Abdenago m osebno lastno ime
Abed Nego:
Taisti hudobnij ludje, Kateri ſo bilij urshoh de ſidrach, Miſach, inu Abdenago im. ed., de letij trij s. mladenizhij ſo bilij v'taisto ſilnu resbeleno Babilonsko pezh versheni (I/2, 106) Abéd Negó, lat. V Abdenago, ime, ki ga je knez evnuhov dal Azarjaju, enemu treh mladeničev, ki jih je babilonski kralj Nebukadnezar vrgel v razbeljeno peč, ker so zavrnili malikovanje (SP Dan 1,7); → Azarija.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.
Akvila. krajšava (?) osebno lastno ime
Akvilan (?):
Taku bere Aquila. im. ed. (IV, 217) Ker je zapis na koncu povedi, ni mogoče z gotovostjo izključiti možnosti, da ni krajšava, da je mišljen teolog in škof Péter Akvílski (umrl 1361); → Akvilanus.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.
Akvilanus m osebno lastno ime
Akvilan:
v' tej vishi hudizhi ſo bily na ſvejt pleſſ pernesli, kakor Aquilanus im. ed. poterdi (V, 167) Bl. Bernardin iz Fosse (1420–1503); ker je Fossa v akvilski škofiji, se pogosto omenja kot Aquilanus.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.
Albanar -ja m prebivalsko lastno ime
prebivalec Albanopolisa (?):
Albanary im. mn. pak letu kar ner ble je ta mertvi lubil, taiſtu ſò shnym pokopali (V, 615) ǀ S' Albanery or. mn. imamo tu ner lubishi taiſtom dati, namrezh offer te Svete Mashe (V, 616) Ker se ime omenja v družbi antičnih ljudstev, so domnevno mišljeni prebivalci mesta Albanopolis v Armeniji, manj verjetno mesta Alba Longa pri Rimu, kasneje imenovanega Ager Albanus. Skoraj gotovo niso mišljeni balkanski Albanci.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.
atleta m atlet:
Theagines Aletà im. ed. eniga celiga vola na enkrat je ſnedil (IV, 292) Tako razumevanje zapisa (← lat. athlēta ← gr. ἀϑλητής ‛borilec, tekmovalec, atlet’) temelji na vsebini in na sobesedilu, saj se v nadaljevanju omenja slavni atlet Milon iz Krotona. Manj verjetno je treba zapis pojmovati z odvečnim A kot zaimek → leta. Naglasno znamenje ne govori nujno za slednjo možnost, ker se v zaimku zapisuje zelo redko.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.
dokler vez. 1. saj:
nej on poprej tebi sadosti sturj, dokler on je tebe reshalil pres vſiga urshoha ǀ kar je latinskiga nebom na ſlovensku preobernil, dokler Mashniki ſamij bodo lahku letu sturili ǀ dokler nej ſta Boga ſa ſvit, ampak nyh greshnu meſſu, inu hudizha vprashala, ſta potle kakor pſs, inu mazhika shivela ǀ dekler Philoſphus pravi ǀ Ah moje ſerze ſe v'meni joka, doler vezh ludy ſe najde 2. ker:
dokler nej snal plavat prezeiga je bila voda posherla ǀ dokler Betſamitery ſe ſo bily podſtopili k' taiſtimu perblishat ſo bily pomerli ǀ Ie vidila Eua ta prepovedani Sad, inu dokler nij ſe je lep ſdel, ga je utergala inu pokuſila 3. dokler:
taku dolgu je v'ſaurashtviom Boshym shivil, dokler Bug ſam od ſebe je bil h'njemu poslal ſvojga Preroka Natana ǀ dokler te mlade tice s'gnesda ne s'lejte, morje tihu ſtoij, de bi tem tizam neshkodovalu
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.
