maihina mlada kobiliza ... kadar je vẛhè popolnoma k'letanîu, ſe imenuje locuſta, kobiliza; inaugurare, ṡhegnati, perlaſtiti, poſvetiti, is tyzhiga leitanîa prerokovati; volatio, volatus, -tus, leitanîe
letati nedov., F10, adagia sunt: kadar ẛhténge inu loutre imam, meni nei potréba létati; bruchus, ena maihina mlada kobiliza, katera ſhe peruti néma; kadar pak ẛazhne létati, ſe imenuje Athacus; circumvolare, okuli leitati, obletéti; epiolus, en maihin metulez, po nozhi okuli luzhi leita; involucris, -re, neleiteozha tyza, katera ſhe ne more leitati; praevolare, naprei leteiti, naprei tiá leteiti, ali leitati; supervolare, oṡgorai leitati; supervolitare, vſeṡkuṡi oṡgorai leitati; volare, letéti, leitati; volucris, -is, ṡhivál s'peruti, katera more leitati: tyza
lev1 m, F8, alcaba, en Lev; ariel, en Boſhji Leu; bucculentus, kir ima velika uſta, velik gobez, kakòr lev; irrugire, ṡatuliti, ṡaruliti, kakòr en lev; leo, lev; leoninus, -a, -um, od eniga léva; leontophonon, en maihin zhervizhik, li ſamu raſte kadar ſe en lev ṡleṡhe, ali porody, kadar ga tá Lev poshre, taku ṡdaici zerkne
ležeč del., F13, delitens, ṡkriven, na ṡkrivnim leṡhezhi; epirus, ne leṡhezha ṡemla na murju, ali vodi; immobilia bona, obſtojezhe blagú, leṡhezhe blagú; incubus, kadar eniga mora ſeſſa, verhu lèṡhezhi; jacens, leṡhezhi; mediterraneus, -a, -um, ſerd[!] ṡemle, delezh od morja leṡhezh; occidentalis, pruti ſonzhnimu ṡahodu leṡhezhi; perappositus, -a, -um, ṡalu leṡhèzh, perſtavin, perſtavlen; peroportunus, -a, -um, cilú dobru perloṡhiu, inu leṡhèzhi; plurimum refert, na tem je doſti leṡhezhe; reclivis, -ve, leṡhezhi, v'ṡnák leṡhezhi; resupinus, -a, -um, vṡnák leṡhezhi
likati nedov., F3, chartam levigare, papyr likati; titivillitium, -tÿ, tú kar nyzh nevelá, tú kar od ſukna doli pada, kadar ſe lika, inu gladi, máh od ſukna; trulliſsare, s'kèlo fraihati, ali likati
locusta –, bruchus, ena maihina mlada kobiliza ... kadar je vẛhè popolnoma k'letanîu, ſe imenuje locuſta, kobiliza
ločiti se dov., reduvia, ṡanuhtniza, kadar ſe koṡha od nohty lozhi, ali je ṡa nohtam gnoji, de prozh grè
lojtra ž, F6, adagia sunt: kadar ẛhténge inu loutre imam, meni nei potréba létati; climacter, -ris, klin v'loutrah; climax, loutre; gemoniae, loltre, ṡlaſti ṡa te malefic perſone; scala, -ae, luitre, vel lultre
luna ž, F12, eclipsis, ſonzhnu, ali lune merknenîe; interlunium, mlaja ṡazhetek, kadar ſe luna ponovy, ali mlady; intermenstruus, -a, -um, kadar je pomrak, nova luna, kadar luna k'ſonzi pride; luna, -ae, Luna, méſſez; lunae coitus, mlai, mlada luna; lunatus, -a, -um, obdélan kakòr ena poloviza lune; lunula, luniza, maizina luna bliṡu mlaja; nocticula, tudi tá od lune ponozhna ſvitloba: Luna; nox illunis, núzh pres lune, temma; plenilunium, -ÿ, polna luna, ali meſſiz, ṡzhyp
luščiti nedov., poppysmus, -mi, tá glás, ali ſhúm, kadar ſe s'rokami v'kupai luṡzhi
lušt m, F29, capere voluptatem, lúſht iméti; deliciae, -arum, luſhti; frigidus homo, en zhlovik, kateri néma k'obeni rizhi luſhta; genio indulgere, po ſvoim luſhtu ṡhivéti; luxuries, -ei, tudi ṡhivotni luṡhti; nemus, en luṡhten ṡelen bórṡht, ṡlaſti kadar je nalizh k'luṡhtu ṡrejen; orexis, luṡht, ali apetyt k'jeidi, lazhnoſt; propensior ad voluntates, narvezh nagnên k'luṡhtom; voluptas, lúṡht, ṡhela
malo sam., F
13,
electyarium, ena arznia, katera ſe v'uſta vṡame, de ſe po
malim v'uſtih reſpuṡzha, inu po garlu tezhe;
eliquescere, po
malim reſtopiti;
illabere, illabi, ſe noter podati, ali paſti, po
malim v'kai padati, ſe ſpuṡzhati;
illapsus, -us, notar padenîe, tú po
malim inu tihu notar vleiṡenîe;
minutatim, od koṡza do koṡza po
malim;
mutire, gagati, ſhepetati, mehku inu po
malim govoriti. Exod:21;
parvitas, tú
malu, ta maihina reizh;
paucis contentus, s'malim ṡa dobru imeti;
paulatim, po
malim, pozhaſſi;
permodicè, cilú
s'malim;
psecas, -dis, tih deṡh, kadar po
malim parſhy;
vinum fugiens, vinu na
malim na nogi;
prim. pomalem - manje , F11, altamen, ali vſai, vener, pak, niṡhter, manîe; deunx, -cis, en funt, manîe eno unzho; duodeviginti, oſſemnaiſt: tú je dvá manîe dvaiſſeti; minus, manîe; multo minus, doſti manîe; parasanga, -ae, ena delezhina ṡemle, malu manîe kakòr pèt firtelzeu mile, 13000. ſhulinou; paulò minus, malu manîe; undequadraginta, eden manîe ṡhtirideſſeti, tú je devèt inu trideſſeti; undequinquaginta, eden mainîe pedeſſet; undetriginta, eden mainîe trideſſeti; undeviginti, eden mainîe dvaiſſeti
- najmanje , minimum, cilú malu, narmanîe
manjkati nedov., F4, deeſse, mankati, neſtajati; medicamentum sarcoticum, [arznia] katera meſſú v'ranah rody, kadar ga manka; musicè, cilú popolnoma, kir nyzh ne manka na kunṡhti tega peitjà; parum obeſt, malu manka
mati ž, F22, abavia, Babize mati, prebabiza [str. 236a ]; abávia, -ae, Babize mati, prebabiza [str. 10b ]; a matre pulli, mladizhi, katere mati vodi, ali redy; bimater, dvakrat mati; communis natus, rojen od eniga ozheta, inu od ene matere; frater germanus, brat po ozhetu inu materi; frater uterinus, brat po materi; genitrix, Rodniza, porodniza, mati; hybrida, en zhlovik, kateriga ozhe, inu mati néſta obá s'ene deṡhele; mater, mati [str. 133a ]; mater, Mati [str. 236a ]; mater familias, goſpodinîa, hiſhna mati; matricida, -ae, kateri mater vbye; omniparens terra, ṡemla je vſih rizhy ena mati; orphanus, -ni, ſyrota, en otrok pres ozheta ali matere, pres troṡhta; parens, ozha, ali Mati; paricida, -ae, vbyenyk ſvoiga ozheta, ali matere, ali ſoſſéda; paricidium, -ÿ, morjenîe, ali vbyenîe ſvoiga ozheta, ali matere; patrinus, vel patrina, kateri, ali katera ſhe ima ſvoiga ozheta ṡhiviga, pres matere; socrus magna, taṡzhe mati; uterinus, -a, -um, od ene matere, po poli brat, ali ſeſtra; vopiscus, -ci, en dvoizhiz, kateri v'materi oſtane, inu potle na ſveit pride, kadar tá drugi ṡkuṡi ne godni porod pogine
mazati se nedov., F3, caeroma, enu olie, s'katerim ſe ty fehtarji mashejo; ceremona, enu olje, s'katerim ſe fehtarji maṡhejo; reunctores, ty junaki, kadar ſo ſe ṡa junaṡhtvu ṡkuſhali, taku ſo ſe nékadai s'oliom maṡali
meniti nedov., F25, arbitrari, meiniti, ſhazati; atheos, atheus, Nevernik, kateri ſe cilú nyzh na Bogá neahta, preṡ duſhnik, meini de nei Bogá; autumare, ſhazati, meiniti, ali preṡhtimati; censere, doṡdévati, meiniti; cephalus, ena riba, kadar glavo ṡkrie, meini, de jo oben nevidi; conjicere, ſe ſumniti, méniti, domiſliti, vrézhi; imaginari, doṡdévati, ſi v'pamet vṡèti, meiniti; imusculus, ena tyza, eni meinio, de je kralizhik, eni dleṡk, eni, de je ena ſorta poſtoin; intendere, napeti, nameriti, ṡamahniti, miſliti, meiniti, naprezhi; legio, -onis, tudi enu veliku ṡhtivenîe, eni meinio, de je 6666: eni pak 10000. ali en milion; lycanthropia, boléṡan, v'kateri eden meini, de je en volk; magudaris, vel magydaris, enu neṡnanu ṡeliṡzhe, eni meinijo, de je ena ſorta angelike; melanchoryphus, -phi, zhernaglavka, ena maihina tizhiza, druge mladizhe redy, meini, de ſo nîe; melandryum, eni meinio, de je ṡeliṡzhe, eni pravio, de je hraſtoviga dreiva/ drevja ſhverṡh; opinari, meiniti, ſe enimu ṡdeiti, ſhazati, zhutiti; orthodoxus, -a, -um, kateri prou veruje, prou meini, je ene prave miſli; putare, meiniti, ṡdeiti, ſe ne troshtati, nadjati, ſumniti; reor, reris, ratus, reri, meiniti; reri, meiniti; silphium, -phÿ, en ṡhlahtni ṡhonft od eniga ṡeliszha, eni meinio, de letú ṡeliṡzhe je angelica; supponere, podſtaviti, meiniti, podvrézhi; supposui, ſin[!] meinil; suspicari, ſe doṡdévati, ſumniti, van gnati na eniga, meiniti, zviblati, kei kai ṡkarbéti; taminia, -ae, ena ſorta divje vinṡke terte, eni meinio, de je divja buzha, ali pluzh; teucrium, ernprais ṡeliṡzhe, eni meinio, de je Vergis main nit; prim. menioč
meriti nedov., F14, admetiri, domèriti, premèriti, odmèriti, mèriti; amuſsis, ṡhnora, s'katero ſe kai mèri, ali dily; bolis, -dis, ẛhnora s'katero ſe voda mèri; decempeda, -ae, ena ſhiba, paliza, ali ſhtanga prou deſſet ſhulinou dolga, s'katero ſe nyve, ali grunti mèrio; decempedator, tá kateri s'eno tako palizo mèri; demetitus, tá kateri je ẛmerjen, ali kateri je mèril; geometres, vel geometra, kateri tá ſveit ali deṡhele mèri; hostorium, -rÿ, tá leiṡ s'katerim ſe ṡhitu ſhtriha kadar ſe mèri, ṡhtrikovnik; librator, -ris, en moiſter, kateri ſhtrene déla inu mèri; metiri, mèriti, premèriti; modificari, mèriti; modulari, peiti: tudi premèriti, odmèriti, mèriti; remetiri, drugúzh mèriti, ali premèriti, v'drugu reṡmèriti; rhombus, -bi, tudi enu orodje te kunṡhti ṡa ṡemlo mèriti, v'tem furmi eniga remelna, enaku ſhirokiga inu debeliga
metati2 nedov., F13, asthma, neduha, teſnúſt, ali teṡhkúſt v'perſih, de ſe davi, inu ne more prou vun metati; ejectare, po goſtim, inu doſtikrat vun metati; ejectitius, -a, -um, kateri vun mezhe, ali kar ſe ima vunkai vreizhi; empyema, tur na perſih, de eden naſnago, gnoi, inu kry vun mèzhe; excreabilis, tú kar ſe lahku vun mezhe, iṡpluje; excreare, neſnago iṡpluvati, gerdu vun is ſebe metati; haemoptisis. blut speyen. kry pluvati, vun metati; revomere, ṡbluvati, naṡai ṡbluvati, inu vunkai vreizhi, ali metati; screare, hripati, vunkai metati od boléṡni; screatus, -a, -um, kateri vſeṡkuṡi kaſhla, inu vun mèzhe; urna, -ae, védru, kabelza, poſſoda s'katero ſe kamenzi mezhejo, kadar ſe ima ena reizh iṡvoliti, ali reṡlozhiti; vomere, bluvati, pluvati, zhes dajati, vun metati; vomitare, vſeṡkuṡi metati, ali bluvati, inu zhes dajati
mir m, F23, caduceator, en ſel, kateri ẛa myr proſſi, ali gliha, reṡlozhnik; caduceus, -ei, ena beila palizhiza, katero ty ſly noſſio, kadar hozheio myr ſturiti; caducifer, kateri eno takeſhno palizhizo ẛa volo mirú noſſi; conciliare pacem, myr ſturiti; conticinium, molzhanîe, nozhni myr perviga ſná; dextras accipere, myr ſturiti. 1.Mach:13; firmator pacis, kateri ſtanovitnu myr poterdi; infida pax, neobſtojezhi myr, ne ṡavupliu myr; inquietare, boleſtrati, boleſtrovati, myrú ne dati, ṡabavlati; inquietus, -a, -um, nepokoin, ſerborit, kateri néma myrú; pacator, -oris, myrnik, kateri myr déla; pacem inire, ſe pomyriti, myr ſturiti; pacifer, -a, -um, kar myr parneſſe; pacifica, offri ṡa myr; pacificator, -ris, ſpravlaviz, kateri v'mei nékaterimi myr déla, ali ſtury; pacificatorius legatus, en ſel, kateri myr yṡzhe, inu pegeruje; pax, -cis, myr; pax explorata, en gviſhen, inu ṡaṡhihran myr; sectari pacem, myr lubiti; tranquilitas, tihoſt, tihota, myr, mehkota, cilú tihu; vexare, kumrati, fopati, britkúſt sadéti, ſpodélati, poſſati, myru nedati; vexator, kateri myrú ne da, poſſa, inu kumrá; prim. z'mirom
mladiti se nedov., interlunium, mlaja ṡazhetek, kadar ſe luna ponovy, ali mlady
mlaj m, F6, coniunctio lunae, mlai; interlunium, mlaja ṡazhetek, kadar ſe luna ponovy, ali mlady; lunae coitus, mlai, mlada luna; lunula, luniza, maizina luna bliṡu mlaja; neomenia, mlai, mlád méſſiz; novilunium, mlai
mokrota ž, F11, apostema, en prehudi s'notarſhnî tur, bolezhina, oſla, v'kupai ẛbranîe te mokrote v'ẛhivoti; deliquiae, vodenine, mokrote; humidum radicale, ta narejena mokrota; humor, mokrota; liquor, -ris, en ṡhoft, ali ṡhonft, mokrota, ena prelyvna reizh; mador, -oris, mokrúſt, mokrota, faihtikoſt; marasmus, ſuhota ali ſuſha, kadar vṡhè vſá tá narojena mokrota vſahne; retorridè, reſuſhenu pres vſe mokrote; succus, -ci, mokrota, ſozhnúſt, ſokryviza, muṡga; suffusio, prelyvanîe, ali dolyvanîe, tudi ſolṡnoſt, mokrota, mreina zheṡ okú; uligo, -nis, ṡemlè prava mokrota
moliti nedov., F8, ab re orare, ſabſtojn proſſiti, ẛavman moliti; adorare, moliti, zhaſtiti, ſe perklanîati; hians oratio, ṡyalaſta molitou, kadar eden okuli ṡyá, inu moli; intentus orationi, li ṡkuṡi moli; Mars, en pild, kateriga ſo ty Aidje molili, inu s'eniga Bogá te voiṡkè darṡhali; obsecrare, moliti, ſerzhnu inu ṡhelnu proſſiti; orandus, -a, -um, kateriga imamo, ali ſe more moliti; orare, moliti, proſſiti; oratum, -ti, tú sa kar ſe moli; preces destituere, nehati moliti; prim. moljen
molitov ž, F9, breviarium, duhovske buque ẛa molitou; canonicae horae, Cerquene molitve; hians oratio, ṡyalaſta molitou, kadar eden okuli ṡyá, inu moli; manuale, -lis, ene rozhne buque, ali buquize ṡa molitou; officium divinum, Boṡhya molitou, ſlushba, opravilu; oratio, molitou; oratorium, kamerza k'molitvi; precatio, proſhnîa, molitou; pura oratio, zhiſta molitou
mora ž, F3, ephialtes, kateriga Mora ſeſá, de tarpy veliko teṡhavo, kakòr de bi ga tlazhil; incubus, kadar eniga mora ſeſſa, verhu lèṡhezhi; lamia, -ae, veiṡzha, ṡhkratel: ene divje lépe ṡhenize, ludy morè, mora
mornar m, F3, celeusma, vel celeuma, teh mornarjeu péſſim, kadar kai vleizhejo, kir pravio, li ſhe ſerzhnu; contus, -ti, ſhtanga, ena ſhtanga dolga teh mornarjou, ṡa ṡnati, inu s'mèriti te vodè globokúſt; nauclerus, -ri, mornár [poznejši pripis neznane roke]
mošt m, F11, brisa, -ae, en groſd, kateri je perpraulen ṡa mosht tlazhetnîu; circumcidaneum mustum, ſhe ſtlazhen moſht; confervescere, v'kúp ſpariti ſe, vréti kakòr moſht kadar kiſſa; ebulitio musti, moſhta kiſſanîe; musteus, -a, -um, ſladku kakòr moṡht; mustum, -ti, moṡht, vinṡki moṡht; mustum lixivium, moṡht, kateri ſe ṡhupa imenuje; quasillus, -li, ena zaina, ṡkuṡi katero ſe moṡht prezeja; sapa, -ae, móṡht vkuhan do tretyga deilla; vinum buliens, vel fervens, móṡht, kateri kiſſa, inu kipy
mraz m, F19, â frigore se defendit, on ſe ẛupar mraẛa brani; algar, velik mras, ali ẛhaloſt; algeo, -ere, mras tarpéti, ali ẛhalovati, ẛmersovati; algus, mras, antiperistasis, kadar mraṡ vrozhino preṡhene, ali vrozhina mraṡ; dirigere, â dirigeo, ṡkrepeniti od mraṡa; durum frigus, hud, terd mraṡ; frigus, mraṡ, ṡima; frigutire, od mraṡa trepetati; gelu, lèd, mraṡ; iners frigus, en otoṡhen mraṡ, kateri zhlovéka leiniga déla; obrigere, od mraṡa vterpniti; opacum frigus, mraṡ od ſénze; perfrigere, premarṡniti, vṡebſti, ſylnu mraṡ biti; pernio, -onis, en mihúr na nogah od mraṡa, ali en napok, napozhenîe, ali bolezhina na nogah, ali na petah od mraṡa, ali ṡime; rhagadez, -dum, vel rhagadia, -orum, reṡklanîe, ṡhpranîe, reſpoki na nogah, na rokah, na uſtih, ali ſicer na ṡhivotu od mraṡa; rigescere, ṡmarṡniti, od mraṡa okrepeniti
mrtov prid., F29, abortire, en mertou ſad roditi; defunctus, tudi enu mertvu truplu; exangues animae, te mertve duſhe; jeva, ena svyr, katera v'ṡemlo rye, de mertva trupla jei; prasium, mertve koprive; semianimus, -me, na polovizo mertou; sphacelus, kadar ṡkuṡi gnyloſt je vṡhè en vud mertou, en mertvi glid; ustor, kateri tá mertva trupla ṡhge, ali pali
mrzel prid., F17, alsus, -a, -um, marsil; aquilonius ventus, marẛel veiter; congelilus, -a, -um, mlazhen, nikár merṡel, niti gorák; defervere, omraṡiti, merṡlu ſturiti, ohladiti; febris epiala, kadar je enimu vrozhe, inu marṡlu ṡkupai; febris lipyria, kadar ṡnotrai zhlovik gory, inu s'vunai je marṡal; frigere, merṡlu biti; frigescere, merslu, friſhnu perhajati, omerṡovati; frigidus, -a, -um, merṡel; gelidus, -a, -um, ledèn, marṡel; imber gelidus, merṡel deṡh; inalgescere, ṡmarsniti, marṡlu ratati; incallidus, -a, -um, negorák, merṡel; ornithiae, od polnozhý vetrovi marṡeli, ṡlano inu poṡèb perneſſó; perfrigidus, -a, -um, ſylnu marṡel; praefrigidus, -a, -um, premarṡil, ſylnu marṡil; subfrigidus, -a, -um, mlazhin, hladán, napul marṡil
nalič prisl., F8, affingere, ſe ẛmiſhlovati, nalizh ſturiti, ẛupar ſturiti; datâ operâ, nalaṡh, nalizh; de industria facere, nalizh ſturiti; industrè, hitru, s'fliſſom, nalizh; nemus, en luṡhten, ṡelen bórṡht, ṡlaſti kadar je nalizh k luṡhtu ṡrejen; spontè, ſam rad, s'dobro volo, pres veleinîa, ſam rad, nalizh; studiò, nalizh, klubu; studiò se â labore subtrahere, ſe nalizh pred déllom ṡkujati, inu ſe okuli ṡkitati
napuhnjen del., F10, afflatus, napihnîen, napuhnîen, podrashen; bullatus, -a, -um, ſylnu napuhnîen inu offerten; elatus, -a, -um, poviſhan, napuhnîen, offerten, prevṡeten; pneumonia, vel peripnevmonia, otúk trébuha, kadar je napuhnîen; pneumoniacus, -a, -um, komu je trébuh napuhnîen, ali otekel; superbus, -a, -um, offerten, prevṡètin, napuhnîen, oblèdin, ohol; turgidulus, enu malu napuhnên; turgidus, -a, -um, napuhnîen; varix, -cis, napuhnîena ṡhyla, karzhna ṡhyla
narejati nedov., F27, capillare, laſſe narejati; insuasum, -si, ena farba ardezhkaſta inu dimnaſta, katero ſo nékadai is dimnatiga kapanîa narejali; lectisterniator, kateri poſtile ſtelè, ali nareja; ornatrix, katera lipú nareja; papyrus, -ri, vel papyrum, -ri, je enu drevze v'Egypti, s'kateriga ſe veliki platelzi narejajo, de ſe na nîe piſhe; pavicula, -ae, en kÿ, ali bat, s'katerim ſe en iṡterleh tolzhe kadar ſe enu gubnu nareja; proplastice, -ces, ta kúnṡht furme narejati, kakòr ſo lonzharji navajeni; psalmographus, kateri pſalme piſhe, ali nareja; tragematopola, kateri zukar nareja; umbrare, ſénzo narejati
narojen del., F4, genuinus, -a, -um, roják, tá pravi, po naturi narojen; humidum radicale, tá narojena mokrota; innatus, -a, -um, narojen, uraſten; marasmum, ſuhota, ali ſuſha, kadar vṡhè vſá tá narojena mokrota vſahne
navaden prid., F10, cretio, -nis, tudi enu navadnu goſtovanîe per odpovedanîu ene erbṡzhine, ali enu reṡmiſlenîe taiſte; didragma, velá dvá navadna danarja. Matth:17.v.24; extraordinarius, -a, -um, ṡvunai navade, zhes navadno viṡho, inu poſtavo; falarica, -ae, ena ſorta eniga velikiga leſſá, nékadai na voiṡki navadniga; moralis, -le, navadnu, kar je po ṡhtimanîu teh ludy, kar k'navadam inu k'navukam ſliſhi; paradoxus, -a, -um, neſliſheozhe, inu zhudne rizhy ṡupar gmain meinenîe, kateru nei navadnu ſliſhati; solet, je navadnu; trivialis, -le, en gmain, ali navadni poot; usitatus, -a, -um, navaden, navajen; visceratio, dilenîe ſroviga meſſá, nékadai ſo ſrovu meſſú dilili, kadar je kei en bogat vmerl, takú je bilú navadnu per eniga bogatiga pogrèbu
negoden (ne goden) prid., F4, abortinus, -a, -um, negodn; abórtus, -us, mertou, negodni, ne ratani porod; immaturus, -a, -um, neṡrél, negoden, vel negodán; vopiscus, -ci, en dvoizhiz, kateri v'materi oſtane, inu potle na ſveit pride, kadar tá drugi ṡkuṡi ne godni porod pogine
nekadanji prid., F16, Ariopagus, en nékadanî plaz v'tem méſti Ahene[!]; arula, tudi ena ẛa ẛherjavizo nekadanîa poſſoda; choa, ena nékadanîa gerzhka mera; confarreatio, -onis, en nékadani offer per ṡhenitovanîu ṡa otroke iméti, kateri bi farji ratali; convadari, k'rihti, ali h'pravdi klizati po nékadanî ſtari ſhegi, ṡlaſti kadar taiſta partia je oblubila priti; crusma, en ſtar nékadanî inſtrument, na kateri ſo bili, kadàr ſo pleſſale te ſtare babe; haruspex, -cis, en Bogoviz, kateri je mèrkal na oſſerzhje ṡhivinsku per nékadanîh offrih; praeterito tempore, nékadai, nékadanî zhas, poprei; praetexta, -ae, ena ſorta dolṡiga gvanta per teh nekadanyh Rimlanih, kateri ſo ty otroci noſſili do ſedemnaiſtiga leita; philyra, -ae, tá ṡnoternîa leipa ṡhkorja, ali koṡha od lipoviga driveſſa, na katero ſo ty nékadanî ludè piſſali; priscus, -a, -um, ſtar, tega ſtariga zhaſſa, nekadanî; pristinus, -a, -um, tá pervi, nékadanî; stibadium, -dÿ, tudi ena ſorta is ṡeliṡzha ſturjene poſtile, na kateri ſo ty nékadanî ludje navado iméli, de ſo na tajſti jedli; sumen, -nis, ſvinṡku ſalu, ali ena nekadanîa ṡhpiṡha; tempus praeteritum, nékadanî zhas
nepoceran prid., F2, inconsumptus, -a, -um, nepozeran, nekonzhán, neponuzan; lienteria, -ae, tákaſna griṡha, ali tá beila, dertje, driſt, kadar tá nepozerana ṡhpiṡha zeila od zhlovéka grè
neuganiti se dov., scirrhus, en terd otúk, kateri ſe neugane kadar ſe partiṡka
nevesta ž, F12, epithalamium, ozhetna péſſim ſturjena zhes poſtilo te Navéſte; flammeum, -mei, en giel ſhlár, kateriga ſo nevéſte nékadai na glavi noſſile; nova nupta, nevéſta; nupta, -ae, Nevéſta; nurus. Sohnsfrau. syna shena, nevésta, synovla shena. uxor filÿ; nurus, -rus, ſyna ṡhena, ſynovla ṡhena, nevéſta; nympha, ena nevéſta, dékliza, goſpodizhna; paranymphus, Naveiſte tovariṡh; pronuba, -ae, druṡhiza, neveiſte tovarſhiza; sponsa, -ae, nevéſta; zelotes, -tis, kadar ṡhenin prevezh lubi navéſto, ali navéſta shenina. Exod:34.v.14
niti vez., F19, congelilus, -a, -um, mlazhen, nikár merṡel, niti gorák; dispas, sive situla, kazhiza taku maihina de ſe ne vidi, kadar ſe na nîo ſtopi, takú ſtrupovita, de eden poprei vmerje, kakòr ſtrup pozhuti, ne pozhuti obene ṡhaloſti, niti bolezhine; innabilis, -le, kir ſe ne more niti plavati, niti voṡiti; mediocris, -cre, ſrêdni, niti prevelik, niti premaihen; Nazarei, ſo ſe imenovali ty, kateri néſo vina pyli, niti dolge laſſe redili; nec, neque, ni, niti; necubi, niti, ky; necunde, niti od kod; neque, niti, tudi ne; neuter, -ra, -rum, oben, niti letá, niti uni; neutrò, neutrobi, niti na letó, niti na uno ſtrán, nikamer, nigdèr; prosodia, ene beſſéde iṡrezhenîe, de nei predolgu, niti prekratku; syrtes, nevarna meiſta na murju: ſo plitva peiṡzhena meiſta, na katerih barka obſtoji, de ne more niti naprei, niti naṡai; unigenitus, -ti, edinurojen, edini ſyn, kateri néma brata niti ſeſtre
noč ž, F21, advesperare, advesperascere, ſe ẛazheti mrazhiti, núzh perhajati; advesperascit, ſe mrazhy, bo ẛkorai núzh, ſe nozhy, núzh perhaja; aequinoctium, -tÿ, dán inu núzh vglyh, ob ſpomladi, inu na jeſſen; festum Pashatis, velika núzh, vuṡam; H. ... seruit etiam, ut nuzh, nox; hilaria, -orum, púſt, ali tý dnèvi, kadar je dán inu nuzh glyh; insomnem ducere noctem, célo nuzh ne ſpati; nox, -tis, núzh; nox illunis, núzh pres lune, temma; pascha, -ae, vel pascha, -tis, preſtop, v'preik ſtop, vuṡam, ali velika núzh; perdicium, -cÿ, ſvetiga Petra ṡeliṡzhe: núzh inu dán ṡeliṡzhe; pernoctare, zhes núzh na enim meiſti oſtati, prenozhiti; pernox, -ctis, célo núzh, zhes ceilo núzh; trinoctialis, -le, tréh nozhy, kar try nozhy dolgu tarpy; trinoctium, -ÿ, try nozhy po rèdu, try nozhy ena ṡa drugo; urceolaris herba, ſvetiga Petra ṡeliṡzhe, núzh inu dán; prim. po noči
noht (nohat) m, F10, exungulare, nohty obréṡati, parkle iſtergati; irrectus, -a, -um, ut irrectus pollex, paliz, katerimu nei nohát obréṡan; onyx, onychis, nohát na perſteh, na rokah, ali na nogah; paronychia, -ae, ena ṡanuhtniza, velika bolézhina ṡa nohtmy; praesegmina ungvium, nohty odréṡky; ptergium, -gÿ, nuht ali mreina v'ozheſſi, en raſt okuli nohtou, da gnoi; reduvia, ṡanuhtniza, kadar ſe koṡha od nohty lozhi, ali je ṡa nohtam gnoji, de prozh grè; ungvis, -is, nohát, parkel
obiskati dov., F10, conventus, -a, -um, kadar eden eniga ṡa volo ſturjene krivize obyṡzhe; convisere, eniga obyṡkati, k'enimu pergledati; disquirere, obyṡkati, s'fliſſom ſpraſhovati; intervisitare, v'zhaſſi domá obyṡkati; invisere, obyṡkati; requirere, tudi toṡhiti, ali obyṡkati; revisere, ṡupèt priti, ali poiti pogledati, ali obyṡkati; revisitare, ṡupèt obyṡkati, obyṡkanîe verniti; visere, obyṡkati; visitare, obyṡkovati, obyṡkati, obhoditi, obhajati
oblasten prid., F4, caduceius, -ei, ena beila palizhiza, katero ty ſly noſſio, kadar hozheio myr ſturiti, ena oblaſtna paliza; diploma, Papeshou oblaſtni lyſt, ali Ceſſarṡku piſmu, kateru kakovo múzh ima; sceptrum, -tri, oblaſtna, ali kraileva paliza; servitialis, ſluṡhben, v:g: ſluṡhbena, ali oblaſtna ṡkerb
obračati nedov., F9, avertere, oberniti, odverniti, prózh obrazhati; derivare, pelati, napelati, vodo drugam obrazhati; disponere, reſtaviti, reṡlozhiti, narediti, narovnati, reṡglihati, obrazhati; gubernaculum, -li, Timón, kateri v'barkah od ṡadai viṡha, kreta, rovna, inu obrazha tó barko; tenatus, -us, kadar eden ne more garla obrazhati; tetanus, kateri ne more vratú, ali garla obrazhati; valgus, -a, -um, kateri krumpaſtu hodi, kateri ṡpréd s'nogami naroṡen hodi, ali kateri mèzho na nogah notar obrazha; versare, obrazhati; vertere, obrazhati, obarniti
obrezovati nedov., F4, averuncare, terte obréẛovati; palmes subsidiarius, ena mladiza, katera ſe puſty na terti, kadar ſe obréṡuje; vinitoria falx, noraṡ, vinik ṡa terte obréṡovati; vitis putator, vinṡke terte riṡazh, kateri terte obreiṡuje
odahniti se dov., F4, interductus, -us, en s'perjom vleizheni ṡhtrihelz, kateri ſe naredy v'enim piſſanîu, de da na ṡnanîe, de ſe ima molzhati, inu odahniti; onocrotalus, -li, diṡhevnik, ali gugaviz: je ena tyza labudu podobna, kadar vrát v'vodo vtakne, inu ſe odahne, taku ṡahrupy, kakòr de bi en oſſel ṡatrobil; pausare, poſtati, pozhivati, ſe odahniti, poſtati, pojemati; respirare, ſe odahniti
odleteti dov., F4, abvolare, odléteti; evolare, ṡletéti, odléteti; provolare, odleteiti, prozh leteiti, beiṡhati, kakòr tyza; senecio, -onis, kriṡhni korèn, grinte ṡeliṡzhe, je pavolatu, kadar tá pavoliza od vetra odlety, se vidio glavize gole
odpihniti dov., F2, erigeron, kriṡhni korèn, ima zveitje kakòr ena pavola, ſe radu odpihne; scolymos, ena ſorta oſſada, kateri ſe imenuje miniṡhka glava, kadar ſe pavoliza odpihne, laṡhki oſſad, v'deṡheli naſhi ga je doſti
odpinjati se nedov., diluculum, kadar ſe v'jutru ẛarja odpinia, cilú ẛgudai
odpirati nedov., F5, anastomaticum, arznîa, katera odpèra [str. 22a]; anastomaticum, arznia, katera odperuje, ali odpèra [str. 134b]; ecligma, -tis, arznia, katera ſe pozhaſſi v'uſtih reſtopy, inu ṡluṡhi tem pluzham, odpira te rorike teh plúzh, kadar ſo ẛaperti; medicamenta anostomatica, arznie, katere odpirajo; submotor, -oris, vratár, kateri na vratih varuje, ṡapèra, inu odpèra, inu obeniga notar ne puſty
odslanje s, miſsio, -onis, poſlanîe, odſlanîe, kadar ſe ṡholnerjam ſlavú dá
odstopiti dov., F19, absístere, odſtopiti, nasai ſtopiti, ali odbéshati; cedere, odſtopiti, ſe vganiti; decedere, odtiti, odſtopiti, ſe odmakniti; declinare, ſe ogniti, umakniti, ṡaiti, odſtopiti, ṡahajati; degredi, odſtopiti; desistere, odſtopiti, nehati, jenâti; digredi, odſtopiti, ṡahajati, prózh poiti; digreſsa est mulier â marito, ṡhena je od ſvoiga moṡhá odſtopila; digreſsus est, je odſtopil, ali ẛaſhel; discedere, odhajati, prózh poiti, odſtopiti, odtiti; divertere, -diverti, notar priti na erperge, is poota odſtopiti; elongare, delezh poſtaviti, odſtopiti, ṡavleizhi; excedere, preſtopiti, odſtopiti; excursus, -us, oteik, odteikovanîe, kadar eden odſtopi od ſvoiga naprei vṡetjá; recedere, odſtopiti, odſtopovati; receſsus, -us, odhod, odſtopnoſt, proſtor, kir ſe more odmakniti, ali odſtopiti; referre pedem, odſtopiti, ſe odmakniti; secedere, prózh odſtopiti, odbéṡhati, ſe odmakniti, vganiti ſe; sectarius, -a, -um, en ſléherni, kateri od tega praviga kardela odſtopi, en ṡmotnizhnik
odtek m, F3, excursus, -us, oteik, odteikovanîe, kadar eden odſtopi od ſvoiga naprei vṡetjá; liratim, po vodè napelanîu, po vodenih odtékih; sardoa, -ae, vel sardova, ṡeliṡzhe meliſſi enaku, raſte v'ſardinÿ deṡheli v'ſtudenṡkih oteikih
odtekovanje s, excursus, oteik, odteikovanîe, kadar eden odſtopi od ſvoiga naprei vṡetjá
oh medm., F4, ehem, oh, oh, kai je tú! kadar ſe kai naglu ṡgody; oh, aube, oh meni, jo meni, oh Bogú ſe vſmili
olje s, F37, amurea, grampa od oliá; balanatus, s'koſtanîavim oliam pomaẛan; carcinum oleum, oréhovu volje; infusorium, tá poſſoda, s'katero ſe kai naliva, ṡlaſti olie v'lampo. Zach:4; lignum imbibit oleum, ta leis popye tú olje, ſe napoji; oleum, olei, olie, ali olye; reunctores, ty junaki, kadar ſo ſe ṡa junaṡhtvu ṡkuſhali, taku ſo ſe nékadai s'oliom maṡali; stacten, vel stacte, -es, is ſladke ṡhkorje volie; vincalis, kamenṡku oile k'vinṡkim kolam, de zherv ym ne ṡhkodi
osad m, F6, acalánthis, -dis, oſſád, ali szhetize, kateriga ẛarnîe ṡhtiglizi radi jedó; acorna, -ae, vel acarna, -ae, enu ẛheliszhe, kakòr oſſád, ali cordabenedicta; cordabenedicta, ali oſſád, acorna; dipsacum, -ci, te velike szetize[!], oſſád, ſhtiglizi radi na taiſti ſeidajo; scolymos, ena ſorta oſſada, kateri ſe imenuje miniṡhka glava, kadar ſe pavoliza odpihne, laṡhki oſſad, v'deṡheli naſhi ga je doſti
osel m, F4, hinnus, -ni, en maṡg, od oſla inu kobile; lalisio, -onis, en mlad hoſtni oſſel; onager, -gri, divji oſſel; onocrotalus, -li, je ena tyza labudu podobna, kadar vrát v'vodo vtakne, inu ſe odahne, taku ṡahrupy, kakòr de bi en oſſel ṡatrobil; rudo, rudere, trobiti kakòr en oſſel, ſhrajati; sagma, -tis, tá butora tega oſla. Lev:15; veterinus, -a, -um, tovorniṡhki koyn, oſſel, Camela
osem štev., F14, beſsalis, oſſem komulzeu dolgúſt; didorus, -a, -um, dvei dlani, ali oſſem perſtou dolg; duella, oſſem ṡhkrupelnu; octipes, s'oſmeimi nogami; octo, oſſem; octojuges, nyh oſſem ene druṡhbè, ali tovaruṡhtva ṡkupai perſeṡhenih, inu ṡveṡanih; octonarius, -a, -um, kar je od oſſem; octonis annis pariunt caprae, oſſem leit koṡè rodè; octophorum, -ri, ene pare, ali ṡhenfta, ena kozhia, ali ſtól, kateru nyh oſſem noſſi; octoplus, -a, -um, v'oſſem giby; octuplicatus, -a, -um, oſſem deilu pogmèran, ali oſſemkrat vezh; VIII. oſsem. octo. 8; usura beſsalis, kadar ſe da 8. od 100
ostrost1 ž, F8, acies, -ei, ostrúst na ſheléṡi; acrimonia, oſtrúſt, grenkúſt, kiſſiloſt; austeritas, oiſtrúſt, neṡhalenîe; dysuria, kadar eden teṡhku ſvojo vodó puṡzha, oſtrúſt zhovéṡke[!] vodè, teṡhkúſt zhlovéṡke vode v'zuranîu; os gladÿ, oſtrúſt mezha; rigor, -oris, oſtrúſt; rigor justitiae, oſtrúſt te pravize; severitas, oſtrúſt, nevſmilenîe
otekel del., F7, pharasynanche, kadar je s'vunai garlu otteklu; pneumoniacus, -a, -um, komu je trébuh napuhnièn, ali otekel; polyintumescens locus, enu otteklu meiſtu; posus, -a, -um, kateri ima takú otekel nus; scirrhus, terda otekla koṡha preṡ beteṡha; tonsillarum inflamatio, kadar je s'notrai garlu oteklu; tumidus, -a, -um, otékel, ṡabuhliu