hoštarija -e ž gostilna:
O shlahtna hisha! Boshja hoshtaria im. ed. ǀ greſta veno hoſhtario tož. ed. ǀ ſte pred mano takushne miſli imeli, de hushi nej ſte mogli veni hoshtery mest. ed. imeti ǀ vſe v'hoshtary mest. ed. puſtit ǀ v'hoshtariah mest. mn. je ſaſtaulala Različica s protetičnim h- (prim. → ogrski, → oče) od → oštarija, → ostarija. Besedna družina je tu obravnavana ločeno, ker ni mogoče izključiti vpliva etimona lat. hospitāria.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.
hoštir -ja m gostilničar:
na enem voglu je ſtal en opotekar, na tem drugem en Arzat. Na enem en Pek, na tem drugem en hoshter im. ed. ǀ pride hoshter im. ed. s' Sheno, ter yh ubyeta ǀ Tudi vy Hoshtery im. mn. bote mogli rajtingo dati ǀ Sprizhat meni morio kopzy, inu hoshtery im. mn., kateri ſo nyh shtazune saperte dershali, kadar S. Anton je pridigval Različica s protetičnim h- (prim. → ogrski, → oče); → hostir, → oštir. Besedna družina je tu obravnavana ločeno, ker ni mogoče izključiti vpliva etimona lat. hospitārius.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.
Iksion m osebno lastno ime
Iksion:
kaj drugiga ty Poeti nam ſo hoteli dati saſtopit s'kusi taiste martre, katero terpè Ixion im. ed., Prometheus, Sisyphus ǀ Ixion im. ed. pak je na enem koleſsu perbit, kateru nuzh, inu dan ſe verti, taku de Ixion im. ed. nihdar pres martre nej (I/2, 187) Iksíon, gr. Ἰξίων, tesalski kralj, ki mu je po nasilni smrti Zevs podaril nesmrtnost, kasneje pa za večno privezal na vrteče se ognjeno kolo, ker je zapeljeval Hero.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.
Interlinearis stvarno lastno ime
Glossa interlinearis (?):
kakor pravi Interlinearis im. ed. (I/1, 130) ǀ Interlinearis im. ed. odgovorij, inu urshoh da (I/1, 158) Verjetno je mišljen komentar Vulgate, imenovan Glossa interlinearis (ker so opombe napisane med vrsticami besedila Vulgate), katerega avtor je Anzelm iz Laona (umrl 1117).
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.
jubileum -ea m 1. jubilejno leto:
ſizer Jubilæum im. ed. vam nebo nuzal ǀ Jubilæum im. ed. resveſſelj vſe verne dushize ǀ ob zhaſſu Jubilæa rod. ed. 2. odpuščanje (grehov):
Sdaj ſi ti Jubilæum tož. ed. od G. Boga doſegil ǀ de bi ona od G. Boga njemu Jubilæum tož. ed. odpuszhajne vſyh grehou ſproſſila ǀ skuſi Jubileum tož. ed. uſeh nashih grehou, inu sashlushenih shtrajfinh odpuszhejne doſeshemo ← lat. iūbilaeum iz hebr. jōbēl ‛ovnov rog’, ker so po Mojzesovi postavi začetek vsakega petdesetega leta, ki je bilo leto odpuščanja, naznanili s trobljenjem na ovnove rogove.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.
ker1 zaim. → kir
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.
ker2 vez. ker:
ſo bily shtraifani, kir ſo sheleli dosezhi, inu uset, kar je njemu shlishalu ǀ vam pak je ſamirit, kir naulesh yszhete takorshna mozhna vina, de vaſſ opianio ǀ pò potrebi zhloveka oſkerbi, ker v'njega Dobruto savupa
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.
kimovec m avgust:
obeden meſſz nej bogatiſhi, inu veſſeleſhi, kakor je Jeſſenik; ta druga dua meſſza, katera ſta preshla, Serpan, inu kimovez im. ed., ſta bila taku urozha (III, 478) Beseda pri sočasnih in kasnejših piscih označuje sicer ‛september’. Pomen ‛avgust’ je tu nedvomen zato, ker kimovcu sledi → jesenik, ki tako pri Janezu Svetokriškem kot tudi pri drugih sočasnih in kasnejših piscih vedno pomeni ‛september’.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.