otok1 m, F17, agina, -ae[!], garla boléẛan, otúk v'garli, ali v'goltu [str. 19a ]; angina, jesizhik v'vſtih, kuſherji, gerla otúk, ali boléẛen; detumere, detumescere, ſplahniti od otuka; extuberatio, vun vdarjenîe, otúk, kadar en ṡhúl, ali tur vun vdari; extumescere, otezhi, otúk iméti, otúk ſe ſturiti; inflamatio tonsillarum, otúk na ſtranah garla; intumescere, ottezhi, otúk iméti; parotis, -dis, ena bula, ali otúk ṡa uſheſmi, oteklúſt pod uſheſmi; phlegmone, -nes, en vrozh tur, ali otúk; pneumonia, vel peripnevmonia, otúk trébuha, kadar je napuhnîen; polypus, -pi, vel dis, tudi noſni otúk, ali tur; scirrhus, en terd otúk, kateri ſe neugane kadar ſe partiṡka; suppuratio, en gnoini otúk; suppuratorius, -a, -um, tú kar en otúk, ali tur omeza; tuber, -ris, garzha, mihúr, otúk, oteklúſt, mauroh; tumor, -ris, otúk, garzha, oteklúſt, ſpuh, ſpusha, spushenîe
otreti dov., F5, abstérgere, obriſſati, otréti; extergere, ṡbriſſati, ottréti, ozhiſtiti; obterere, ṡtreiti, otréti, obriſſati, odribati, ṡtlezhi; praetergere, obriſſati, otréti, en gnui na eni bolezhini, ali ṡokervizo, lipú po malim: tudi tá pút kadar ſe eden poty; tergere, obriſſati, otréti
otrptneti dov., exanthena, kadar je vṡhè tellu od ſtraha oterptnélu
ozdraviti dov., F17, cacoëthes, tur ſylnu hud, kateri ſe teṡhku oẛdravi; consanare, consanescere, oṡdraviti; convalere, convalescere, oṡdraviti, ſe gori ṡkoléhati, ṡupèt ṡdrav poſtati, ṡgajati ſe; curare ab infirmitate, ṡvardevati, oṡdraviti; evalescere, oṡdraviti, ſe popravlati, raſti; insanabilis, -le, neoṡdravlezhe, kar ſe ne more oṡdraviti; morbus curabilis, boléṡan, katera ſe more oṡdraviti; percurare, oṡdravlati, ali cilú oṡdraviti, preṡkarbeiti, inu ṡdravu ſturiti; persanare, cilú oṡdraviti, ali ṡdravu ſturiti; praesanascere, poprei oṡdraviti, poprei ṡdrou ratati; resanare, oṡdraviti, ṡupèt ṡzeiliti, ṡdrou poſtati; revalescere, ṡupet oṡdraviti, ṡdrou poſtati, ṡupèt ṡdrou poſtati, ſe gori ṡkoleihati; salutaris, -re, ṡdravu, kar sdravje perneſſe, ali oṡdravi; sanare, oṡdraviti; sanare contritos corde, te ṡtreniga ſarzá oṡdraviti, obèṡati; soteria, -orum, ſhenkinga, ali dary, katere en priatel priateli poſhle, kadar oṡdravi, po nîegovi boléṡni, od veſſelja, de je oṡdravil
ožeti dov., stymma, -tis, kadar ſe kai oṡhme, ali prezidy, tú grobú, ali ta goṡzhava, kar zhes oſtane, je ſtymma po latinsku; prim. ozmen, ožmeti
padar m, F7, balneatores, padarji v'paiṡhtibah; chirurgia, kunṡht teh padarjou, ali Arzatov; chirurgus, Padar, arzat, likár, kateri rane zeili; scarificator, padar; spatha, -ae, tudi ena lopatiza, katero ty Apotekarji, ali Padarji ṡhpugajo, kadar flaiṡhtre kuhajo; specium, -cÿ, tú ṡheléṡze, s'katerim ſe te rane globozhina yṡzhe, inu Padarji s'nym v'rane ſegajo; splenium, -nÿ, ... ena pauſhiza, ali v'kup ṡloṡhena rutiza, katere arzati, ali Padarji, kadar eniga ranîenega veṡhejo, [nuzajo]
padati nedov., F15, cadere, paſti, padati; cadunt folia, lyſtje lety, pada; casare, et casitare, doſtikrát, po goſtim padati; collabascere, doli pozheniti, padati, doli vhajati; dropax, ṡhalba de laſſè padajo; illabare, illabi, ſe noter podati, ali paſti, po malim v'kai padati, ſe ſpuṡzhati; ingruere, s'plaṡom padati, s'ſylo notar paſti, s'hrupam planiti; irrorat, roſſa pada, roſſy; nutare, migati, majati, padati, ſe ſpodpolṡovati, ſpotikati; peripsema, -tis, vel perisma, -tis, tá práh ſhloſſarṡki, kateri od pile doli pada, ali od ṡhage, ſmety; perlabi, ſe popolṡniti, pozhaſſi padati; poma caduca, jabulka, katera ſama doli padajo; rorat, roſſa pada; succumbere, ſe puſtiti premozhi, ali premagati, doli padati; titivillitium, -tÿ, tú kar od ſukna doli pada, kadar ſe lika, inu gladi; prim. padaječ, padejoč, padeoč
pak vez., F17, ast, ali, pak; ast ille, on pak; at, ali, pak; atqui, inu pak; attamen, ali, vſai, vener, pak, niṡhter manîe; autem, pak; bruchus, ena maihina mlada kobiliza, katera ſhe peruti néma: kadar pak ẛazhne létati, ſe imenuje Athacus; enimvero, ẛa gviſhnu, ṡakai pak, pruti timu; groſsus, -si, te perve debèle fige, katere zvétke imenujejo, eni pak, te neṡréle fige, katere nigdar ne ṡorè; halus, -li, enu ṡeliṡzhe s'perjam dobri miſli podobnu, s'zveitjam pak materini duſhizi, laṡhki ali vertni; legio, -onis, tudi enu veliku ṡhtivenîe, eni meinio, de je 6666: eni pak 10000. ali en milion; napta, ena reizh ogîn pervarovati, kakòr ſo olikina ṡerza s'grampo, ali pak nepridnu predivu; quod autem evenerit, de je pak tú ſe ṡgodilu; quoniam, dokler, potehmál, dokler pak; syndicus, -ei, méſtni ſhribar, v'enih deṡhelah pak, méſtni Rihtar; verò, ali pak; vir, si comam nutriat, ignominia est illi: mulier verò, si comam nutriat, gloria est illi. 1.Corint:cap:11.v.14.15. enimu moshú je ſramota, kadar on dolge laſſy redy: kadar pak ena shena dolge laſſy redy, je nîei ena zháſt
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: pak vez., Dat veniam corvis vexat censura columbas. [D. J. Juvenalis, Sat.II., 63]. Ta male tat na gavgah visy Ta velik pak, se ſa miſo posady. Truber, fol. 127.; glej opombo pri geslu gavge
palec m, F10, index, zagar, ali kaṡar, kateri kai kaṡhe: tudi eniga ṡlatarja kamen, s'katerim ſe ṡlatú inu ſrebrú probira, ali ṡkuſha: tudi tá pervi perſt per palzi; irrectus, -a, -um, ut irrectus pollex, paliz, katerimu nei nohát obréṡan; lichas, kar ſe more s'palzam, inu s'tem drugim perſtam doſezhi; pentadoron, vſe tú kar ima vſelei pèt malih pednîou: mali pedaîn je, kadar ſe palz, inu tá perſt per nîemu reſtegne; pollex, -cis, en palz; pollicaris, -re, en palz ſhirok; quincunnecialis herba, ṡeliṡzhe, ali trava pèt palzeu viſſoka; semiſsis, ena mèra s'dlanjo, inu s'povṡdignênim palzom viſſoka; sescunxialis craſsitudo, ṡa pul drugi palz debelu; uncialis altitudo, kar je ṡa en palz viſſoku, ali globoku
paličica ž, F3, caduceus, -ei, ena beila palizhiza, katero ty ſly noſſio, kadar hozheio myr ſturiti, ena oblaſtna paliza; caducifer, kateri eno takeſhno palizhizo ẛa volo myrú noſſi; virgula, -ae, ena ſhibiza, palizhiza; prim. palčica
partija ž, F2, convadari, k'rihti, ali h'pravdi klizati po nékadanî ſtari ſhegi, ṡlaſti kadar taiſta partia je oblubila priti; edititius judex, en rihtar, iṡvolen od ene partie, inu nei potréba de bi ta druga h'timu pervolila
pataka ž, flocces, -um, patake, pytje, kadar ſe voda na tropine vlye
pavolica ž, F4, lanugo, -inis, pavoliza, perne dláke na bradi, volna na ſadú; pubes, -pubis, mladúſt, enu kardelu mladenizhou, perva pavoliza, ali dlake na ſramu, vṡhè bradat; scolymos, ena ſorta oſſada, kateri ſe imenuje miniṡhka glava, kadar ſe pavoliza odpihne; senecio, -onis, kriṡhni korèn, grinte ṡeliṡzhe, je pavolatu, kadar tá pavoliza od vetra odlety, ſe vidio glavize gole
pedanj m, F7, dodrans, -tis, pedaîn, zheterti deil ene rizhy; palmaris, -re, s'en pedaîn dolg, ali s'eno dlán ſhirók; palmus, -mi, en pedaîn; palmus major, veliki pedaîn; pentadoron, vſe tú kar ima vſelei pèt malih pednîou: mali pedaîn je, kadar ſe palz, inu tá perſt per nîemu reſtegne; spithama, -ae, en pedaîn
pest ž, F8, incursare aliquem pugnis, et calcibus, nad eniga tezhi, s'peſtmi biti, inu s'nogami berzati, ali pehati; manipulus, -li, ena polna pèſt, ṡlaſti kadar ſe ṡhanîe ṡhitu, en ſnop, ali ſnopizh ṡhetve; mannalis, -le, ena polna pèſt, kar ſe more s'rokó, ali s'peſtjó popaſti; merges, -tis, ena pèſt klaſjà, ſnop, ali kopizh; pugnus, -ni, ena pèſt; pyrum volemum, ena kakòr pèſt debela hruṡhka; venire in manus, v'pèſt priti
peti nedov., F45, aedon, -nis, en ſlavizh, kateri po nozhi lipú poje; aſsâ voce cantare, s'glatko ſhtimo péti; canituri habetur in Apoc.8: bodo peili; concinere, v'kupai peiti, eden po drugim peiti; fasenninae, ſo te péſmi, katere Ama poye, de deite ṡaſpy; gallinarium, -rÿ, kurje peitje, kadar kuri pojó; intercinere, v'meis peiti; poëtria, -ae, katera raime déla, ali poje; praecinere, naprei peiti, tó péſſim ṡazheti; syrenes, morṡke goſpodizhne, lipú pojó
pezdeti nedov., pedere, perdéti, ali peṡdéti, kadar ſapa grè na tihim
piliti nedov., F2, limare, piliti; strictura, -ae, tudi práh od ṡheléṡa, kadar ſe pili
pilpoh m, F4, bitumen, -nis, pilpoh, en judovski lym, ali kraida, kadar ſe vuṡhge, takú ne vgaſne; piſsaphaltus, tá tekozhi pilpoh, Judovṡky lym; resina, -ae, ſmola, pilpoh, mazhkin mèd, vſe tú kar ſe zidy. Gen:32; resinatus, -a, -um, s'ſmoló, ali s'pilpoham namaṡan
pitati nedov., F11, curruca, -ae, vel corruca, -ae, peiniza maihina tizhiza, katero moṡhyz ne kreiga ẛa tú, kir ona jaiza od kukovize lèṡhe, inu mladizhe pita; facere pingvescere animalia, ṡhivino pitati; farcire, pitati, fillati, nagnêſti; mansum, -si, tú ṡvezhenîe, kakor te Ame délajo, kir tó jeid ṡdvezhè, kadar te otroke pitajo; obesare, pitati, tolſtiti; optimare, tolſtiti, pitati, dobru rediti; pelicanus, -ni, tyza Pelikán, kateri s'ſvojo kryvjo ſvoje mlade pita; sagina, -ae, ena tolſta, maſtna ṡhpiṡha ṡa pitanîe, katera dobru pita, inu tolſtu ſtury; saginare, pitati, tolſtiti; subsanare, ſe ſpakovati, eniga ṡaṡhpotovati, fige inu norze kaṡati, ga s'figami pitati. 4.Reg:19.v.21; turunda, fazilni s'teſtá, s'katerimi ſe Capuni, inu Goſſy pitajo
plačati dov., F16, annumerare, perſhtéti, doſhtéti, plazhati; capite luere, s'glavo plazhati; foeneralia, -orum, ta zhaṡ kadar ſe ima uharnia plazhati; in aſsem satisfacere, vſezhihernu plazhati; luo, -ere, tarpéti, plazhati, ṡadoſti ſturiti, preneſti, pokuro doperneſti; nomina diſsolvere, dolgè plazhati; persolvere, plazhati, vſe do konza plazhati, cilú vſe plazhati; plenè solvit, je popolnama plazhal; restituere, poverniti, nameiſtiti, plazhati, naṡai dati; sarcire damna, ṡa ṡhkode poverniti, ali plazhati; solvendo eſse, iméti s'zhym plazhati; ſolvere, plazhati, odvèṡati; unde reddam, s'zhim bóm plazhal? verṡuram facere, en maihin dolg plazhati, inu en vekſhi ſturiti
platno s, F24, anabolagium, enu tanku platnu ẛhenam okuli vratú; biſsinus, s'nar tanſhiga platna; communis tela, gmain platnu, ali ṡhleht; involucre, eniga polberarja platnu ali abtoh, kadar ſtriṡhe, inu brye; jugum textorium, tú kollú na kateru tkalzi platna naviajo; linteatus, -a, -um, v'platnu oblézhen, s'platnom gvantan; linteo, -onis, en tkaliz, kateri tkè platnu; linteum, ſléhernu platnu; sindon, -nis, tanku platnu, tanzhiza; tela, -ae, vel tella, -ae, platnu
pleča s mn., F4, humeri, plèzha; humerosus, -a, -um, kateri ima ſhiroka ali viſſoka plèzha, plezhaſt; linteum humerale, enu platnu na plèzha, kadar ſe ſtriṡheo laſſîe; scoptula operta, rame, ali plèzh platiṡzhe
plesati nedov., F17, choragus, tá kateri ygrá, ali naprei pleſhe; choralistria, katera lipú plèſhe, ali poje; choreas ducere, pleſſati; chorentes, tá kateri pleſhe; crusma, en ſtar nékadanî inſtrument, na kateri ſo bili, kadàr ſo pleſſale te ſtare babe; desaltare, ṡkakati, inu pleſſati; funambulus, -li, kateri po ſhtriki hodi, ali ṡkazhe, inu plèſhe; halter, -ris, ena kugla k'ṡkakanîu ſvinzhena kakòr imajo taiſti, kateri na ſhtriku pleſhejo; hypaethrae ambulationes, veṡhè, ali ganki preṡ ſtrehe, na katerih ſe plèſhe; neurobata, -ae, kaukler, kateri na ṡhtriku pleſhe; praesultare, naprei pleſſati, tá ples voditi, raje pelati; saltare, pleſſati, ṡkakati; saltator, tá kateri vuzhi pleſſati; saltatorius locus, meiſtu, kir ſe plèſhe, ali kir ſe vuzhè pleſſati; schoenobates, -ae, kaukler, kateri na ṡhtriki plèſhe; tripudiare, pleſſati, ṡkakajóz[h] ſe veſſeliti
pljuča s mn., F9, arteria aspera, tá ror tega luffta, po katerim ẛapa grè k'pluzham ſkuſi golt; diaphonia, reṡhtimnoſt, tá koṡhiza, ali mréṡhiza, katera obiſti od ſerza, inu pluzh lozhi; ecligma, -tis, arznia, katera ſe pozhaſſi v'uſtih reſtopy; inu ṡluṡhi tem pluzham, odpira te rorike teh plúzh, kadar ſo ẛaperti; exulceratio pulmonum, kadar pluzhe gnyjejo; peripneumonia, -ae, pluzhna boléṡan, teṡhku dihanîe, kir ſe pluzhe ſuſhè; peripneumonicus, -a, -um, na pluzhah bolán; pulmo, -nis, pluzha; pulmonarius, -a, -um, na pluzhah bolán
počen del., F2, ramex, -cis , idem ac hernia, et ruptura, kila: kadar je eden kilou, ali je pozhen; ramicosus, -a, -um, pozhen, kilou
počutiti dov., F10, conscius sum mihi huius rei, jeſt veim, ṡnám, pozhutim ſam na ſebi, ẛa tó reizh; dedolere, tá pervi beteṡh vezh ne pozhutiti; discruciari, hudú martran biti, velike britkuſti pozhutiti, enimu britku biti; dispas, sive situla, kazhiza taku maihina de ſe ne vidi, kadar ſe na nîo ſtopi, takú ſtrupovita, de eden poprei vmerje, kakòr ſtrup pozhuti, ne pozhuti obene ṡhaloſti, niti bolezhine; percipere, ṡapopaſti, prejeti, pozhutiti, ṡaſtopiti, ſposnati; praesentire, prasentiscere, obzhutiti, pomeiniti, pozhutiti; sapor, -oris, ṡhmáh, kateri ſe pozhuti per pokuſhanîu, ali per jeidi; sensibilis, -le, pozhuteozhi, kar ſe lahku pozhuti; sentire, pozhutiti, obzhutiti, zhuti: ſe hudu zhutim
poginiti dov., F13, adagia sunt: kateri nevarnoſt lubi, ta v'ny pogine; buphonum, enu ẛeliṡzhe od kateriga volli poginejo; crepare, pokati, ṡhkripati, ṡhkerniti, zerkniti, poginiti, reſpozhiti; deperire, cilú poginiti; deperiturus, -a, -um, kar ima poginiti; disperire, k'nizhemer perpraviti, poginiti; interire, poginiti, vmréti, zerkniti; obÿcere se periculo, ſe v'nevarnoſt podati, s'ſvojo volo poginiti; peoplos, lotri, kateri poginejo od velikiga kurbanîa; perire, poginiti, konez vṡèti [str. 158b ]; perire, pogubiti, poginiti [str. 159b ]; tabifica vis, múzh ṡa ſagniti, inu poginiti; vopiscus, -ci, en dvoizhiz, kateri v'materi oſtane, inu potle na ſveit pride, kadar tá drugi ṡkuṡi ne godni porod pogine
pogreb m, F11, exequiae, pogreb, marlizhku opravilu; funeralia, kar h'pogrèbu ſliſhi, pogrèbṡzhina; funerare, h'pogrèbu neſti, pokopovati; funus, -eris, pogreb, merlizh; funus solenne, pogreb s'veliko zhaſtjó; justa reddere, dolṡhnúſt doparneſti, pogreb; loculus, tudi ena para ṡa mertvize h'pogrèbu noſſiti; parentare, pogreb, ſedmino, ali leitnizo po ſvoih ſtariſhih doparneſti; praeco feralis, kateri pogreb oṡnanuje; sepultura, -ae, pogreb, pokopovanîe, pokop; visceratio, dilenîe ſroviga meſſá, nékadai ſo ſrovu meſſú dilili, kadar je kei en bogat vmerl, takú je bilú navadnu per eniga bogatiga pogrèbu
pokrivanje s, vir, si comam nutriat, ignominia est illi: mulier verò, si comam nutriat, gloria est illi. I.Corint:cap:11.v.14.15. enimu moshú je ſramota, kadar on dolge laſſy redy: kadar pak ena shena dolge laſſy redy, je nîei ena zháſt: sakai laſſiè ſo nîei dani h'pokrivanîu
pomrak m, F2, crepusculum, vezherni, inu vjuterni mrák, pomrak; intermenstruus, -a, -um, kadar je pomrak, nova luna, kadar luna k'ſonzi pride