kir1 nepreg. zaim. ki, kateri:
O moj Bug! Kir im. ed. m ſi ſtudenz vſe ſlatkuſti ǀ Jeſt ſe nemorem prezhudit tebi Epandus, kir im. ed. m ſi en Philoſophus ǀ nam poterdi S. Bruno, kjr im. ed. m od Marie nam pravi ǀ Mozhuu falyta, kateri koprive ſeje, inu ſe troshta de bodo nagelni rasli, ker im. ed. m kamenje ſadi, inu zhaka de bi hrushke raſle ǀ Srezhna Maria, kir im. ed. ž nej po ſtopinah te ſapelane, inu preuſetne Eue hodila ǀ sledniga ker tož. ed. m najdesh po njemu ga vuprashash
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.
kir3 prisl. kar, tedaj:
ſledna dusha po ſebe bi ſvojga Boga imela, kir S. Auguſtinu sklene ǀ Kir Novarinus ſe zhudi, de ena shena je bila taku kunshtna ǀ kyr saupye s' Solsami na ozheſſah S. Bernardus ǀ ker tukaj S. Bonaventura pravi ǀ kèr tukaj meni naprej pride, Vni Golob, kateriga Nòè je bil s'zholna spustil → kar2
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.
kir4 vez. ko:
sdaj kir mi tudi Boga sa njega duſho molimo, on tudi ſuoje uſheſsa satisne ǀ Caligula Ceſar ſhe hushi zhes ſvoj viſoki ſtan je ſturil, v'tem Kir vezhkrat ſvojga kojna je v'gostje povabil ǀ Satorai varite ſe vy, Kateri ob tem naſhim Zhaſsu, Ker G. Bug taKu mozhnu naſs gajshla ǀ Drago Hostienſis na tem ne zvibla, v'tem ker letukaj pravi ǀ riſnizhnu je bil ſpoſnal Hijpocrates v'tem ker pravi potem kir potem ko:
po tem Kir je bil Afrikanerij premagal je bil petdeſsent taushent mys pustil s'temi nar shlahtnishimi spishamy naloshit ǀ po tem kir je suoj offer G. Bogu offral, je shal noter v'tu s: Mestu ǀ Debora pò tem kir ie bila ubila tiga neuſmileniga, inu neverniga Siſara Zapisi verjetno kažejo na govorjeni kər < kədər (Škrabec 1916: 68).
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.
kir6 vez. → ker
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.
kjer vez. kjer:
Miche ie povedol meiſtu, kir bò rojen ǀ Inu uſe letubodem poterdil s'tem kar samerkam v 'viſsokijh peſmah, kir ta Noveſta ſvojga Nebeshkiga shenina pergliha timu grosdu Botrus ǀ yh bo poslal v' taiſto hoshtario, kirſe pije ſtrup teh kazh ǀ V. Cerkui, kjr ſte oblubili to ſakonsko vero derſati ǀ je vſo hisho napolnil, ker ſo ony ſedeli
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.
potreba -e ž 1. pomanjkanje:
shivina od potrebe rod. ed. Zerka ǀ s'velike potrebe rod. ed. sazhneo kraſti ǀ kadar to veliko potrebo tož. ed. teh Ajdou shlishio, kar ſo mogli imeti kupaj sloshe, inu tem ſholnerjam neſsejo ǀ nikuli nej ſmò bili v' vekshi potrebi mest. ed., inu ſamy ſi nemorimo pomagat ǀ aku v'potrebi mest. ed. ſe najde vſy mu pomagaio ǀ Na raiſy je naſha popotinza, v' potrebi mest. ed. naſha pomozh, v' boiu naſh myr ǀ na tem ſvejtu bolesni, inu potrebe im. mn. naſs tauzheio ǀ v' velike reve, inu potrebe tož. mn. je bil padil ǀ aku bodò tem vbosym almoshno dali, inu v'nyh potrebah mest. mn. na pumozh priſhli ǀ edn temu drugimu v'potrebah mest. mn. na pumozh priti 2. potreba:
Vy bi djali ta je en norz, katiri bres potrebe rod. ed. tu ſvoje sameizhe, de potle ſtrada ǀ nemajo skerbiti sa te posvetne rizhy, nikar sa shpisho, ali sa drugo teleſno potrebo tož. ed. ǀ nemamo kruha sa naſho potrebo tož. ed. sadosti ǀ pò potrebi mest. ed. zhloveka oſkerbi, ker v'njega Dobruto savupa ǀ pomagaj meni vſih moih potrebeh mest. mn. 3. življenjske potrebščine:
nej blu v' Rimi shlishat petlerja, de bi ſe mogal toshit, de nejma ſvoje potrebe rod. ed. ǀ de bi potrebo tož. ed. sa ſvoje shiuleine ſi kupil ǀ Mosh, inu shena obodua imata ſa hishno potrebo tož. ed. skerbeti ǀ Bug vam okrati vasho vſakadajno potrebo tož. ed. ǀ imaio eno kambro temu ſiromaku dati, inu ga s' potrebo or. ed. oſkerbeti 4. nadloga:
v'taisti skrini ſe najde ena arznja sa vſe bolesni, reve, inu potrebe tož. mn. 5. izločanje seča ali blata:
Saul ga je iskal, ter ſe permiri de raunu mimu taiſte skale je jesdil, ſede is koina, gre h' ſvoj potrebi daj. ed. v' taiſto luknio ǀ zhes en zhaſſ grè mimu Saul, ter gre v' taiſto luknio k' ſvoj potrebi daj. ed. v povedno-prislovni rabi treba:
kar je potreba im. ed. k' ſidainu eniga noviga, veliziga, inu shlahtniga Tempelna ǀ kar nam je potreba im. ed. sa taiſto raisho ǀ kadar bi bilu potreba im. ed. ſi dolshan pred drugimi persezhi ǀ ty Neoverni pravio, de nej potreba im. ed. proſſit, inu molit Boga
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.
Rubertus m osebno lastno ime
Robert:
ker Rubertus im. ed. olkot pravj → Olkot; → Robertus, → Rupertus
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.
Saba1 -a in nepreg. m osebno lastno ime
Sava:
kadar S: Saba im. ed. je vidil to hualeshnost, ſe sazhudi ǀ ta S: Mosh Saba im. ed. prezei sapovei de ym imaio dati, tu kar ſo premogli ǀ Semkaj ſe dobru rajma, kar pishe Surius od tiga boga bojezhiga Appata Saba rod. ed. (I/1, 182) Verjetno je mišljen sv. Sáva, srlat. Sabas (439–532), opat in voditelj palestinskega meništva. Ker se citati iz Surija sicer nanašajo le na starejše svetnike, je manj verjetno mišljen sv. Sáva, srlat. Sabas (pribl. 1173–pribl. 1236), rojen kot Rastko v Raški, sin Štefana Nemanje in prvi srbski nadškof.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.
saditi -im nedov. saditi:
Nojeſs pak je ta ner perv bil ſazhel vinograde ſaditi nedol., inu vinu pyti (V, 282) ǀ Mozhuu falyta, kateri koprive ſeje, inu ſe troshta de bodo nagelni rasli, ker kamenje ſadi 3. ed. (I/1, 15) ǀ v' ſvojm verti je roshe, inu sele sadil del. ed. m (III, 556)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.