po noči prisl., F17, abnoctare, po nozhi s'vunai leẛhati; acredula, -ae, en ſlaviz, kateri po nozhi poje, majhin tizhik; aedon, -nis, en ſlavizh, kateri po nozhi lipú poje; caprimulgus, en tyzh, kateri po nozhi koſè ẛeẛà, ali ẛeſſe; de nocte, po nozhi; diaeta, -ae, tudi en muſhouṡh, ali loupa kir ſe jej podnèvi, nikar ponozhi; epiolus, en maihin metulez, po nozhi okuli luzhi leita; intempestus, -a, -um, ut intempesta nox, poṡnu po nozhi, kadar vſi ſpè; lampyris, -dis, ena luzhna, ali nozhna muha, en metúl, kateri ſe po nozhi v'luzh ṡaleituje: ena karſtniza; lucciola, -ae, karſniza, po nozhi ſe ſveiti; lucubrare, po nozhi per luzhi délati; lucubratio, po nozhi per luzhi déllanîe, ali opravlanîe; luscinia, vel lucinia, -ae, en ſlavizh, kateri po nozhi poje; luscio, kateri po dnèvi vidi, ali po nozhi per luzhi ne vidi; nitedula, -ae, karṡtniza, en zherviz, kateri ſe po nozhi ſveiti; noctu, po nozhi; vigillas agere, po nozhi zhuti, inu vahtati
ponoviti se dov., F2, interlunium, mlaja ṡazhetek, kadar ſe luna ponovy, ali mlady; reformari, ſe ponoviti, odvreizhi, ſluṡhbó preminiti, ſe popraviti
popolnoma prid., consummatus, -a, -um, v'vſim popolnoma, dodélan, brumen, dober; efficienter, is popolnama mozhy, lúzh pride is popolnama mozhy tega ſonza; incolumnitas, popolnoma ṡdravje; perfectus, -a, -um, popolnoma, dodélan, ṡverſhen, ceil; perspicientia, -ae, zhiſtu inu popolnoma ſposnanîe, biſtra raṡumnoſt, kadar eden prou biſtru gleda; sospitas, popolnoma ṡdravje
popolnoma prisl., absolutè, popolnama, na en konez, nikár drugazhi, cilú takú; bruchus, ena maihina mlada kobiliza, katera ſhe peruti néma ... kadar je vẛhè popolnoma k'letanîu, ſe imenuĵe locuſta, kobiliza; deformatus, -a, -um, popolnoma ſhtaltan. Num:17.v.4; fluxè, popolnoma, zhès ṡadoſti; musicè, cilú popolnoma, kir nyzh ne manka na kunṡhti tega peitjá; opimè, ſylnu fliſſih, bogatu, popolnama; percognoscere, popolnoma ſpoṡnati; perfectè, dopolnama, popolnoma; perlitare, ṡkuṡi offer kai prejeti, ali popolnoma offrovati; plenè, popolnoma; plenè solvit, je popolnama plazhal; precarius, -a, -um, ena ſproſhena, ali poſojena reizh k'nuzanîu, v'ti viṡhi, de ſe ima ṡupèt popolnoma poverniti, na puſſodo vṡèt
popravljati nedov., F3, concinnare, vſnaṡhiti, popraviti, popravlati, perṡhgati; rudicula, -ae, tú ṡheléṡu ṡa ogîn popravlati, kadar ſe kai kuha; sarcire, flikati, karpati, popravlati
porod m, F13, abórtus, -tus, mertou, negodni, ne ratani porod; clostra, -ae, vel clostrum, -tri, tú pervu mléku po porodi; colostra, -ae, kolada, tú pervu mléku po porodi ene ẛhene, ali ṡhivine; enixus, -us, tú teṡhku lédigovanîe tega poroda, ali rojenîe; graviditas, noſſezha biti, ali noſhnîa eniga poroda; nixus, -us, tá teṡhava, katero imajo te noſſezhe ṡhene na porodu; obstetricare, per porodu pomagati, babiti; obstetrix, -cis, baba per porodu; pariens, ta katera je na porodu; paritudo, tú rojenîe, ta zhas tega poroda; partus, -us, porod, kar ſe rody; tergemini, try v'enim porodu rojeni; vopiscus, -ci, en dvoizhiz, kateri v'materi oſtane, inu potle na ſveit pride, kadar tá drugi ṡkuṡi ne godni porod pogine
poroditi se dov., F3, effoetus, -a, -um, kar ſe je pomladilu, ali porodilu, ſlabú, cilú mladú, kúſt inu koṡha; leontophonon, en maihin zhervizhik, li ſamu raſte kadar ſe en lev ṡleṡhe, ali porody; quidquid concipitur, et nascitur, kar ſe ſpozhnè, inu porody
poslanje s, F4, ablegatio, prózh poſlanĵe; fatum, -ti, poſlanîe Boṡhye, ſmert, kakòr Búg hozhe; miſsio, -onis, poſlanîe, odſlanîe, kadar ſe ṡholnerjam ſlavú dá; relegatio, prózh poſlanîe, bandiṡhanîe
posoditi dov., F8, ablocare, poſſoditi, na puſſodo dati; acomodare, poſsoditi; commoditare, poſſoditi; commodotarius, katerimu ſe poſſodi, ali na puſſodo da; dare mutuò, poſſoditi; locitare, ṡa danarje vunkai poſſoditi; mutuare, vel mutuo dare, poſſoditi; operiri, zhakati, kadar ſe kai enimu poſſodi
postavljen del., F59, asteriscus, ṡvéṡdize v'buquah ẛa ẛnaminîe poſtaulene; castra stativa, poſtavlena leṡhanîa; collocatus, poſtavlen; eremodicium, -cÿ, ṡamuda v'pravdi, kadar eden na tá poſtavleni dán naprei ne pride; expromptus, naprei poloṡhen, poſtavlen; honoratus, v'zhaſti poſtavlen; indicatio, indicatum, -ti, vel indicatura, en zagar, kir ſe kai predaja, pokaṡanîe, na ṡnanîe dajanîe zeine ene na prudai poſtavlene rizhy, zeine naudarjanîe; insolatus, -a, -um, na ſonzi ſuſhen, ali na ſonze poſtavlen; insularius, -ji, eden poſtavlen zhes jetnike, kateri ſo ſe iméli v'ottoke poſhilati; intercalaris, -re, intercalarius, -a, -um, tá v'meis poſtavleni, ali preſtopni dán; intergerinus, -a, -um, kar je v'meis poſtavlenu, preboi; intronizatus, v'zhaſt poſtavlen; inveteratus, -a, -um, poſtaran, ṡaleṡhán, na ſtaro navado poſtavlen; positus, -a, -um, poſtavlen; propositus, -a, -um, naprei poſtavlen; statum est semel mori, je poſtavlenu, ali ṡklenîenu enkrat vmréti; statutus, -ta, -tum, â statuor, poſtavlen
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: postavljen del., mancipium, na predajo poſtavlen. Hyp.422
pot3 m, F5, diapasma, -tis, en diſhezhi pulfer, inu ſuhe nature, kateri pút preganîa; mercurialis, -le, krumpa roṡha, ṡeliṡzhe ṡa put; praetergere, poprei pozhiſtiti, poſnaṡhiti, obriſſati, otréti ... tudi tá pút kadar se eden poty; sudarium, -rÿ, vantila ṡa pút briſſanîe, otiralniza; sudor, -oris, pút
potiti se nedov., F8, circunsudare, vus ſe potiti; consudare, ſe ſpotiti, s'enim drugim ſe potiti; desudare, ſe potiti, ſe mozhnu mujati inu potiti; exsudare, et exudare, ſe potiti; praesudare, poprei ſe potiti; praetergere, poprei pozhiſtiti, poṡnaṡhiti, obriſſati ... tudi tá pút kadar ſe eden poty; sudare, ſe potiti
potle prisl., F7, dehinc, dein, potle, od tod; mulleus, -lei, ena ſorta ſhulinou teh krailu v'Albanji, takeſhne potle ſo tudi ty Rimski kraili noſſili; post, potler, potle, po; quum, potle, kadar; reciscere, rescire, ṡveiditi, ſhe li potle ṡveiditi; tiara, -ae, leipa auba, ali kappa teh ṡhèn Perṡianṡkih, katere kappe ſo potle tudi Farji, inu kraili noſſili; vopiscus, -ci, en dvoizhiz, kateri v'materi oſtane, inu potle na ſveit pride, kadar tá drugi ṡkuṡi ne godni porod pogine
potrpežljiv prid., F5, aequanimis, poterpeshliu, kroták, krotkiga ſerzá, volán; aequitas animi, krotku ſerzè, poterpeẛhlivu, brumnu; longanimis, Bogaroden, dolgu ṡanaſhliu, poterpliu, poterpeṡhliu; patiens, potarpeṡhliu, volan, tarpeṡhliu; veripatiens, potarpeṡhliu riſnizo ſliſhati, kateri rad tarpy, kadar mu ſe riſniza govory
pozno prisl., F6, corduum foenum, otava, kar ſe poṡnu koſſy, vſe poṡne rizhy; intempestus, -a, -um, ut intempestanox, poṡnu po nozhi, kadar vſi ſpè; nox intempesta, poṡnu bliṡu pulnozhi; poma serotina, poṡnu ṡreila jabulka; serò, kaſnu, cilú poṡnu; tardè, poṡnu, kaſnú
požreti dov., F12, absorbêre, poſerkati, poshréti; catapotia, -tiorum, et catapotium, ſléherna arznîa, katera ſe pye, ali poṡhre; consumere, ṡadjati, ṡazerati, ferzerati, pozerati, poṡhréti; cyathus, -thi, ena pytna poſſoda, kar more enkrat poṡhreti; deglutire, poṡhreti, poṡhirati; degultare, poṡhreti; devorare, poṡhréti; heluari, poṡhréti, lebati, ṡhlemati; leontophonon, en maihin zhervizhik, li ſamu raſte kadar ſe en lev ṡleṡhe, ali porody, kadar ga tá Lev poshre, taku ṡdaici zerkne; omnivorus, -a, -um, poṡhréſhen, kateri hozhe vſe poṡhréti; praeconsumare, poprei pozerati, vṡhiti, poṡhreti, ṡadjati; resorbere, ṡupèt poſerkati, ali poṡhréti; prim. požren
prah m, F16, arsenicum, béla miſhniza, miſhja ſhtupa, ſtrupoviti práh; atomus, -i, v'ſonzú prah; dentifricium, ſléherni pulferz, ali práh ẛa ẛobe ribati; dispulverare, v'práh perpraviti, ali práh otreſti; limatura, -ae, práh od pilenîa; peripsema, -tis, vel perisma, -tis, tá práh ſhloſſarṡki, kateri od pile doli pada, ali od ṡhage, ſmety; pollen, -nis, vel pollis, pollinis, tudi malinṡki práh; pulvis, -ris, práh; pulvis nitrius, vel tormentarius, pulfer, ali práh ṡa puhſhe; scobs, scobis, práh, pilenîe, ṡhaganîe, práh od vertanîa; scobs, segmel, prah, pilenîe, shaganîe; strictura, -ae, tudi práh od ṡheléṡa, kadar ſe pili; theca arenaria, puhſha ṡa prah; tutia, rude ṡherjaviza, ṡhivi práh, ali pepèl
praviti nedov., F23, accredere, verovati kar eden pravi; celeusma, vel celeuma, teh mornarjeu péſſim, kadar kai vleizhejo, kir pravio, li ſhe ſerzhnu; commemorare, kai praviti, perpovédati, v'ſpomyn perpraviti; dicere, rezhi, povédati, praviti; enarrare, po redu praviti, perpovédati; fabulari, baiſmi praviti, bajati [str. 83a ]; fabulari, bajati, baiſni praviti [str. 82b ]; hariolans, kateri ſrezhizo pravi, kakòr ziganke; infit, takrat on pravi; infulcire, notar vgneſti, doſtikrat, inu pogoſtu praviti, enimu v'uṡheſſa trobiti; inquio, jeſt pravim; inquis, -ti, praviṡh: inquit, on pravi; jaculus, -li, ena ſorta eniga zherva, kateri doli s'drevja ṡkozhi nad ludy, ali ṡhivino: eni pravîo, de je lintvoren; melandryum, eni meinio, de je ṡeliṡzhe, eni pravio, de je hraſtoviga dreiva/ drevja ſhverṡh; narrare, perpovédati, po redu praviti; praedicatur, ſe povſód pravi; praedicere, poprei praviti, ali povédati, kakòr ſe kai ṡgody, prerokovati; recensere, perpovédati, praviti; recitare, glaſnu brati, ali govoriti, inu kar ſe je navuzhil s'vunai govoriti, po rèdi praviti; renarrare, ṡupèt praviti, ali perpovédati, v'drugu praviti; replicare, pogoſtu od ene rizhy praviti, ali na nîo ſpumniti; ut famae est, kakòr ſe pravi
prdeti nedov., F2, crepitare, pokati, ſhuméti, perdéti, brenzhati; pedere, perdéti, ali peṡdéti, kadar ſapa grè na tihim
precediti dov., F2, percolare, preziditi; stymma, -tis, kadar ſe kai oṡhme, ali prezidy, tú grobú, ali ta goṡzhava, kar zhes oſtane
predaja ž, F8, auctoratus, tú na meiſti predanu, vunkai na predajo klizanu; cauponari, oſhteriti, kai dobiti, na predajo iméti, ẛa danarje dajati, danarje ṡkupiti; ina auctione emere, na ozhitni predaji kupiti; promercalis, -le, vſe kar je na predajo, inu ṡa predajanîe; prostare, od dalezh ſtati, vun na predajo poſtaviti; receptitius, -a, -um, kar nei gori vṡètu, ali ṡapopadenu v'predaji ene rizhy, kadar ſe kai predá; venalis, -le, na prudai, na predajo; venditio, predajanîe, predaja, ṡkupilu
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: predaja ž, mancipium, na predajo poſtavlen. Hyp.422
predajanje s, F9, emere âb hasta, na ozhitnim predajanîu kupiti; emptitius, -a, -um, ẛa kupovanîe reizh, na predajanîe; exactus, -us, predajanîe, kadar eden ſvoje blagú dobru ṡvede; promercalis, -le, vſe kar je na predajo, inu ṡa predajanîe; simonia, -ae, predajanîe ſvetiga dovgovanîa; stellio, -onis, en goluf v'predajanîu; venaliter, po predajanîu; venditio, predajanîe, predaja, ṡkupilu; venundatio, predajanîe, ali prodajanîe
predati dov., F11, auctionari, predati timu kir vezh oblubi, s'zeino poskozhiti, vezh zeiniti; auctionarius, kateri timu predá, kir vezh oblubi; divendere, reſpredati, ſem ter tám predati, ṡveſti, ali predajati; manceps, -cipis, tudi kateri kai predá s'obétanîam, de ga hozhe tega kupza ſhirmati; mancipare, predati, v'láſt dati, perlaſtiti; mancipio dare, predati, inu v'laſt zheṡ dati; receptitius, -a, -um, kar nei gori vṡètu, ali ṡapopadenu v'predaji ene rizhy, kadar ſe kai predá; vendere, predajati, predati; vendibilis, -le, kar ſe lahku predá; venundare, predati, prodajati; vili emere, aut vendere, dober kúp kupiti, ali predati
predreti dov., F21, effringere, gori ſtréti, predréti, vrata reṡbiti; erumpere, naprei s'ſylo predreti, vun ṡkopati, predréti: iṡverati; impenetrabilis, -le, neprederèzhi, kir ſe ne more ṡkuṡi priti, ali predréti; infringere, notar ṡlomiti, predréti, reſtrupati; interrumpere colloquia, govorjenîa predréti, ſturiti de kai druṡiga govorè; introrumpere, notar ṡlomiti, predréti, polukati; irrumpere, predréti, naglu bukniti, po ſyli notar vdariti; obundare, zhes ſtezhi, ali vun ſtezhi, kadar ena voda predere, inu vunkai ſtezhe; penetrabilis, -le, kar ṡkuṡi predere, ali kar ſe more ṡkuṡi predréti; penetrare, predréti, preſuniti, ṡkuṡi predréti, ṡkuṡi riniti, ſmukniti; perfodere, prekopati, predreiti; perfringere, predréti, ṡlomaſtiti; perrumpere, predréti; praefringere, predreiti, prelomiti, poprei odlomiti; prorumpere, predreiti, s'ſylo noter ṡlomiti, ali priti; rumpere, ṡlomiti, reſpozhiti, predréti
pregnati dov., F15, antidotum, arznia ẛa ſtrup pregnati; antiperistasis, kadar mraṡ vrozhino preẛhene, ali vrozhina mraṡ; cacoëthes, tur ſylnu hud, kateri ſe ne puſty pregnati; dentium dolores colluere, boléẛni teh ẛoby s'pranîam pregnati; duram famem depellere, tó teṡhko lakoto pregnati, ſe naſititi; emaculare, madeshe pregnati; exterminare, ṡatreti, konzhati, iṡriniti, pregnati, vunſtrébiti; medicamentum bezoarticum, arznia, katera múzh ima ſtrúp pregnati od ſarza, de vun is zhlovéka vdari; peragitare, premetati, pregnati, preſjati, premajati; profligare, ṡapoditi, eniga poditi, pregnati, reṡbiti, pobiti; profligator, ṡadejaviz, kateri je tú ſvoje s'poṡhréſhnoſtjo pregnal; proscribere, eno reizh prepovédati, pregnati; proscripturire, premiſhlovati, inu miſliti, eniga pregnati; repellere vim, -vi, ſylo s'ſylo pregnati; transigere, opraviti, odgnati, zhes pregnati
prekaditi dov., transfumare, prekaditi, kadar dim ṡkuṡi grè
prerajžanje s, phase, pascha, preſtop, kadar eden s'ene deṡhele v'tó drugo pride, preraiṡhanîe
prerasti dov., F2, adnasci, perraſti, preraſti, zhes navado doraſti, perroditi; eluxuriari, preraſti, kadar enu drivú, ali vinṡka terta ima ſylnu doſti mladyz inu ſadú
prestop1 m, F3, pascha, -ae, vel pascha, -tis, preſtop, v'preik ſtop, vuṡam, ali velika núzh; phase, pascha, preſtop, kadar eden s'ene deṡhele v'tó drugo pride, preraiṡhanîe; transgreſsio, preſtop, preſtopovanîe
prestopen prid., F5, biſsextus, biſsextilis, preſtopnu leitu; embolismus, ta 29. dán v tem méſzi ſizhán, kadar je preſtopnu leitu; intercalare, v'meis poſtaviti: letú ſe govory ṡlaſti od preſtopniga leita; intercalaris, -re, intercalarius, -a, -um, tá v'meiṡ poſtavleni, ali preſtopni dán; progreſsus, -a, -um, daile gredéozhi, preſtopin
prešati nedov., F4, magma, -tis, tú goſtu, kateru zhes oſtane, kadar ſe kai preſha, kakòr per groṡdiu tropine; premere, pertiṡkati, tlazhiti, tiṡzhati, ſtiṡkati, preſhati; substringere, mozhnu ſtisniti, ali preſhati; torcular calcare, preſhati
pretezati se nedov., pandiculari, ſe ſteṡati, ſe preteṡati, ṡlaſti kadàr je ṡaſpán
prevrniti se dov., volvulus, -li, goſſéniza, katera ſe v'perje ẛavia: tudi kadar ſe ṡhelodez preverne
prijatelj m, F13, amicare, priatela ſturiti; amicus, priatel; amicus usque: ad Aram, priatel dokler mu ſe daje, inu eden ſhe kai ima; antiquus amicus, en ſtar priatel; coamicus, en ṡtovariſhen priatel, en raven priatel; familiaris, -ris, priaṡniu, domazhi, dober priatel, domazhi; fingere amicitias, ſe priatel délati; gerere amicitiam, priatel biti; intimus, -a, -um, intimus amicus, tá nar lubeṡniviſhi priatel; neceſsarÿ, priateli, ṡhlahta, katerih potribujemo; soteria, -orum, ſhenkinga, ali dary, katere en priatel priateli poſhle, kadar oṡdravi, po nîegovi boleṡni, od veſſelja, de je oṡdravil
pripuščanje s, F2, admiſsarius equus, paſtuh, en cél koyn h'perpuszhanîu; admiſsura, -ae, perpuszhanîe, ali jésdenîe te ẛhivine kadar ſe goni
pritiskati nedov., F11, adagia sunt: kir Búg ſvojo Cerkou ẛyda, ondukai hudyzh ſvojo capelizo pertiska; adhaerere, ſe pertiſniti, pertiskati, ſe ga derẛhati, perlipiti; aggravare, pertiskati, obloshiti, teshavo naloshiti, prevezh naloshiti; deprimere, pertiṡkati, pertiſniti, ſtiṡkati, doli tlazhiti, potlazhiti, perpogniti; devenare, mozhnu doli pertiṡkati, martrati; fovere aliquem, eniga k'ſebi partiṡkati, greiti, objemati, rediti; palmare, s'dlanjó pertiṡkati; pandare, ſe perpogniti, doli pertiſkati, de ſe ena reizh perpogne; premere, pertiṡkati, tlazhiti, tiṡzhati, ſtiṡkati, preſhati; scirrhus, en terd otúk, kateri ſe neugane, kadar ſe partiṡka; urgere, pertiṡkati, perganîati, drengati, naganîati, ſyliti, napleitati
pršeti nedov., psecas, -dis, tih deṡh, kadar po malim parſhy
pust m, F2, baccanalia, púſt, praſniki tega Baccha; hilaria, -orum, púſt, ali tý dnèvi, kadar je dán inu nuzh glyh
puščati nedov., F5, circunscarificare, okuli ẛa kupize napikati, kry puṡzhati; dysuria, kadar eden teṡhku ſvojo vodó puṡzha, oſtrúſt zhovéṡke[!] vodè, teṡhkúſt zhlovéṡke vodè v'zuranîu; fundere urinam, vodó puṡzhati, zurati; mittere sanguinem, kry puṡzhati; scarificare, s'kupizami puṡzhati
rajžati nedov., F7, commeare, keikam raiẛhati, s'miſſeljo ẛupèt naẛai priti; commeare ultro, citroque, ſem ter tám raiẛhati, ſe vleizhi; dare ſe itineri, raiṡhati, na zéſto ſe podati; facere iter pedibus, k'nogam hoditi, raiṡhati; ferre se aliquo, kam raiṡhati; proficisci, raiṡhati, vandrati, prozh vleizhi, odhajati; scrupus, -pi, en kamenzhik, kateri eniga tiṡzhy, kakòr en kaminiz, kadar enimu v'zhrevle pade, kadar raiṡha
rak2 m, F5, cacoëthes, tur ſylnu hud, kateri ſe teṡhku oẛdravi, kakòr hude grinte, rák, etc: ſe ne puſty pregnati; cancer, tudi boléẛen, kadar rak jei; carcinodes, -dis, rak, ali bolezhina v'noſſi; carcinoma, boléṡen, rak; gangraena, -ae, rák, boléṡan, divje meſſu, ṡazhetek gnyloſti
ranjeni sam., splenium, -nÿ, ena podolgovata pauſhiza, verh ſliṡene, ena pauſhiza, ali v'kup ṡloṡhena rutiza, katere arzati ṡa rane, ali Padarji, kadar eniga ranîeniga veṡhejo, v'ti ṡhtalti, kakòr je tá ſliṡena, ali en flaiṡhter
razbeljen del., F11, caminus ignis ardentis, ena gorezha reṡbélena pèzh, apneniza; candens ferrum, resbélenu ẛheléṡu; candere, reṡbélenu biti, ognîenu; candicare, beil biti, reṡbélen perhajati, beilúſt iméti; cauterium, fontanella, s'reṡbélenim ṡheléẛom vuṡhgana, ẛheléẛu ẛa ẛaṡhiganîe, ali tú ſturjenu ẛnaminîe s'reṡbeilenim ẛheleiẛom; fornax accensa, gorèzha, reṡbélena pèzh; ignitus, -a, -um, ognîen, reṡbélen, gorák kakòr ogîn; recandens, ſylnu reṡbeilen; recandere, ſylnu beil biti, ali perhajati, cilú reṡbeilen biti; strictura, -ae, te yṡkre, katere od reṡbeileniga ṡheléṡa ferkajo, kadar ſe ková
razločiti dov., F17, decernere, odlozhiti, ſpoṡnati, obſoditi, reṡlozhiti, ṡkleniti, ſvojo mainungo povédati; decidere litem, pravdo opraviti, pravdo reṡlozhiti, ṡkleniti; decreturus, kateri hozhe kai reṡlozhiti, ali ſpoṡnati; definire, reṡlozhiti, ṡkleniti; determinare, odlozhiti, reṡlozhiti; differe, odloṡhiti, reṡneſti, ſem ter tam neſti, odlaſhati, reṡlozhiti, odkladati; diffinire, h'konzu perpraviti, dokonzhati, reṡlozhiti; dijudicare, reſſoditi, reṡlozhiti, obſoditi, reṡlozhnu ſoditi; dirimere, separare, reṡlozhiti; discernere, reṡlozhiti, naroṡen djati, reṡdiliti; discerniculum, -li, ṡhenṡka glavna ygla ẛa laſſè reṡlozhiti; discludere, odpreiti, odkleniti, reṡlozhiti; discriminare, reṡlozhiti; dispicere, prou reṡgledati, reṡlozhiti, previditi, premiſliti, prevdariti; disponere, reſtaviti, reṡlozhiti, narediti, narovnati, reṡglihati, obrazhati; distinguere, reṡlozhiti, reṡlozhovati; urna, -ae, vedru, kabelza, poſſoda s'katero ſe kamenzi mezhejo, kadar ſe ima ena reizh iṡvoliti, ali reṡlozhiti
razpuščati se nedov., F4, conflatorium, tá poſſoda, v'katero ſe ſrebrú, ali rude devajo, de ſe reſpuṡzha. Prov:21; electyarium, ena arznia, katera ſe v'uſta vṡame, de ſe po malim v'uſtih reſpuṡzha, inu po garlu tezhe; linctus, et lincorium, arznia, katera ſe v'uſtih reſpuṡzha; pompholix, tá dym, kateri od rude grè, kadar ſe reṡpuṡzha
raztegniti se dov., pentadoron, mali pedaîn je, kadar ſe palz, inu tá perſt per nîemu reſtegne
razumnost ž, F7, intellectio, ṡaſtopnoſt, raṡumnoſt; perspicientia, -ae, zhiſtu inu popolnoma ſpoṡnanîe, biſtra raṡumnoſt, kadar eden prou biſtru gleda; providentia dei, Boṡhye previdenîe, preṡkarblenîe, reṡumnoſt, reṡmiſhlenîe; prudentia, raṡumnoſt, vmeitalnoſt; qui exuperat omnem sensum, kateri je vekſhi kakòr vſá reṡumnoſt; sagacitas, -tis, modra hitrúſt, inu obzhutlivoſt, hitra ṡaſtopnoſt, inu raṡumnoſt, hitrúſt; solertia, -ae, hitroſt, kunṡhtna ṡaſtopnoſt, viſſoka modruſt, ali raṡumnoſt
rediti2 nedov., F4, Nazarei, ſo ſe imenovali ty, kateri néſo vina pyli, niti dolge laſſy redili; neque comam nutrient: Ezech:44.v.20. ony nebodo dolge laſse redili; vir, si comam nutriat, ignominia est illi: mulier verò ſi comam nutriat, gloria est illi. 1.Corint:cap: 11.v.14.15. enimu moshú je ſramota, kadar on dolge laſſy redy: kadar pak ena shena dolge laſſy redy, je nîei ena zhaſt: sakai laſſiè ſo nîei dani h'pokrivanîu
resnica ž, F17, abhoret hoc â veritate, letú je ti riſnizi ẛupar; acrisia, nedleshnoſt, de eden ne ẛaſtopi, inu ne ſodi poriſnizi tú, kar on vidi; disputare, iṡpraſhovati, riſnizo ṡnaiti, ſe prepirati, ali pregovarjati; fides vera, ſtanovitna riſniza teh beſſéd; inconfessus, -a, -um, neſposnán, neſpovédan, kateri n'hozhe riſnize povédati; integritas, celina, prava riſniza; profectò, ṡa gviſhnu, ṡa riſnizo, riſnizhnu, timu je takú; verè, riſnizhnu, per riſnizi, gviſhnu, ṡa riſnizo; veripatiens, poterpeṡhliu riſnizo ſliſhati, kateri rad tarpy, kadar mu ſe riſniza govory; verisimilè, riſnizi podobnu, je vrédnu de ſe veruje, ſe ima verjeti; verisimilis, -le, glyh ti riſnizi, riſnizi enák; veritas, riſniza, vernoſt; veritas certa, prava riſniza; veritatis cultor, kateri rád riſnizo govory, ali lubi
ribica1 ž, F10, alburni, te male ribize bilize; apua, -ae, ena cilú maihina morṡka ribiza; capitones, et carabi, kapilni ribize; eccheneis, -dis, ena maihina morṡka ribiza, kadar ſe barke popade, taku jo vſtavi, ali obderṡhy, de ne more naprei; globius, kapelz, ribiza; leucisci, bilizhizi, ribize; maena, -ae, ena morṡka ribiza menola imenovana; phoxini, frilizi, ribizè; piscicula, fischlein, ribiza; pisciculus, -li, ribiza
rihta2 ž, F5, ad iudicium dicere, pred rihto govoriti; convadari, k'rihti, ali h'pravdi klizati po nékadanî ſtari ſhegi, slaſti kadar taiſta partia je oblubila priti; judicium, ſodba, obſojanîe, prauda, rihta, ṡaſtopnoſt; municipium, ſléhernu méſtu ali terg, kateri ima ſvoio laſtno rihto, inu poſtavo; reatus, -us, teh ṡatoṡhenih ſtán inu dolgovanîe, tá zhas te toṡhbe zhes eniga pred rihto, ali pravdo
roditi1 dov. in nedov., F29, adagia sunt: kar mazhka rody, radú miſhi lovy; skusi Gospudarjove ozhy, ta nyva dobru rody; corymbifer, kar takeſhne jagode, groṡdjizhe noſſi, ali rody; foetificare, mladino délati, inu roditi; gemellipara, katera dvoizhizhe rody; generabilis, -le, lagák ṡa roditi, dobar ṡa pleme; generare, roditi, poroditi; genitivus, -a, -um, rodnyk, kateri rody; geniturus, -a, -um, kateri bó rodyl; gignere, roditi; medicamentum sarcoticum, arznia katera meſſú v'ranah rody, kadar ga manka; parere, roditi; parturiens, tá katera je v'ti teṡhavi de rody, ali ima roditi; parturire, otrozhiti, otroke roditi, roditi; pomifer, -ra, -rum, kar ſad rody, inu parneſſe; praegignere, narpoprei roditi, ṡazheti en ṡazhetik ene rizhy biti; procreare, roditi, otroke délati, ali perrediti; producere, poganîati, naprei perpelati, roditi, parneſti; progenerare, roditi, mlade iméti; progignere, roditi, naprei perneſti; prim. rojen
rorek m, F3, ecligma, -tis, arznia, katera ſe pozhaſſi v'uſtih reſtopy, inu ṡluṡhi tem pluzham, odpira te rorike teh plúzh, kadar ſo ẛaperti; papilla, -ae, tudi en rorik per vodeni poſſodi, ṡkuṡi kateriga ſe pye; syphunculus, -li, ena zeuzhiza, ali rorik, ali miſhizh, po katerim ſe vinu iṡ ſoda tozhi
ručati nedov., subo, -are, zviliti, kruliti, ruzhati, kakòr ſvinîe kadar ſe bukajo
s'hajanje1 s, procedentia alvi, kadar tú veliku zhrévu, ali danka zhlovéku vun iṡyde: ṡadnize vun s'hajanîe
samo prisl., F10, duntaxat, ſamu, ſuſebnu, vſai; leontophonon, en maihin zhervizhik, li ſamu raſte kadar ſe en lev ṡleṡhe, ali porody; nedum, ne ſamu; non modo, ne ſamu, nikár ṡdai; non solum, ne ſamu, nikár li; peninsula, -ae, ena deṡhela, ali enu meiſtu okuli kateriga voda ṡkorai okuli, inu okuli voda ſtoji, ẛamu per enim kraju ſe druge deṡhele darṡhy; sollùm, ſamu; synochus, sive contines, kadar li ſamu v'zhlovéku kry od vrozhuſti kipy; tantum, toliku, ſamu, li, deli; tantummodo, ſamu
sapa ž, F11, anhelitus, dihanĵe, teṡhka ſapa, dúh; arteria aspera, tá ror tega luffta, po katerim ẛapa grè k'pluzham ſkusi golt; caros, en terd ſen, enu mozhnu ſpanîe, de ſe li ſama ſapa zhuti; flatus, ſapa, puh; foetor, ſmrád, ſmardèzha ſapa; halitum extremum efflare, to puſlednîo ſapo ſpuſtiti; halitus, -us, ſapa, dihanîe, dahnenîe; interspiratio, ſapo pojemati; pedere, perdéti, ali peṡdéti, kadar ſapa grè na tihim; pneuma, -tis, en púh, ſapa, véter; vapor, -oris, púh, dim, ſapa, para, kadenîe, sopariza
scanje s, F6, matella, -ae, mattelio, -onis, ena vodena poſſoda, kahla ṡa ṡzanîe; matula, -ae, ena kahla ṡa ṡzanîe, nozhna zherpinîa; scaphium, -ÿ, tudi ena kahla ṡa ṡzanîe; stranguria, -ae, ṡzanîa, ali zuranîa veitri, teṡkozha zuranîa, kadar ſe ne more lahku ṡzati; urina, -ae, ṡzalniza, ṡzanîe; urina difficilis, teṡhku ṡzanîe
scati nedov., F4, mejere, ṡzati, zurati; mingere, ṡzati, zurati; reddere urinam, zurati, ṡzati; stranguria, -ae, ṡzanîa, ali zuranîa veitri, teṡkozha zuranîa, kadar ſe ne more lahku ṡzati
sedež m, F7, accubitum, -ti, en ſtol, ali ſedesh ẛa ſpanîe po dnèvi; apedno, en ſedeẛh; biselium, ſedeṡh ẛa dvá; cathedra, en ſtol, ali ſedeṡh, pridishniza; curulis, -le, en ſtol, ali ſedeṡh v'kozhiah, ali per kozhiah; exedra, vel exhedra, enu meiſtu polnu ſtolú, ali ſedéṡhu; hexaclinon, ſheſt ſtolú ali ſedeṡhou, ali poſtel, na katerih nékadai ſe je ſedeilu per miṡi, kadar ſe je jédlu, inu pylu
sesati nedov., F6, colostratus, -ti, kateri je takeſhnu mléku ſeſſal; ephialtes, kateriga Mora ſeſá, de tarpy veliko teṡhavo, kakòr de bi ga tlazhil; incubus, kadar eniga mora ſeſſa, verhu lèṡhezhi; lactare, ſeſſati, zuṡati; melligo, -nis, ta roṡhni ṡhonfft, is kateriga zhibele mèd ſeſſajo; sugere, ſeſati, ṡiṡati
sičan2 m, F4, embolismus, ta 29. dán, v'tem méſzi ſizhán, kadar je preſtopnu leitu; februarius mensis, ſezhán/ ſizhán, méſſez. Sizhán
sila ž, F51, adactus, -a, -um, s'ſylo, ali po ſyli gnán, nagnán, pergnán; impressio, mozhnu ſtiſkanîe, kadar s'ſylo ṡholnerji notar vdario; neceſsitas, potrébnoſt, potréba, ſyla, nuja; perpelere, s'ſylo pergnati; per vim, po ſyli; rapina, -ae, odertje, ſyla, rupanîe; repellere vim vi, ſylo s'ſylo pregnati; vim inferre, poſyliti, ſylo délati, rokè na eniga poloṡhiti, ali poſtaviti; violentia, -ae, ſyla; vis, vires, múzh, ſyla
skozi predl., F62, I. colare, ziditi, ṡkuṡi ſytu, ali eno ruto; conniuere, pregledati, perẛeneſti, ṡkuṡi perſte gledati; cribrare, ſjati ṡkuṡi reſhetu, reſhetati, ozhiniti; eliminatus, -a, -um, vunkai ṡkuṡi vrata pahnîen; errhinum, arznia, katera ſe ṡkuṡi nus notar vṡame; incernere, ṡkuṡi ſytu ſjati; pervius, -a, -um, enu meiſtu ṡkuṡi kateru ſe hodi; petavistes, kateri ṡkuṡi obrózh ṡkaka; prospicere, ṡkuṡi ukna gledati, ali lukati, pogledati; II. arrepticius, -a, -um, ena reizh ozuprana ṡkuṡi bogovze; â Scipione victus sum, jeſt ſim ṡkuṡi Scipiona premoẛhen; exaugurare, ṡkuṡi ſuſebne ṡhege enimu ṡhègne odvṡèti; fataliter, ṡkuṡi Boṡhyo previdnoſt; operante spiritu sancto, ṡkuṡi múzh, ali déllu ſvetiga duhá; per gratiam dei, po Boṡhji miloſti, ṡkuṡi Boṡhyo miloſt; precariò, ṡkuṡi proſhnîo, ali ṡkuṡi poſſoilu; sideratio, ṡhkoda ṡkuṡi treiṡk, ali hudu vreme ſturjena; tudi kadar ṡkuṡi gnyloſt je vṡhè en vud mertou
skriti dov., F13, abdere, ẛkriti, ẛakriti; abdicare legem, tó poſtavo ẛavrézhi, ẛapuſtiti, isrozhiti, ẛkriti; abscóndere, ẛkriti, ẛakriti, ẛakrivati, perkriti; abstrúdere, odpahniti, ẛatiſniti, ẛamaſhiti, ẛabiti, ẛadélati, skriti; celare, ṡkriti; celare, ṡkriti, ṡkrivati; cephalus, ena riba, kadar glavo ṡkrie, meini de jo oben nevidi; concelare, ṡkriti; condo, condere, ṡkraniti, ṡkriti, ṡahraniti, ſtvariti, ṡydati, poſtaviti; manifestarius, -a, -um, ena gviſhna, inu ozhitna reizh, katera ſe ne more ṡkriti; obvolvere, ṡaviti, obloṡhiti, ṡkriti, obvèṡati, obviti; occultare, ṡkriti; recondere, ṡkriti, skraniti, vtakniti
skušati se nedov., F11, batuere, biti, ſe bojovati, ṡkuſhati; certare, ſe ſhtritati, vadlati, metati, bojovati, ṡkuſhati, prepirati; colluctari, s'enim ſe metati, tezhi, ſe ẛa junaſhtvu ṡkuſhati; concertare, vadlati, ſe s'enim ṡkuſhati, ſhtritati; decertare, ſe ſhtritati, ṡkuſhati, boyovati; deluctari, s'enim ſe metati, ſhtritati, ẛa junaſhtvu ṡkuſhati; digladiari, ſe fehtati, s'mezhom ſe ṡkuſhati; exercere, ſe vaditi, rovnati, iṡkuſhati, ṡkuſhati ſe; morbi crisis, ſodba zheṡ boléṡan, kadar ſe natura s'boleṡanjo ṡkuſha; palaestricus, -ci, tá kateri ſe s'enim mèzhe, ali ṡkuſha ṡa junaṡhtvu; reunctores, ty junaki, kadar ſo ſe ṡa junaṡhtvu ṡkuſhali, taku ſo ſe nékadai s'oliom maṡali
slezena1 ž, F12, lien, ſliṡena, vraniza; lienicus, -a, -um, lienterius, -a, -um, kateri je na ſliṡeni bolán; lienis inflamatio, ſliṡene rupezhuſt; lienis interperies, ſliṡene boléṡan; lienis scirrus, tardúſt te ſliṡene; lienosus, -a, -um, kateriga ſliṡena boly; obstructio lienis, samaſhenîe ſliṡene; schirrus lienis, terdúſt ſliṡene; splen, -nis, ſliṡena, vraniza; spleneticus, -a, -um, bolán na ſliṡeni; splenium, -nÿ, ena podolgovata pauſhiza, verh ſliṡene, ena pauſhiza, ali v'kup ṡloṡhena rutiza, katere arzati ṡa rane, ali Padarji, kadar eniga ranîeniga veṡhejo, v'ti ṡhtalti, kakòr je ta ſliṡena, ali en flaiṡhter