Sidrah m osebno lastno ime
Šadrah:
Taisti hudobnij ludje, Kateri ſo bilij urshoh de ſidrach im. ed., Miſach, inu Abdenago, de letij trij s. mladenizhij ſo bilij v'taisto ſilnu resbeleno Babilonsko pezh versheni (I/2, 106) Šadráh, lat. V Sedrac, ime, ki ga je knez evnuhov dal Hananjaju, enemu treh mladeničev, ki jih je babilonski kralj Nebukadnezar vrgel v razbeljeno peč, ker so zavrnili malikovanje (SP Dan 1,7); → Ananija(s) 1.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.
spomišljajoč nepreg. prid. vedoč, misleč:
vener nebom nad tvojo miloſtio zagal, ſpomishleozh im. ed. m, de v' tem kir ſmò bili tvoj ſourashniki, ſmò skuſi tvojo britko martro priateli ǀ Maria Diviza vſe ſvoje shivozhe dnij sa to veliko, ſuſebno gnado, inu miloſt je Boga hualila, ſpomishleozh im. ed. ž, de vſij nje ſtarishi ſo bilij taiſto minuto rano tiga greha prejeli … s'vnaj ſame Marie Divize ǀ Ony nebodo ne, taku nehualeshni, ſpomishleozh im. mn. m, de vy ſte velike skerby, velike neperloshnoſti, inu teshke raishe sa nyh volo imeli ǀ tij drugi bratje ſpomishleozh im. mn. m, de Noeſs je nyh ozha vſe zhasti ureden, de ſi lih je v'taisti tadu bil padil ǀ Kai s'eno veliko martro pozhutio taiſte neſrezhne dushe ſpomisleozh im. mn. m/ž de s'en greh kateri je taku hitru preshil to grosno vezhno martro ſò ſi ſashlushili Besede ni mogoče dobro pomensko razložiti, ker gre za izvorni deležnik dovršnika spomisliti ‛pomisliti’. Danes bi se namesto deležniške konstrukcije uporabil časovni odvisnik.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.
svetnik2 -a m svetovalec (?):
kakor Caiphas, inu njegove Suetniki im. mn., bodo enkrat od tiga Nebeskiga Rihteria k' vezhni martri obſojeni (IV, 456) Ker se na isti strani sicer omenjajo le Kajfa in njegovi sodniki, ni izključeno, da je treba zapis pojmovati kot tiskarsko napako namesto sodniki.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.
škofski -a prid. škofovski:
tudi Shkoffiskim mest. ed. m ſtanu je ſvetu shivil (III, 55) Medglasni -i- je verjetno hiperkorekten. Pridevnik ṡhkofṡki ‛episcopalis’ navaja Kastelec-Vorenc. Nastavek škofijski ni verjeten že zato, ker besede škofija pri Janezu Svetokriškem ni; → škof.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.
špot -a m sramota, posmeh, porog:
Velik gvishnu je bil leta shpot im. ed. Davidu ǀ enkrat en velik spot im. ed. ſe je bil sgudil v'hiſhi Kraila Davida, v'tem kir Amnon ſijn Davidou je bij poſili ſvoij sestri Thamar divishtvu vſel ǀ ti ſe imash vezh Boga, kakor shpota rod. ed. bati ǀ letakorshni Vuzheniki, nej ſo huale, ampak shpota rod. ed. uredni ǀ Berite k'vashimu shpotu daj. ed., kaj Ariſtoteles Ajd ſapiſanu je puſtil ǀ Gospud saneſſi tvojmu folku, inu nepuſti tvojo erbszhino k' shpotu daj. ed. biti ǀ ta s. ſpuvid vam K'zhasti, inu niKar h'shpotu daj. ed. shlushi ǀ k'vashimu pobulſhaniu, de nerezhem k'shpotu daj. ed., samerkajte ǀ nemaraio sa shpot tož. ed. v'kateriga tu presheshtvu ijh perpravi ǀ s'kusi letu ponishajne en vezhni ſhpot tož. ed. bi doſehgli ǀ tuoja hzhij je tebe v'shpot tož. ed. perpravila ǀ ona ſama ſebe je bila prebodla, inu umorila, de bi v' shpotu mest. ed. neshivela ǀ s'takushnim shpotam or. ed. je mogla s'hishe pojti ǀ do vekoma boſh s'velikom shpotom or. ed., inu martro terpel ǀ Samij ſo bilij s'shpotam or. ed. oſtali ǀ ga na ta oſslovi ſtol poſhle, kir s'shpotom or. ed. more ſidèti ǀ ony ſo bili peld Ceſſarize Flacile is ſtebra doli vergli, inu vſe shpote tož. mn. taiſtimu ſturili k špotu storiti dov. osramotiti:
ſo bilij K'Christuſu eniga vodenizhniga na eno Sabbato perpelali, de bi njega mogli obtoshit, inu K'shpotu sturiti nedol. ǀ skuſi eno nepametno shivino je hotel k' shpotu ſturiti nedol. te sanikarne, inu nehualeshne karshenike ǀ skushnave je bil ſtonovitu premogal, inu hudizha h' shpotu ſturil del. ed. m ǀ nej rezhi, de bi nas ble k' shpotu ſturila del. ed. ž, kakor kadar my vidimo de drugi Bogu lepu shlushio, my pak greshnu shivimo ǀ de bi skuſi zupernio, inu hudizhave kunshti njega h' shpotu ſturili del. mn. m špot delanje s norčevanje, zasmehovanje:
shentovajne, inu shpotdellaine im. ed. tiga S. Imena boshiga je ta ner teshei greh ǀ s'shpotdellajnom or. ed., inu reshalejnom špot (se) delati nedov. norčevati se, zasmehovati:
Cham ſe shpot della 3. ed. zhes ſvojga ozheta noeſſa ǀ Mosha nezh neshtima, Ozheta, inu Mater shpod della 3. ed. ǀ vy pak s'njega S. Imena ſe shpot delate 2. mn. ǀ Sakaj s'drugih ſe shpot dellate 2. mn. ǀ s'mojh beſsed ſe shpot delajo 3. mn. ǀ Se nekateri shtarishij toshio zhes suoje otroke … de ſe s'nijh shpòt delaio 3. mn. ǀ herbet kasheio, sanizhujeio, inu ſe shpodelaio 3. mn. ǀ yh shpotdellaio 3. mn., inu ſanizhuieio ǀ nikar yh neshpotdellajte +vel. 2. mn. ǀ shpot ſe je delal del. ed. m s'Cerkvi ǀ ſe je poſmehval, inu shpott delal del. ed. m ǀ s'shenskih pershon nekadaj shpot ſo dellali del. mn. m, kadar ſo nerodovitne bile ← srvnem. spot ‛zasmeh, posmeh’; navedeni pomeni niso vedno ločljivi, ker sta v miselnem svetu 17. stoletja pomena ‛sramota’ in ‛posmeh, porog’ vzročno neločljivo povezana pojma.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.
zamurec -rca m zamorec, Maver:
En Samuriz im. ed. veni Zerkvi je bil nashal en poslazhen peld S. Miklausha ǀ hitrej en ſamuriz im. ed. bi beu ratal, kateri, od nature je zhern ǀ prideio tatye v' hisho tiga Samuriza rod. ed. ǀ ſim na levi ſtrani poſtele vidila eniga Samuriza tož. ed. ǀ V' tem lejti 1147. kadar Samurizi im. mn. ſó bilij v' shpansko deshelo prishli ǀ enkrat Samorizy im. mn. s veliko mozhio ſo bily v' Shpansko deſhelo prishli ǀ vezhkrat je ovarval shpansko deshelo pred to ſaurashno vojsko teh Samurizou rod. mn. ǀ s' oblasti tyh ſamurizou rod. mn. réshil ǀ yh je odreshil od teh paklenskih Samurizu rod. mn. ǀ vam nej treba ſamurizom daj. mn. v' oblast priti ǀ de bi taiſtu supet Samurizom daj. mn. naſaj vſel ǀ Shpanski krajl Alphonſus je bil eno veliko vojsko kupaj ſpravil, meneozh ſamurize tož. mn. … pregnati ǀ tudi druge meſta bo ouarual pred temy groſovitnimy Samurizi or. mn. ǀ S. Samurizy or. mn. imamo vſe skuſi nyh ſpomin imeti ǀ 19. lejt je branil pred ſamurizi or. mn. taiſto deshelo Ker pomena ‛zamorec’ in ‛Maver’ nista vedno z gotovostjo ločljiva, so zgledi obravnavani v enem geselskem članku. Beseda je ljudskoetimološko naslonjena na dolenj.-notr. izgovarjavo zveze za mȗrjem < za mọ̑rjem, sicer vsebuje mur ‛črnec’ (16. stol.) < slovan. *murъ̏ ‛črn, temen’, prim. nar. rus. múryj ‛temno siv’. Na pomen je utegnilo vplivati srvnem. mōr(e) ‛zamorec’ ← lat. Maurus; → murski.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.