slišati1 nedov. in dov., F6, acroma, -tis, lushtnu gorvorjenîe[!] katéru ſe radu sliſhi ẛa kratek zhas; audire, ſliſhati, ẛaſliſhati, ſluſhati, poſluſhati; griphus, -phi, vel gryphus, enu ṡamotanu govorjenîe, kateriga je teṡhku ſliſhati, ṡmotaná rezh; non audire, ne ſliſhati; paradoxus, -a, -um, neſliſheozhe, inu zhudne rizhy ṡupar gmain meinenîe, karteru nei navadnu ſliſhati; veripatiens, potarpeṡhliu riſnizo ſliſhati, kateri rad tarpy, kadar mu ſe riſniza govory
slovo s, F9, abiens, kateri prózh grè, kateri ſlavu vẛame; ablepsia, ſlavu dajanîe, prózh poſtavlenîe, drugam poſtavlenîe; dimittere concilium, ẛbraliṡzhe naroṡen puſtiti, ſlavú dati; dimittere uxorem, famulum, ṡheni ali hlapzi ſlavú dati, odgnati; exilium, banda, danu ſlavú is deṡhele; militem exauthorare, ṡholnerju ſlavú dati; miſsio, -onis, poſlanîe, odſlanîe, kadar ſe sholnerjam ſlavú dá; repudiare uxorem, ṡheni ſlavú dati, jo prózh odgnati, odpahniti; valefaciens, dicens male, ſlavú vṡèti. 2.Cor:2.v.13
smejati se nedov., F9, agelastus, neſmejózhni, riſnizhin, ẛhaloſtin kir ſe ne ſmeya; archiogelus, kir ſe ẛa nyzh ſmeya; cachinnare, -ri, ſe prevezh ſmeyati, grohotati; corridere, ſe s'drugimi ſmiati; dechachinnari, ſe ṡhpotlivu ſmeyati; gelasinus, -ni, tudi ena krumpaſta uſta, kadar ſe eden ſmeya; ha, ha, ha. takú ſe ſmeja, ali en glás tega ſméha; ridere, ſe ſmeyati; sardoa, -ae, vel sardova, ṡeliṡzhe meliſſi enaku ... kateri letú ṡeliṡzhe jei, timu ſe ṡhile, inu kite ṡkarzio[!], inu uſta resvleizhejo, de aku more od nîega vmréti, taku ſe vidi, kakòr de bi ſe ſmeyal
snop m, F4, fascis, -cis, ena butoriza, ali puſhel: ſnop; manipulus, -li, ena polna pèſt, ṡlaſti kadar ſe ṡhanîe ṡhitu, en ſnop, ali ſnopizh ṡhetve; merges, -tis, ena pèſt klaſjá, ſnop, ali kopizh; myrophyllum, -li, enu ṡeliṡzhe, en ſnóp
snopič m, manipulus, -li, ena polna pèſt, ṡlaſti kadar ſe ṡhanîe ṡhitu, en ſnop, ali ſnopizh ṡhetve
sodba ž, F16, arestum, sive decretum, v'ſodbi ṡrekanîe, reẛlozhenîe, rihtnu porozhenîe; censura, idem ac judicialis punitia, ſposnanîe ene ẛhtraffinge ṡkusi ſodbó; concisio, ẛdroblenîe, tudi ſodba; crisis, ſodba, ſojenîe, obſojenîe; decemviri, deſſet moṡhy v'eni pravdi, ali ſodbi; judicatio, ſodba, pravda; judicialis, -le, kar h'pravdi, ali ſodbi ſliſhi, pravdarṡki; judicialiter, s'pravdo, s'ſodbó; judicium, ſodba, obſojenîe, prauda, rihta, ṡaſtopnoſt; jus dicere, ſodbó oṡnaniti; morbi crisis, ſodba zheṡ boléṡan, kadar ſe natura s'boléṡanjo ṡkuſha; rogare sententiam, ſodbó pegerovati, ali proſſiti; sententia, -ae, modru rezhenîe, modra beſſéda, ali pergliha, ali pripuviſt, reṡlozhik, ſodba; sententiam ferre, obſoditi, ſodbo ſturiti; temerarium judicium, negviſhna ſodba; tranquilitas judicÿ, mehkota te ſodbè
spariti se dov., confervescere, v'kúp ſpariti ſe, vréti kakòr moſht kadar kiſſa
spomlad ž, F7, aequinoctium, -tÿ, dán inu núzh vglyh, ob ſpomladi, inu na jeſſen; nidificum ver, ſpomlád, kadar tyze gnéṡda délajo; tempus putationis, ſpomlád; ver, veris, ſpumlad; vere primo, ṡdaici v'ſpumladi; vernare, kakòr ob ſpomladi raſti; vervactum, -cti, ena v'ſpumladi ṡorana nyva
spoznanje s, F17, acceptilátio, plazhanîa quitinga, ali ſposnanîe od eniga, de je on tú nîemu oblublenu prejel; agnitio, ſposnanîe; censura, idem ac judicalis punitio, ſpoṡnanîe ene ẛhtraffinge ṡkuṡi ſodbó; cognitio, ſpoṡnanîe, poṡnovanîe; confeſsio, ſpoṡnanîe, ſpuvid; decretum, ſpoṡnanîe, porozhenîe, odlozhenîe, poſtava; dogma, enu ſpoṡnanîe, vúk, ẛapuvid, navuk, odlozhenîe; permanescere, v'enu ſpoṡnanîe priti, v'ſpoṡnanîe priti, ſpoṡnán ratati; perspicientia, -ae, zhiſtu inu popolnoma ſposnanîe, biſtra raṡumnoſt, kadar eden prou biſtru gleda; plebiscitum, -ti, tega gmain folka ſposnanîe, ene zehe praviza; praenotio, tú pervu poṡnanîe, ali ſpoṡnanîe; respectus, -us, ſpoṡnanîe, ṡhtimanîe, pogled, reṡgledovanîe; reversala, -lis, lyſt od napuſodo vṡetjá, lyſt ſpoṡnanîa te prejete rizhy; scitum, -ti, ſpoṡnanîe, poſtava, ena ṡavkaṡin; senatus consultum, ſpoṡnanîe, reṡlozhenîe teh ratnih goſpudou, poſveitovanîe
sramota ž, F17, confundere, ẛméſhati, ẛbloditi, k'ſramoti ſturiti, previṡhati, ẛmotiti; confusio, ẛmotnîava, ẛmeſhanîe, ſramota, ẛmota, ẛaſramovanîe; confusus, -a, -um, na ſramoto poſtavlen, ẛmeſhan, ẛaſramovan; dedecus, nezháſt, nepoſhtenîe, neſpodobnoſt, ſramota; depudicare, v'ſramoto perpraviti; ignominia, -ae, ſramota, ſhpot; ignominiosus, -a, -um, polhen ſhpota, inu ſramote; impudicitia, ſramota, neſramnoſt, lotarnia; opprobrium, -bÿ, ṡaṡhmaganîe, ṡhpót, ṡaṡhpotovanîe, ſramota; probrum, -bri, ſramota, gardu ṡhpotanîe, nezháſt, nebrumnoſt; pudor, -oris, ſramota, ṡhpot; sine honore, pres zhaſty, s'ſramoto, ſramotnu; turpido, oſtudnoſt, gardoba, ſramota; turpiter se dare, na ſramoti oſtati; vir, si comam nutriat, ignominia est illi, enimu moshú je ſramota, kadar on dolge laſſy redy
sranje s, F3, forica, -ae, enu gnain meiſtu ṡa ſranîe; tenasmus, -mi, teṡhava tega ſranîa, kadar eden ṡabſtoîn na aiṡhelz grè; tenesmus, kir k'ſranîu hodi, inu ſe ſyli, ter nyzh ne ſtlazhi, aku lyh vſeṡkuṡi ga ṡhene
srčno prisl., F
15,
age, -agedum, nu, dai, ſhe, boilè,
ſerzhnu, hitru, dai li;
celeusma, vel celeuma, teh mornarjeu péſſim, kadar kai vleizhejo, kir pravio, li ſhe
ſerzhnu;
celeustes, tá kateri naprei poje, inu veſlarje
ſerzhnu nagovarja, inu Galiote k'veſlanîu opomina;
cordatè, ſerzhnu;
derogitare, ſerznú proſſiti;
ferventer, ſerzhnu, vrozhnu;
fiducialiter, ṡavuplivu,
ſerzhnú;
implorare, s'jokam proſſiti,
ſerzhnu inu s'klagovanîam proſſiti;
instanter, ſerzhnú, s'fliſſom, preṡ nehanîa;
intrepidè, netrepetlivu,
ſerzhnu;
invictè, ne premaglivu,
ſerzhnu;
magnopere, ſerzhnu, po vſim moim premoṡhenîu;
obsecrare, moliti,
ſerzhnu inu ṡhelnu proſſiti;
obtestari, mozhnu proſſiti inu
ſerzhnu, ſe perſezhi;
valdè, ṡlú, ſylnu, mozhnu, viſſoku, raminu,
ſerzhnu, ſlabodnu
- srènejše , ferventius, ſerzhnéſhe
srebrn prid., F10, aspilates, -ae, en cilú leip kamen ſreberne farbe; athisca, tá ſrebern taler, kateri ſe goſpodi pod brado ſtavi kadar pyejo; crudaria, ſreberna ṡhila, na dny jame; emblema, -tis, na ṡlatih, ali ſrebernih poſſodah lipú furmane roṡhe; lythargyrium, vel lythargiros, ſrebrá peina, katera ſe ṡkupai ſprime, en ṡrebern kamen rata; sil, -silis, ena ſorta glovate ṡemlè, katera ſe naide v'jamah ṡlate, ali ſreberne rude; spinter, -ris, ṡlate ali ſreberne ṡhpange; stips, -stipis, danar ſrebern, ali ṡlát; vasarium, -rÿ, ena miṡa perpravlena s'ſreberno, ali ṡlato poſſodo h'pytjú; vasarius, -rÿ, eden kateri ſreberno, ali ṡlato poſſodo déla
stanovito prisl., febris hectica, kadar ſe vſezhihernu ſarzè vname, de tá vrozhina ſtanovitu v'tem ſarzi oſtane
star prid., F
112,
anicula, ena
ſtara babiza;
antiquus, ſtar;
crusma, en
ſtar nékadanî inſtrument, na kateri ſo bili, kadàr ſo pleſſale te
ſtare babe;
discubitorius, -ÿ, tudi ena vaikuſhniza po
ſtari navadi, na kateri ſo per jédi ſedéli;
elementarius, en
ſtar piſſár, kateri ſe ſhe tega
ſtariga ṡazhetka vuzhy;
juniculus, -li, tú
ſtaru veliku deblu, inu korèn ene vinske terte;
trien, -nis, -ne, try leita
ſtar;
veterrinus, -a, -um, ſylnu
ſtar, ramnu ṡlú
ſtar, cilú do konza
ſtar;
vetustè, vetustiſsime, cilú
v'ſtari navadi
- stariši , F4, adolescere, pomladiti, ſhe raſti, vekſhi ali ſtariſhi perhajati; frater major natu, tá ſtariſhi brat; major, vekſhi, ſtariſhi; patricius, -ÿ, teh ſtariſhih meſtnih goſpudou eden, ſtare ṡhlahtnoſti zhlovék
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: star prid., scordisci Liv. die ehemaligen Kroaten
ſtari Hrovatji
staviti nedov., F24, adaggerare, v'kupai noſſiti, na kúp ſtaviti, na kladati; athisca, tá ſrebern taler, kateri ſe goſpodi pod brado ſtavi, kadar pyejo; cantery, ſhrange na katere ſe ſtavi zimermanski leis; figere tentoria, ſhotore ſtaviti; irredivivus, -a, -um, kar ſe ne bó vezh gori ſtavilu, zimpralu, ali ṡydalu; logodaedalus, kateri ṡná prou ſvoje beſſéde ſtaviti; marginare, melnike ſtaviti; plicatilis, -le, kar ſe puſty v'gubè ſtaviti; saburra, -ae, tá debèli peiſſik, kateri na dnú bárk ſtavio ṡa teṡhavo; sellaria, -ae, proſtor kir ſe ſtoli ſtavio; supedaneum, podnuṡhnik, kar ſe pod nogè ſtavi; tragemata, Confect, kateri ſe po jeidi na miṡo ſtavi
steči dov., F3, obundare, zhes ſtezhi, ali vun ſtezhi, kadar ena voda predere, inu vunkaiſtezhe; prim. stekoč
stezati se nedov., F2, pandiculari, ſe ſteṡati, ſe preteṡati, ṡlaſti kadàr je ṡaſpán; superexcurrere, vunkai ſteṡati, kakòr te vinṡke terte ſe na en ludṡki grúnt ſteṡajo
stiskanje s, F5, angustia, teſnoba, nadluga, britkúſt, muja, teṡhkúſt, teṡkozha, ſtiskanîe; impressio, mozhnu ſtiſkanîe, kadar s'ſylo ṡholnerji notar vdario; interpremere, v'meis tlazhiti, ſtiṡkati, inu v'mei ſtiṡkanîam ſebe partiſniti; praesura, teſnoba, ſtiṡkanîe, nadluga; preſsura, -ae, preſsus, -us, ſtiṡkanîe, tlazhenîe
stoječ del., F15, aqua puteobis, stagnans, ſtojezha voda; firmus, -a, -um, ſtanovit, ſtojezh, nevkrètin, ſtanovitin; fixus, -a, -um, ſtojezh, perbyt, nepremaknên; imminens, naprei ſtojezhi; nomen substantivum, ſtojezhe imè; obfirmativus, -a, -um, ṡupar ſtojezhi, ṡuparni, truzaſt; obnixus, -a, -um, ṡupar ſtojezh; palearia, tá meih, ali prozh ſtojezha koṡha na golti, ali vrati eniga volla; praecipitium, -ÿ, enu viſſoku ſtojezhe meiſtu, nevarnu ṡa paſti; praesens, vprizhni, letá vprizho, ſadanî, v'prizho ſtojezhi; prandium statarium, kadar ſe ſtojezh fruṡhtika; prominentes venae, vun ſtojezhe ṡhyle; promineus, vun ſtojezhi; stagnum, -gni, jeṡeru, ali ſicer ena ſtojezha voda; thyrsus, -si, tá dolgi kozen per ṡeliṡzhu, tá k'viṡku ſtojezhi rezil, kakòr per tropodzu, ṡeliṡzhu
stol2 m, F8, balanus, ſléherni ẛhelod, kostain marón, zaffilzi ẛa ſtol purjeranîe [str. 31a ]; balanus, zafelz ẛa ſtol [str. 34a ]; ciere alvum, h'ſtolu perpraviti; medicamentum relaxans, vel laxativum, [arznia] katera h'ſtolu ṡhene; obstipatus, -a, -um, ṡapert, kateri ſtola néma; profluvium, -ÿ, en fluṡ is ṡhivota, kadar eniga trébuh boly, de vſeṡkuṡi teika na ſtol, inu ne more ṡadarṡhati; supositorium, balanus, glans, en zafelz ṡa ſtol [str. 134a ]; suppositorium, zaffilz ṡa ſtol, ali ṡa purgeranîe [str. 213a ]
streči2 nedov., F13, adagia sunt: Imamo vſako vro v'vedan na ẛkuſhnîave ſtrézhi, inu zhakati; circumire aliquem, ſtrézhi na eniga; circumvenire, oziganiti, ogolufati, ſtreizhi; crapulari, pyanzhovati, poṡhréſhnoſti ſtrézhi, inu ſe podati; curare cuticulam, ſebi dobru ſtrezhi; insessus, -a, -um, ṡaſeden, kadar eden na eniga ſtreiṡhe; insidere itinera, na céſti ṡaſeſti, zhakati, ſtreizhi; insidiae, -arum, ṡaſedenîa, buſſie, ṡaviti ovinki, kir ſe na eniga ſtreiṡhe, na leben trahtanîe; insidiari, insidias struere, buſſio poſtaviti, na eniga ſtreizhi, Hyp.426. ṡhpegati, s'hudo manungo zhakati; latere in insidys, na eniga ṡkriunu ſtrézhi; vacare, ſtreizhi; vacare deo, Bogú ſtreizhi; vacare divinis, ſluṡhbi Boṡhji ſtreizhi
striči nedov., F7, involucre, eniga polberarja platnu ali abtoh, kadar ſtriṡhe, inu brye; laniarium, tudi enu meiſtu, na katerim ſe volna, ali kai druṡiga ſtrishe; linteum humerale, enu platnu na plèzha, kadar ſe ſtriṡheo laſſîe; tondere, ſtrizhi, briti; tonsor, britbar, kateri ſtriṡhe; tonstrina, -ae, hiſha k'ſtriṡhenîu, kir ſe ſtriṡhe, ali brye; tonstrix, -cis, katera ſtriṡhe; prim. strižeoč
strup m, F14, amuletum, arznia ẛuper ſtrupa, ſe bolnikom na gerlu perveṡhe; antidotum, arznia ẛa ſtrup pregnati; antidotus, vel antidotum, alexipharmacum, alexterium, arznia ṡupar tá ſtrúp; biliosus, s'ſtrupovito ẛholzhjó, jeẛne inu ſerdite ẛhare, ſtrup ṡholzou; dispas, sive situla, kazhiza taku maihina de ſe ne vidi, kadar ſe na nîo ſtopi, takú ſtrupovita, de eden poprei vmerje, kakòr ſtrup pozhuti, ne pozhuti obene ṡhalosti, niti bolezhine; medicamentum bezoarticum, arznia, katera múzh ima ſtrúp pregnati od ſarza, de vun is zhlovéka vdari; philtra, -orum, je ena ſorta ſtrupá, kateri zhlovéka perpravi, de ṡhene prevezh lubi, takú, de ob pamet grè; portentifica venena, ſtrúp, s'katerim ſe zhudne, inu groṡovite rizhy doparnaſhajo; toxicum, -ci, ſtrúp; veneficus, -ci, zupernik, s'ſtrupom ṡavdajaviz; venenarius, -rÿ, kateri ſtrúp predaja, ali nuza; venenum, -ni, ſtrúp; virus, en ſmardezhi ſtrup; virus mortiferum, ſmertni ṡhkodlivi ſtrúp
suhota ž, F2, ariditas, ſuhota; marasmus, ſuhota, ali ſuſha, kadar vṡhè tá narojena mokrota vſahne
sukno s, F13, aulaeum, en tebih, ſhpaliera, aidousku ſuknu, turṡki tebih; culcitra subalaris, pulſtri, ali ſuknu na uknih ẛa Goſpodó; fullo, -nis, kateri gvant farba, ali zhiſti, ſuknu vala, platnu beili, ali plaiha; isatis, -tis, enu ṡeliṡzhe ṡa plavu farbanîe, ſe verteh ſeye, kateri ſuknu farbajo ga poṡnajo; laneus pannus, ſuknu; levidensis munus, en ſhenkan gvant, ali gmain ſuknu; limborarius, -rÿ, tá kateri kraje ſukna, ali pleh na ſuknîe, ali gvante perſhiva; pannus, -ni, ſuknu; pannus vilis, gmajn ſuknu; pexatus, -a, -um, s'eno kozaſto ſuknîo gvantan, kateri kozaſti gvánt noſſi, s'takoviga ſukna, kateru nei oſtriṡhenu; titivillitium, -tÿ, tú kar nyzh nevelá, tú kar od ſukna doli pada, kadar ſe lika, inu gladi, máh od ſukna; tomentum, -ti, ſtriṡhetina, oſtriṡhki od ſukna, ali klabukou, katera ſe v'polṡhtre deiva
surov prid., F8, cruda pyra, ſrove hruṡhke; crudus, -a, -um, ſrovu, friſhnu, friſhin; incoctus, -a, -um, teſtèn, ſrou, neṡkuhan; indigestio, ſrova jéd v'shelodzi; semicrudus, -a, -um, na polovizo ſrov; viridis arbor, ſrovu ṡelenu drivú; visceratio, dilenîe ſroviga meſſá, nékadai ſo ſrovu meſſú dilili, kadar je kei en bogat vmerl, takú je bilú navadnu per eniga bogatiga pogrèbu
suša ž, F3, aritudo, ariditas, ſuſha; marasmus, ſuhota ali ſuſha, kadar vṡhè vſá tá narojena mokrota vſahne; siderari, ṡkuṡi en naliu, ali hudu vremè, ṡatren biti, ṡatreti, ali ṡkuṡi ſuſho, ali ṡkuṡi notar vlytje tega ṡveiṡdiṡzha, ali bliṡk, ali gruma oṡkrunîenu biti
svinja ž, F12, biseta, ſvinîa, kir na glavi szhetine ſe na dvuje dilè; cyclaminos, vel cyclaminus, vel cyclaminum, kroṡhiz ṡeliṡzhe ṡa ſvinîe; glandium, -dÿ, volzhaizi, ali biṡgavke na ſvinîah; grunnire, kruliti, zviliti kakòr ena ſvinîa; lardum, -di, vel laridum, -di, ṡhpeh od ſvîn; porca, -ae, ſvinîa, preſiza; porculator, kateri ſvinîe kole; porcus, -ci, praſſiz, ſvinîa; subo, -are, zviliti, kruliti, ruzhati, kakòr ſvinîe kadar ſe bukajo; sus, suis, ena ſvinîa; volutabrum, -bri, jama, ali kaliṡzhe, kir ſe ſvinîe kalajo, ali vailajo; volutare, vel volutari, ſe vailati. v:g: ſe vaila kakòr ena pitana ſvinîa
šega ž, F14, caeremonia, duhouṡka ſhega; ceremoniae, ſhege; consuetudo, navada, uṡhanza, ſhega; convadari, k'rihti, ali h'pravdi klizati po nékadanî ſtari ſhegi, ṡlaſti kadar taiſta partia je oblubila priti; crocota, en ṡhenṡki gvant po ſtari ſhegi gele farbe; exaugurare, ṡkuṡi ſuſebne ṡhege enimu shègne odvṡèti; gesticulari, zhudne ſhege na ſe vṡèti; gestus, -us, viṡha ali ṡaderṡhanîe eniga zhlovéka, ena ſhega, ali maniera; leguleius, -leÿ, kateri ṡná te ſhege, ali navade téh poſtau ſvoje deṡhele; mores, ṡhege; mos, navada, ṡhega; natura, ſhega, ṡhtata, natura; natura, naturalis, naturaliter, po naturi, po ſhegi; ritus, -us, viṡha, navada, ali ſhega duhovna, obizhai
špogati nedov., F4, argutari, ẛhlabudrati, modrúſt ſhpogati; nebrides, ena jelenova, ali divje koṡè koṡha, katero ſo nékadai ty Aidje ṡhpogali, inu nuzali na tá dán tega malika Bacchuſa; spatha, -ae, en dolg inu ſhirók mezh, tudi ena lopatiza, katero ty Apotekarji, ali Padarji ṡhpugajo, kadar flaiṡhtre kuhajo, ali yh na platnu ṡhtrihajo; uti, vṡhivati, ṡhpogati, nuzati, s'eno rizhjó okuli hoditi
štenge ž mn., F4, adagia sunt: kadar ẛhténge, inu loutre imam, meni nei potréba létati; anabathra, ſhtenge; cochlea, -ae, okrogle ſhténge; demenculum, ene ṡkrivne ſhténge, ali poot pod ẛemló
štrihati nedov., F3, hostorium, -rÿ, tá leiṡ s'katerim ſe ṡhitu ſhtriha kadar ſe mèri; radius, -dÿ, ta ṡhtrikovnik liſſèn, s'katerim ſe ṡhitu ṡhtriha; spatha, -ae, en dolg inu ſhirók mezh, tudi ena lopatiza, katero ty Apotekarji, ali Padarji ṡhpugajo, kadar flaiṡhtre kuhajo, ali yh na platno ṡhtrihajo; prim. štrikati
štrihovnik m, F3, hostorium, -rÿ, tá leiṡ s'katerim ſe ṡhitu ſhtriha kadar ſe mèri, ṡhtrikovnik[!]; radius, -dÿ, ta ṡhtrihovnik liſſèn, s'katerim ſe ṡhitu ṡhtriha [str. 182b ]; radius. streichholz. hostorié. shtrihovnik liſsèn [str. 261b ]
šum m, F4, poppysmus, -mi, tá glás, ali ſhúm, kadar ſe s'rokami v'kupai luṡzhi; sonitus foliorum, ſhumenîe tega lyſtja, ſhum tega lyſtja; susurrus, -ri, ſhum, ſhumeinîe; tumultus factus est, zhe daile li vekſhi ſhum je vſtajal
taler m, F4, athisca, tá ſrebern taler, kateri ſe goſpodi pod brado ſtavi kadar pyejo; catillare, talerje liẛati; cycus[!], en taler; orbis, ſveit, okrogloſt, en okrogel taler, króg, rink
tekati nedov., F12, chytrina, otrozhka ygra, kir okuli eniga ſidezhiga tékajo; circuncurrere, obtezhi, okuli tékati; circuncursare, ſem ter tam tékati; cursare, ſem ter tam tekati; cursare, et cursitare, ſem ter tám tékati; cursitare, vſeṡkuṡi tékati; decurrere, doli tezhi, doli tékati; discurrere, ſem ter tám tekati, okuli tékati; gymnicus, gymnasticus, ozhitnu ygranîe, kir nagi tékajo ludje; pararius, kateri okuli teika, inu danarje napuſſodo yṡzhe, ali naide; profluvium, -ÿ, en flus is ṡhivota, kadar eniga trébuh boly, de vſeṡkuṡi teika na ſtol, inu ne more ṡaderṡhati
težkoča ž, F7, anfractus auris, teẛkozha na ſliſhanîu; angustia, teſnoba, nadluga, britkúſt, muja, teṡhkúſt, teṡkozha, ſtiskanîe; auris anfractus, teṡhkozha na ſliſhanîu; gravedo, teṡkozha; melancholia, -ae, klavernoſt, ena zherna ṡhólzh, ali kry, katera zhlovéka ṡhaloſtniga déla, umnoſti teṡhkozha; molestia, -ae, ṡabava, nadleṡhnoſt, teṡkozha, nepokoi, nadleṡhenîe; stranguria, -ae, ṡzanîa, ali zuranîa veitri, teṡkozha zuranîa, kadar ſé ne more lahku ṡzati
tica ž, F78, auceps, tyzhar, kateri tyze lovi; avis, tyza; genus aligerum, tyze; imusculus, ena tyza, eni meinio, de je kralizhik, eni dleṡk, eni, de je ena ſorta poſtoin; involucris, -re, neleiteozha tyza, katera ſhe ne more leitati; nidificum ver, ſpomlád, kadar tyze gnéṡda délajo; pinna, -ae, enu terdu perú, ta velika perja per tyzah, ribje peretnize; rostrum, -ri, klún, ali ṡhnabil ene tyze; volucer, hiter kakòr tyza
tih prid., F27, halcyonei dies, tihi preṡ hudiga vrèmena dnévi; mare quietum, tú tihu zhiſtu morjè; placidus, -a, -um, tih, myrán, dobrutliu, kroták; psecas, -dis, tih deṡh, kadar po malim parſhy; reqietus, -a, -um, tih, per pokoju; tranquillus, -a, -um, tih, pohlevin
tiščati nedov., F4, arctare, v'kupai ſtiskati, tiṡzhati; perprimere, vſeṡkuṡi tlazhiti, ali doli tiṡzhati; premere, pertiṡkati, tlazhiti, tiṡzhati, ſtiṡkati, preſhati; scrupus, -pi, en kamenzhik, kateri eniga tiṡzhy, kakòr en kaminiz, kadar enimu v'zhrevle pade, kadar raiṡha
tolči nedov., F8, lythagyrium, vel lythagiros, ſrebrá peina, katera ſe ṡkupai ſprime, en ṡrebern kamen rata, ṡa arznio nuza, inu malarjom sa farbo tolzhejo; pavicula, -ae, en kÿ, ali bat, s'katerim ſe en iṡterleh tolzhe kadar ſe enu gubnu nareja; percutere, vdariti, tepſti, tolzhi, mahniti; pilum, -li, tudi tú sheleisu, s'katerim ſe v'moṡhnerju tolzhe; pinsor, -oris, kateri v'enim moṡherju tolzhe; pistillum, -li, tu ṡheléṡu, s'katerim ſe v moṡhnerju tolzhe; terere, tolzhi; tundere, tleizhi, biti, tepſti, tolzhi; prim. tleči
tožiti nedov., F4, concriminari, pokregati, poſvariti, dolṡhiti, toṡhiti s'en gréh; conqueri, ſe pertoṡhiti, toṡhiti; insectatio, ṡmirjanîe, kadar eden eniga toṡhi, inu ferṡhmaguje; requirere, tudi toṡhiti, ali obyṡkati
tropine ž mn., F7, acinacius, -ÿ, tropinaſt, is tropyn ſturjen; brisa, ṡtlazhenih grosdou tropine; flocces, -um, patake, pytje, kadar ſe voda na tropine vlye; magma, -tis, tú goſtu, kateru zhes oſtane, kadar ſe kai preſha, kakòr per groṡdiu tropine; panis ex acinis, is tropyn krúh; vinacea, -orum, tropine od groṡdja; vinacea, vel vinacia uvarum, vel vinaceus, -cei, pizhki v'groṡdji, ali tropine. Osee 3.v.1
ud m, F15, acopa, -orum, olie, ali masilu ẛa trudne glide, vude, ẛhyle, ali kite; arthritis, ſléherna bolezhina na vudih; articulus, zhlink, glid, vud; luxatio, ṡvinenîe, ṡvyn, ṡvinenîe eniga uda; membra, vudi, glidi, glidje; membratim, od vuda do vuda, od glida do glida; membrum, -bri, vud, glid; permanenter, v'hojenîu od eniga do druṡiga, kakòr enu dobru vinu grè od ene ṡhylize do druge v'zhlovéku, ali tá múzh ene arznîe od uda do uda; sensus, -us, pozhutik, um, udi, pozhutenîe, ṡaſtopnoſt; sideratio, ṡhkoda ṡkuṡi treiṡk, ali hudu vreme ſturjena: tudi kadar ṡkuṡi gnyloſt je vṡhè en vud mertou; sphacelus, kadar ṡkuṡi gnyloſt je vṡhè en vud mertou, en mertvi glid; syderatio, udi od Boṡhyga ṡhlaka vdarjeni; symetria, -ae, pravu s'merjenîe, ali mèra teh vudou ene podobe
udariti2 dov., F7, colis, -lis, tá mehka mladiza per tertah, katera vſaku leitu vun vdari; epithema, kadar ſe kei v'prég vdari zhes en beteṡh, ali boléṡan, ali bolezhino; extuberatio, vun vdarjenîe, otúk, kadar en ṡhúl, ali tur vun vdari; medicamentum bezoarticum, arznia, katera múzh ima ſtrup pregnati od ſarza, de vun is zhlovéka vdari; molybditis, ena ſorta ſvinzhene peine, ſvinzhena peina, kar is ſvinza vunkai vdari, tá grampa; morbus palabundus, boléṡan, katera ṡkrivnu v'mei ludy vdari, ṡdai v'enim kraju ṡdaj v'drugim; repullulare, ṡupèt vunkai vdariti, inu raſti
udariti4 dov., F5, hostilia resumere, ṡupèt nad ſovraṡhnika vdariti; impetere, k'malu na eniga planiti, vdariti; irruo, irruere, nad eniga bukniti, planiti, vdariti, ṡkozhiti; irruerunt in terram nostram, ony ſo v'naſho deṡhelo vdarili; impressio, mozhnu ſtiſkanîe, kadar s'ſylo ṡholnerji notar vdario
udarjenje2 s, F2, extuberatio, vun vdarjenîe, otúk, kadar en ṡhúl, ali tur vun vdari; pustulatorum eruptio, vun vdarjenîe mihurzou
ugasniti dov., F3, bitumen, -nis, pilpoh, en judovski lym, ali kraida, kadar ſe vuṡhge, takú ne vgaſne; extingvere, pogaſſiti, vgaſniti, gaſſiti; restinguere, pogaſſiti, vgaſniti
uhrnija ž, F7, foeneralia, -orum, ta zhaṡ kadar ſe ima uharnia plazhati; foeneratio, uhernia; foenus, -oris, dobivanîe, uharnia, dobizhik; interusurium, -ÿ, tá núz, inu obreiſt per uharnÿ; pecunia in calendarium conversa, danarji na uharnio dani; usura, -ae, foenus, uhurnia, uharnia, dobivanie, dobizhik
usahniti dov., F7, arefacere, vſuſhiti, vſahniti; exarere, vel exarescere, poſuſhiti, vſahniti; extabescere, vſahniti; flaccere, uvèniti, vſahniti, kakòr roṡhe; intabescere, vſahniti, v'veniti, na ṡhivotu ſe ſuſhiti; marasmus, ſuhota ali ſuſha, kadar vṡhè vſá tá narojena mokrota vſahne; vitis syderata, ſuha, nepridna terta, katera vſahne, inu konz vṡame
ustaviti dov., F5, eccheneis, -dis, ena maihina morṡka ribiza, kadar ſe barke popade, taku jo vſtavi, ali obderṡhy, de ne more naprei; elaties, vel elatites, blutstein, kryuni kamen, kateri kry vſtavi; jacere ancoras, te mazhke ṡheléṡne v'vodó vrézhi, barko vſtaviti; retinere, ohraniti, ṡaderṡhati, vſtaviti, gori derṡhati; sistere, vſtaviti, vſtonoviti
uže prisl., F19, aetas acta, vel exacta, tá preideozha ſtaroſt, katera vṡhè v'grob lety; bruchus, ena maihina mlada kobiliza, katera ſhe peruti néma ... kadar je vẛhè popolnoma k'létanîu, ſe imenuje locuſta, kobiliza; excretus, -a, -um, ṡraſten, vṡhè velik; jam, ṡdai, ali ṡkorai, vṡhè; jam diu, vṡhè ṡdavnai; jam dudum, ṡdavnai, vṡhè pred enim dobrim zhaſsom, vṡhè ṡdavnai
užganje s, F4, faces seditionis, vuṡganîe ali ṡazhetek eniga punta; incensio, vuṡhganîe; inflamatio, inflamatio collumelae, kadar enimu jeṡizhik doli pade, ṡaṡhganîe, vuṡhganîe, vrozhina; zelus, -li, aifir, aifrarṡka ṡkarb, s'notarſhnu vuṡhganîe
v'družen del., conventus, -a, -um, gorivṡèt, v'druṡhen, ali obyṡkán, kadar eden eniga ṡa volo ſturjene krivize obyṡzhe
v'jutru prisl., F8, diluculò, v'jutru ṡgudai, pred dnem; diluculum, kadar ſe v'jutru ẛarja odpinia, cilú ẛgudai; in aurora, v'jutru ẛgudai; manè, ṡgudai, v'jutru ṡgudai, jutri, s'jutrai; sublucanum tempus, tá zhas v'jutru, s'gudai, kadar ṡarja gori grè, ṡorna jaſnoſt; vesperi et mane, v'vèzher, inu v'jutru
v'neti se dov., F3, exardescere, ſe vuṡhgati, reṡlobiti, v'neiti; exarsit, ſe je vniel; febris hectica, kadar ſe vſezhihernu ſarzè vname, de tá vrozhina ſtanovitu v'tem ſarzi oſtane
vedro s, F7, amphora Attica, try védra darshy; amphora Romana, derṡhy dvei védri; antila, -ae, enu védru, ena poſſoda, s'katero ſe voda is ladje polie; batus, bati, ena mèra judovska try vedra derṡhy; haustrum, -tri, enu veidru ali korez, s'katerim ſe voda ṡajemle; situla, -ae, véderze, kaſſéliza, veidru ṡa ṡhterno, ṡa vodó poſſoda; urna, -ae, védru, kabelza, poſſoda s'katero ſe kamenzi mezhejo, kadar ſe ima ena reizh iṡvoliti, ali reṡlozhiti
vejer m, F3, comma, -tis, reſſékanîe, zhep, ali kaṡzhiza v'veyerjih; ichtyotrophium, en ribnik, ali veyer; superstagnare, zheṡ yti, zheṡ tezhi. v:g: kadar voda zheṡ veyer, ali zheṡ jeiṡ grè
ves zaim., F244, abundans, kir ima vſiga obilnu, inu ẛadoſti, bogat; adedere, vſe ſnéſti, vſe dojéſti, vſe do konza ſnéſti; circunsudare, vus ſe potiti; est in ore omnium, vſim je v'uſtih, vſi od nîega govorè, vſi s'nym ſi uſta ṡbriſhujejo; feralia, -orum, vſih duṡh dán, teh mertvih dán; marasmus, ſuhota ali ẛuſha, kadar vṡhè vſá tá narojena mokrota vſahne; obnixè, ſylnu, s'vſo mozhjó, lipú; orbis terrarum, okrogloſt ſvitá, vus volen ſveit; prae omnibus, pred vſimi; totus, -a, -um, ceil, vus; vociferari, ukati, vpiti na vus glaṡ, krizhati
vesčiherni (ves čiherni) zaim., F10, caradrius, -drÿ, ena tyza vſazhihernu béla; cuncti, vſizhihernu; cunctus, -a, -um, vſe zhihernu; febris hectica, kadar ſe vſezhihernu ſarzè vname, de tá vrozhina ſtanovitu v'tem ſarzi oſtane; in aſsem satisfacere, vſezhihernu plazhati; Novum Dictionarium, ſeu Lexicon Vniuerſale. Wörterbuch. Nove beſſedne Buque, ali vſeſploh vſehzhihernih vſehkupgmain beſſedy Buque [str. 1a ]; nové Dictionarié, ſeu Lexicon Vniuersale, Wörterbuch, Beſsedne Buque. nove beſsedne Buque, ali vſehſploh vſehzhihernih vſehkupgmain beſsedy buque [str. 244b ]; universa lex, vſazhiherna poſtava; universus, -a, -um, vſezhihernu, vſiſploham
vetri m mn., stranguria, -ae, ṡzanîa, ali zuranîa veitri, teṡkozha zuranîa, kadar ſe ne more lahku ṡzati; prim. vetrovi
vezati nedov., F14, bibliopegus, kateri buque véṡhe; capistrare, vèṡati s'lizhjam, ali s'drugo travo; capistrum, lizhje ẛa terte vèẛati; cardinatus, ena v'kup ſtiſnîena reizh, v'kup s'ẛhteklanu, ali ṡklenîenu, kakòr zimermani leis vèẛhejo; circumplecti, v'okrog pleſti, ali veẛati; colligator, kateri ſnopje vèṡhe, veṡàzh; jberica, ṡhpanski pet[e]linzi, ena trava ... s'taiſto travo ſe tertje vèṡhe v'vinogradih; jugare, ṡkupai vèṡati, v'klépati; ligare, veṡati, ṡvéṡati, ṡveṡovati; scirpare, s'mezizhjam véṡati; splenium, -nÿ, ena pauſhiza, ali v'kúp ṡloṡhena rutiza, katere arzati ṡa rane, ali Padarji [nuzajo], kadar eniga ranîeniga veṡhejo; squama, -ae, tudi tá pás, s'katerim ſe panzer vèṡhe; viere, vèṡati, ſode nabiati; vincire, veṡati
videti nedov., F35, acrochordon, ſo bradovize ... na dni ſo cilú voske, de ſe vidi kakòr de bi viſſeile; apodanea, ſvetiga Michéla Cerkou v'Gershki deṡheli, kir ſe vidi na enim kaminu nîegova ſtopinîa; appareo, -ere, ſe iskaẛati, perkaẛati ſe, ſe puſtiti viditi; caecultare, hudú viditi, en ṡhleht pogled iméti; caeculus, kateri malu vidi; cernere, viditi, gledati; difficile nobis videtur, nam ſe teṡhku vidi; extantia, bitje, kar je kai viditi; extare, biti, vun gledati, vun ſe viditi, ſe ṡnaiti; halo, -nis, ena okrogloſt na nebi, katera ſe po goſtim okuli meiſza, ali ſonza vidi; phoenicopterus, -ri, ena ardezha neṡnana vodna tyza, ſe vidi v'ṡhpanṡki deṡheli per murju bliṡi Provenze; sardoa, -ae, vel sardova, ṡeliṡzhe meliſſi enaku ... kateri letú ṡeliṡzhe jei, timu ſe ṡhile, inu kite ṡkarzio, inu uſta resvleizhejo, de aku more od nîega vmréti, taku ſe vidi, kakòr de bi ſe ſmeyal; senecio, -onis, kriṡhni korèn, grinte ṡeliṡzhe, je pavolatu, kadar tá pavoliza od vetra odlety, ſe vidio glavize gole; ut probaretur, de bi ſe vidilu, ali ṡkuſſilu; videbitur, ſe bó vidilu; videre, viditi; visibilis, -le, videozhi, kar ſe more viditi; visus est, ſo ga vidili
vliti dov., F2, flocces, -um, patake, pytje, kadar ſe voda na tropine vlye; illiquifacere, reſtopiti, ali v'kai reſpuſtiti, notar vlyti
voda ž, F250, aqua defluit, voda odtéka; dysuria, kadar eden teṡhku ſvojo vodó puṡzha, oſtrúſt zhovéṡke[!] vodè, teṡhkúſt zhlovéṡke vodè v'zuranîu; expatiata flumina, velike, reslyte vodé; fluxio aquae, tèk vodè; fundere urinam, vodó puṡzhati, zurati; limpha, vel lympha, voda; piscosa aqua, dobra voda ṡa ribe loviti; pluvia aqua, deṡhevna voda; ripa, -ae, krai per vodah, brég nad vodó; turbida aqua, kolna voda
vojskovati se nedov., F4, bellum intestinum, kadar ſe v'mej ſabo voiskujejo ty domazhi; ferre anxam contra Patriam, pruti ſvoji deṡheli ſe voiṡkovati; gerens bella, kateri voiṡkè viṡha, pela, inu ſe voiṡkuje; gerere bellum, ſe voiṡkovati
vrat m, F17, anabolagium, enu tanku platnu ẛhenam okuli vratú; cervix, ẛatilik, vrát, ẛatilnik; collifragium, vratú ẛlomnenîe; collufragus, kateri ſi vrát vlomi, ali ſpahne; collum, vrát, gerlu; collum eburneum, beil vrát, kakòr s'ſlona koſty; jugulum, -li, perva ſtrán vratú, vrát; jugulum dare, vrat podati, ſe puſtiti ṡaklati; millum, -li, vel millus, -li, tá jermen, ali pas pſam na vrati, paſje ogerlu; numella, -ae, ena kamba, ali liſſena reizh, katera ſe ṡhivini na vrat dene, inu s'tem ſe pervèṡhe; onocrotalus, -li, ... je ena tyza labudu podobna, kadar vrát v'vodo vtakne, inu ſe odahne, taku ṡahrupy, kakòr de bi en oſſel ṡatrobil, ima vrát kakor en ṡhakil; opisthotonicus, kateri glavo, ali vrát ṡavitu darṡhy; palearia, tá meih, ali prozh ſtojezha koṡha na golti, ali vrati eniga volla; praebere cervices, vrát iṡtegniti, inu pomoliti; tetanus, kateri ne more vratú, ali garla obrazhati
vreti nedov., F12, aestuare, vrozh biti, veliko vrozhino terpéti, vreiti, kipeiti; bullire, vréti, kipeti; confervere, v'kupai vréti; confervescere, v'kup ſpariti ſe, vréti kakòr moſht kadar kiſſa; ebullire, vréti, ẛavréti, kipéti; fervefacere, ſturiti vreiti; fervere, vreiti, ṡhariti; fervere ira, od jeṡe vréti; olla succensa, en lonez, kateri vre; scatere, scaturire, gomaṡiti, iṡvirati, gori vréti, k'viṡhku kipeiti, obilnu iméti. Exod:16.v.20; suffervere, ṡavreiti, po malim vreiti; ut ure, horas, et per consonantem, vre, significat bulire
vrhu prisl., F46, I. desuper, verhu, oṡgoraj; incubare, verhu leṡhati, ali gori leṡhati, ſedeiti; super, zhes, na, per, daile, gori, verhu, oṡgorai; superferre, verhu naneſti, verhu noſſiti; superincidere, oṡgorai verhu paſti, verhu paſti; supernatare, verhu plavati; supervestire, verhu obleizhi; II. incubus, kadar eniga mora ſeſſa, verhu lèṡhezhi
vročina ž, F23, aestus, -us, vrozhúſt, leitna vrozhina, velika vrozhina; antiperistasis, kadar mraṡ vrozhino preẛhene, ali vrozhina mraṡ; calor, vrozhina, topluta, vrozhúſt; cauma, velika vrozhina; exarsit dies, danas je velika vrozhina; hepatis accensio, jeterna vrozhina, kader ſo jetre vrozhe
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: vročina ž, fervor, -ris, urozhina [Verant.36: Feruor, Hitz, brunſt, Vruchina]
vročost ž, F11, adaestuare, vrozhe biti, gorkú perhajati, perpékati, veliko vrozhúſt iméti; aestuosus, vrózh, puln vrozhuſti; aestus, -us, vrozhúſt, leitna vrozhina, velika vrozhina; ardor, vrozhúſt, ẛhganîe, velika vrozhina; ardor stomachi, vrozhúſt tega ẛhelodza, ſitoſt; caldor, vrozhúſt, gorkuta; calor, vrozhina, topluta, vrozhúſt; calumnata, -tis, ena vrozhúſt, ali gorenîe velikiga ognîa; fervidè, junazhku, s'veliko vrozhuſtjo; fervor, -ris, vrozhúſt, aiffer, divjanîe; synochus, sive contines, kadar li ſamu v'zhlovéku kry od vrozhuſti kipy
vtakniti dov., F8, depangere, ẛabiti, v'ẛemlo vtakniti, ali ẛabiti, ẛaſaditi; exprobrare, oponaſhati, v'uzhi vtakniti, ſponaſhati, ozhitati; imputare, eniga kriviga délati, enimu tú krivu perraitati, krivizo nalagati, v'ozhy vtakniti; lingulatus, -a, -um, ena rutiza, ali fazonetel s'predai kakòr en jeſſik, de ſe v'eno drugo ruto, ali v'fazonetel vtakne; obÿcere, naprei vreizhi, v'uzhi vtakniti; onocrotalus, ena tyza labudu podobna, kadar vrát v'vodo vtakne, inu ſe odahne, taku ṡahrupy, kakòr de bi oſſel ṡatrobil; pangere, ṡabyti, notar vtakniti, poſaditi, ali vſaditi; recondere, ṡkriti, ṡkraniti, vtakniti
zabstonj prisl., F18, I. ab re orare, ẛabſtojn proſſiti, ẛavman moliti; abs re eſt, tú je ẛabſtojn; frustrà, ẛabſtoin, ṡavmán; frustra conari, ṡabſtojn ſe mujati; gratis, ṡabſtoin; gratuitò, ṡabſtoin, preṡ dobizhka, s'dobre vole; incaſsum, ṡavmán, ṡaludu, ṡabſtoin; irritum, ṡavmán, ṡabſtoin; irritus, -a, -um, ṡaludu, ṡavmán, kar je ṡabſtoin, nevnuznu; lateram lavare, déllu ṡgubiti, ṡabſtoin délati; ludere operam, ṡabſtoin délati, vſe ṡaygrati; nequiquam, ṡabſtoin, ṡavmán, cilú niṡhter; non âb re eſt, nej ẛabſtojn, nej pres vrshoha; tenasmus, -mi, teṡhava tega ſranîa, kadar eden ṡabſtoîn na aiṡhelz grè; vanè, ṡabſtoin; vanum, luzkaku, praṡnu, ṡabſtoin; II. asymbolus, -li, kateri n'hozhe zèhe platiti, zèhe ne daje, ſabſtojn zèha; frustratio, ogolufanîe, ṡamujenîe, ṡabſtoin déllu
zadnjica ž, F11, anus, ẛadnîza, rit; clunis, -nis, ena plat riti. sadniza, rit; collyrium, ena arznia ẛa ozhy, tudi ẛa ṡhivini pomagati, kadar je ẛadniza ẛaperta; condyloma, -tis, terde inu okrogle gerzhe okuli ẛadnîze; culum, ẛadniza; fiſsum, -si, en napok na ṡadnizi; haemorrhois, -dis, haemorrhagia, tá tekozha kry is ṡadnize, is te ṡlate ṡhyle; marisca, -ae, tudi kurje okú, na ṡadnîzi bolezhina, inu gnui; nates, -tium, ṡadniza, ritne platy; podex, -cis, luknîa v'riti, ṡadniza, rit; procedentia alvi, ṡadnize vun s'hajanîe
zadržati dov., F13, coërcere, naṡai vleizhi, perderṡhati, uſtrahovati, ẛaderṡhati, braniti; cohibere, braniti, v'kupai derṡhati, prepoveidati, v'kupai iméti, tolaṡhiti, ẛaderṡhati; detinere, obderṡhati, perderṡhati, ṡaderṡhati; diabetes, -tis, na ledovjih bolezhina, kir nemore ſvoje vodè ẛaderṡhati, katera veliko ṡheyo perneſſe; diarrhaea, -ae, dertje, driſt, kadar eniga trébuh boly, de ne more ṡaderṡhati; impedire, braniti, ṡaderṡhati, ṡaſlanîti, motiti, na pootu biti, saprèzhi, naprei ne puſtiti, vſtanoviti, kratiti, ne dopuſtiti, ṡabavlati; obsistere, ṡuparſtati, braniti, ṡadarṡhovati, na pootu biti, ṡadarṡhati; praepedire, ohraniti, ṡaderṡhati, ne dopuſtiti, mozhnú braniti; profluvium, -ÿ, en fluṡ is ṡhivota, kadar eniga trébuh boly, de vſeṡkuṡi teika na ſtol, inu ne more ṡadarṡhati; reservare, ṡkraniti, ohraniti, ṡaderṡhati; retentare, ṡupèt ṡkuſhati kai ſturiti, ṡaderṡhati gori eniga, de ne grè naprei; retinere, ohraniti, ṡaderṡhati, vſtaviti, gori derṡhati; sistere, vſtaviti, ṡaderṡhati, poſtaviti
zahrupeti dov., onocratulus, -li, je ena tyza labudu podobna, kadar vrát v'vodo vtakne, inu ſe odahne, taku ṡahrupy, kakòr de bi en oſſel ṡatrobil
zakrit del., F6, diſsimulanter, diſsimulatim, na eno ṡakrito viṡho, po ṡkrivnim; dolon, eniga ṡakritiga mezha paliza; sica, -ae, ena ſabla, en tolih, ṡakritu oroṡhje; siparium, -rÿ, taiſti firank, ṡa katerim ſo ṡakriti ty ygravzi ene ygrè, ali Comedie, kadar imajo ygrati; tectus, -a, -um, pokryt, ṡakryt; velatus, -a, -um, ṡakryt, ṡakriven; prim. zakriven
zamuda ž, F3, eremodicium, -cÿ, ṡamuda v'pravdi, kadar eden na tá poſtavleni dán naprei ne pride; negligentia, nemarnoſt, lenoba, vtraglivoſt, ṡamuda; retarditio, ṡamuda, ṡaṡhtentanîe
zanohtnica ž, F2, paronychia, -ae, ena ṡanuhtniza, velika bolézhina ṡa nohtmy; reduvia, ṡanuhtniza, kadar ſe koṡha od nohty lozhi, ali je ṡa nohtam gnoji, de prozh grè
zapopaden del., F8, compertus in adulterio, v'preſhuſhtvi ẛapopaden; comprehensus, -a, -um, ẛapopaden; deprehensus, -a, -um, depresus, ẛapopaden; disciplinabilis scientia, enu ṡapopadenu ẛnanîe; notatus, -a, -um, ṡamerkan, ṡapopaden; prehensus, vel prensus, -a, -um, in furto prehensus, v'tatvini ṡapopaden; receptitius, -a, -um, kar nei gori vṡètu, ali ṡapopadenu v'predaji ene rizhy, kadar ſe kai predá; reprehensus, -a, -um, pokrégan, ṡapopaden
zaprt del., F17, andabate, kateri s'ẛapertimi ozhmy ſe byejo; clusus, ẛapert, okuli obdán; collyrium, ena arznia ẛa ozhy, tudi ẛa ṡhivini pomagati, kadar je ẛadniza ẛaperta; convallis, rován, ali dolina s'gorami ẛaperta; ecligma, -tis, arznia ... odpira te rorike teh plúzh, kadar ſo ẛaperti; inclusus, -a, -um, ṡapert, ṡariglán, vgrajen; inscriptio, s'vunai piſſanîe na enim ṡapertim piſmi, oṡgorai piſmu; ischuria, -ae, ṡatiṡzhanîe, kadar je voda zhloveṡka ṡaperta; nefasti dies, praṡniki, ṡaperti pravdni dnèvi, na katerih ſe praude ne darṡhè; obstipatus, -a, -um, ṡapert, kateri ſtola néma; obstrictus, -a, -um, ṡavèṡan, ſtiſnîen, ali ṡapert; obstructus, -a, -um, ṡamaſhen, ṡapert; occlusus, -a, -um, ṡapert; oppeſsulatus, -a, -um, dobru ṡapert, ṡariglán; perconditus, -a, -um, dobru ṡapert, inu skranîen; praeclusus, -a, -um, mozhnu ṡapert, ali ṡaklenîen, inu prepréṡhen; propinigeon, enu meiſtu v'paiṡhtibah, v'katerim tá ṡaperti ogîn ſe reſvizhuje
zarja ž, F14, ab aurora, kakòr ſe je ẛarja pokaẛala; aurora, ẛarja, daniza; diluculum, kadar ſe v'jutru ẛarja odpinia, cilú ẛgudai; eos, eois, ẛarja, kadar ſonze gori grè, ẛora; fulgor, -oris, ſvitlúſt, ṡarja; lucifer, -ri, daniza, ṡarja, juternîa ṡvéṡda; matuta, -ae, juternîa ṡarja, ṡora; radiatio, laṡkatanîe te ṡarje, ali ſonza; radiatus, -a, -um, kar ima ṡarje, ṡarje laṡketanîe; radius solis, ſonzhnu ſyanîe, laṡkatanîe, ſonzha ẛarja, ſvitloba, ali ſtréla: v:g: truja ſvitla ẛarja je ſhla is ſonza, ſonzhna ṡarja, ṡharki, proge; sublucanum tempus, tá zhaṡ v'jutru s'gudai, kadar ṡarja gori grè, ṡorna jaſnoſt
zaseden prid., inessus, -a, -um, ṡaſeden, kadar eden na eniga ſtreiṡhe
zaspan del., F8, dormituriens, ṡaſpán, drémlaviz; frons matutina, en ṡhaloſten, ṡaſpán; obras; pandiculari, ſe ſteṡáti, ſe preteṡati, ṡlaſti kadar je ṡaſpán; somniculosus, -a, -um, somnolentus, -a, -um, ṡaſpán, ṡaſpaniz, ṡaſpanka; soporatus, -a, -um, ṡaſpán; soporus, -a, -um, ſylnu ṡaſpán; veternosus, -a, -um, ſylnu ṡaſpán, mertvizhin; veternus, -ni, ṡaſpana ſlabúſt, ſmerti ſen, mertviza
zatiščanje s, ischuria, -ae, ṡatiṡzhanîe, kadar je voda zhloveṡka ṡaperta
zatrobiti dov., onocrotalus, -li, je ena tyza labudu podobna, kadar vrát v'vodo vtakne, inu ſe odahne, taku ṡahrupy, kakòr de bi en oſſel ṡatrobil
zažganje s, inflamatio, inflamatio collumelae, kadar enimu jeṡizhik doli pade, ṡaṡhganîe, vuṡhganîe, vrozhina
zdvečiti dov., mansum, -si, tú ṡvezhenîe, kakòr te Ame délajo, kir tó jeid ṡdvezhè, kadar te otroke pitajo
zehanje s, F4, expiratio, ṡeivanîe, ẛeihanîe; oscedo, -nis, tú vſeṡkuṡi ṡeihanîe, kadar eden druṡiga ne déla, kakor ṡeiha; oscitatio, ṡeihanîe; singultus, -tus, singultio, ṡeihanîe, kolzanîe
zehati nedov., F2, oscedo, -nis, tú vſeṡkuṡi ṡeihanîe, kadar eden druṡiga ne déla, kakor ṡeiha; oscitare, ṡeihati, ali od ſpanîa, ali od truda: seivati
zgodaj (z'godaj) prisl., F12, diluculò, v'jutru ṡgudai, pred dnem; diluculum, kadar ſe v'jutru ẛarja odpinia, cilú ẛgudai; in aurora, v'jutru ẛgudai; manè, ṡgudai, v'jutru ṡgudai, jutri, s'jutrai; maturè, per zaiti, ṡgudai; maturiſsimè, cilú ṡgudai; matutinus homo, en ṡgudni zhlovik, kateri rad s'jutrai ṡgudai vſtaja; praecoquus, -a, -um, ṡgudai ṡrél; precox, -cis, ṡgudai ṡrél, pred pravim zhaſſam godán; sublucanum tempus, tá zhaṡ v'jutru s'gudai, kadar ẛarja gori grè, ṡorna jaſnoſt; tempestivè, perzaiti, ṡgudai
zibati nedov., F2, agitare, naprei gnati, ſem ter tiá gnati, metati, premétati, sibati, majáti; feſseriae, te peſmi, katere Ama poye kadar ṡyble
zijalast prid., hians oratio, ṡyalaſta molitou, kadar eden okuli ṡyá, inu moli
zijati nedov., F3, hians oratio, ṡyalaſta molitou, kadar eden okuli ṡyá, inu moli; hians, -tis, kateri ṡyá; hiare, ṡyati
zima ž, F14, bardocuculus, gvánt ẛa ẛymo, inu ẛa leitu; bruma, tá narkraiſhi dán, kadar ẛyma ẛazhne, ẛyma; focale, -lis, tudi tu, kar ſe déva okuli garla ṡa ṡymo; frigus, mraṡ, ẛima; frigus me affligit, ẛima me tare; hybernus, -a, -um, ṡymṡki, kar ṡa ṡymo ſluṡhi, ṡymni, ṡymizhni; hyematus, -a, -um, ẛmerṡel od ẛyme; hyems, -mis, ẛyma; hyems ignava, ena tragliva ṡyma; gallicae, -arum, punzhohe, ṡa ṡimo ſhulini; intensum frigus, velika ṡyma; perhyemare, preṡimiti, célo ṡimó na enim meiſti oſtati; pernio, -onis, bolezhina na nogah, ali na petah od mraṡa, ali ṡime
zleči se dov., leontophonon, en maihin zhervizhik, li ſamu raſte kadar ſe en lev ṡleṡhe, ali porody, kadar ga tá Lev poṡhre, taku ṡdaici zerkne
zmerjanje s, insectatio, ṡmirjanîe, kadar eden eniga toṡhi, inu ferṡhmaguje
znotraj (z'notraj) prisl., F11, altrinsecus, od te druge ſtrani, s'vnai, ali s'notrai, od deſne, ali léve ſtrani; extabere, ṡnotrai gnyti; febris lipyria, kadar ṡnotrai zhlovik gory, inu s'vunai je marṡal; incalere, ṡnotrai vrózh biti. Job.6; incinere, ṡnotrai peiti; infremere, perṡketati, s'ṡobmy ṡhkripati od jeṡe ali ṡhaloſti ſe peiniti, ṡnotrai v'ſerzu ṡhalovati. Job:16; interius, ṡnotrai; intrinsecus, ṡnotrai; involucris hyacinthi, [s']ṡnotrai ṡavitimi Nebú plavimi ṡhidami; laganum, -ni, pohanîe, kateru ſe napuhne, inu s'notrai je votlu; tonsillarum inflamatio, kadar je s'notrai garlu oteklu
zob1 m, F46, dens, ẛob; dens maxillaris, zheluſtni ṡob, kotnik; dentire, ẛobè raſteozhe iméti, ẛobè vun gnati; edentare, ẛobè ṡbiti, vun ṡbiti; frendere dentibus, s'ṡobmy ṡhkripati; odontalgia, -ae, ṡoby boléṡan, kadar eniga ṡobè bolè; stridor dentium, ṡhkripanîe teh ṡoby; stupor dentium, ṡkonaſti ṡobé
zora ž, F2, eos, eois, ẛarja, kadar ſonze gori grè, ẛora; matuta, -ae, juternîa ṡarja, ṡora
zoren prid., F2, matutinus, -a, -um, ṡorni, s'juternî; sublucanum tempus, tá zhaṡ v'jutru s'gudai, kadar ṡarja gori grè, ṡorna jaſnoſt
zrejen del., F13, alibilis, dobru rejen, tolſtu ẛrejen, dobru ſhpiṡhan, vpitan; altilis, et altile, pitana ẛhivina, ẛhival, ẛlaſti velika tyza domá ẛrejena; armentinus, armentitius, tá per veliki ẛhivini ẛrejen; chortalis, kar je na enim dvoru ẛrejenu; collactaneus, collacteus, od eniga mléka v'kupai ẛrejen, ẛdojen, naverſtnyk; educata, ẛrejena; educatus, ẛrejen; herbilis anser, ena gús, s'ṡeliṡzham ṡrejena; malè educatus, hudu ẛrejen; masculetum, viſſoku gori ṡrejene terte; nemus, en luṡhten ṡelen bórṡht, ṡlaſti kadar je nalizh k'luṡhtu ṡrejen; originarius, -a, -um, na enim meiſti rojen, ali ṡrejen, domazhiga roiſtvá; verna, -ae, doma ṡrojeni hlapiz, domazhi otrok
zvečenje s, mansum, -si, tú ṡvezhenîe, kakor te Ame délajo, kir to jeid ṡdvezhè, kadar te otroke pitajo
zvesti dov., F3, abdicare, ṡveſti, odvrézhi, oderbati, odlozhiti, ẛavrézhi; divendere, reſpredati, ſem ter tám predati, ṡveſti, ali predajati; exactus, -us, predajanîe, kadar eden ſvoje blagú dobru ṡvede
želodec m, F28, apepsia, kadar ẛhelodez ne more zerati; ardor stomachi, vrozhúſt tega ẛhelodza, ſitoſt; castomachos, kateri ima en húd ẛhelodiz, inu ſlab; indigestio, ſrova jéd v'ṡhelodzi; inflamatio ventriculi, nepuhnoſt ṡhelodza; stomachus, -chi, ṡhelodiz: tudi tá ror, ali goltaniz, po katerim te ṡhpiṡhe v'ṡhelodiz gredó; tormina, -num, gris, griṡenîe, klanîe v'ṡhelodzi, kryi tezhenîe; venter, -tris, trébuh, vamp, ṡhelodez
ženin m, F4, nuptus, ṡhenin, ali oṡhenên; sponsus, -si, ṡhenin; zelotes, -tis, en aifrar, kateri ſe boji, de tú kar on lubi, je tudi enimu drugimu gmain: kadar ṡhenin prevezh lubi navéſto, ali naveſta ṡhenina. Exod:34.v.14
žeti nedov., F3, adagia sunt: kakòr ſo ſjali, taku bodo ẛhèli; manipulus, -li, ena polna pèſt, ṡlaſti kadar ſe ṡhanîe ṡhitu, en ſnop, ali ſnopizh ṡhetve; metere, ṡhèti
žetva ž, F6, impetrare veniam metendi, derlabnoſt ſproſſiti k'ṡhetvi; in diebus messis, obṡhetvi; manipulus, -li, ena polna pèſt, ṡlaſti kadar ſe ṡhanîe ṡhitu, en ſnop, ali ſnopizh ṡhetve; meſsis, -sis, ṡhetva; meſsorius, -a, -um, kar k'ṡhetvi ſliſhi; sementinum pyra, hruṡhke ob ṡhetvi ṡréle
žulj m, F8, atheroma, atheromatis, en ẛhuul, ali mihúr; callescere, obtrpniti, ẛhule dobiti; concallere, kaliti, terdú ſturiti, ẛhule ſi ẛadeiti; extuberare, ṡhule dobiti, otezhi; extuberatio, vun vdarjenîe, otúk, kadar en ṡhúl, ali tur vun vdari; occallere, vel occallescere, ṡhule dobiti; perniunculus, -li, en ṡhul na nogah, ali mihurizh; ſhule, shule dobiti [str. 265a ]