zaupati -am dov. zaupati:
Nema savupat nedol. v'obeno ſtuar ǀ Nej shlahte taku blishne, de bi na semli mogal edn timu drugimu saupat nedol. ǀ S. Baſilius opomina vſe greshnike, inu greshnize, de bi imeli savvpat nedol. v' to veliko miloſt Boshjo ǀ njemu ſe imate perporozhit, inu nikar neſaupat +nedol. v'priatele, inu v'priatelze ǀ U'tebe saupam 1. ed. Gospud ǀ savupam 1. ed. v' tvojo veliko miloſt ǀ ſatoraj ſavupam 1. ed. v' tvojo miloſt ǀ ſa tiga volo ji malu ſaupam 1. ed. ǀ prevezh ſavpash 3. ed. na tvojo pokuro ǀ pò potrebi zhloveka oſkerbi, ker v'njega Dobruto savupa 3. ed. ǀ misli, de miloſt boshia vener more velika biti, na leto saupa 3. ed., v' grehu oſtane ǀ kateri v'druge, inu nikar G: Boga sauupa 3. ed. ǀ G. Bug njemu shiher sauppa 3. ed. ǀ ſdai na ſveitu eden drugimu neveruie, inu neſaupa +3. ed. ǀ obedn tat timu drugimu nesaupa +3. ed. ǀ vkupaj ſe sazhneta grevat, shalovat, jokat de ſta G. Boga reshalila, potle saupata 3. dv. v' miloſt Boshjo ǀ saupamo 1. mn. de ta potrebni desh nam bosh sproſſila ǀ V'mladoſt veliku ſaupaio 3. mn., vener Daniel je djal, de hitru praide, kakor dem ǀ G: Boga na pomuzh klizhejo, inu na letu oroshje savupajo 3. mn. ǀ kateri letemu nyh leben, inu dusho savpaio 3. mn. ǀ mu neſaupaio +3. mn., temuzh de s'piſſmam poterdi ǀ mozhnu ſe samirio G. Bogu taisti Kateri na njega dobruto nesavupaio +3. mn. ǀ Savupaj vel. 2. ed. moj Syn, tvoij grehi ſo tebi odpuszheni ǀ Saupai vel. 2. ed. Syn, tvoj grehy ſo tebi odpuszheni ǀ Savpaj vel. 2. ed. moj ſyn, sakaj tvoy grehi ſo tebi odpuzheni ǀ ſavupai vel. 2. ed. moj ſyn, tuoij grehi So tebi odpushzheni ǀ Savgpaj vel. 2. ed. moj Syn, tvoij grehi ſo tebi odpuſzheni ǀ Pojdi sdaj O tardouratni greshnik, ter saupaj vel. 2. ed. timu folsh Preroku hudizhu ǀ nikar ijm nesavupaj +vel. 2. ed. moj Prerok ǀ Saupaite vel. 2. mn. tedaj tudi vy, katiri shelite enu dobru djaine ſturiti ǀ savupajte vel. 2. mn. v' leto nesgruntanu veliko miloſt Boshio ǀ ſavupajte vel. 2. mn. v' miloſt Boshjo ǀ Nikar prevezh nesaupajte +vel. 2. mn., temuzh v'strahu Boshijm shivite ǀ mu je bil ſvojga Ediniga Synu saupal del. ed. m ǀ Morebiti de bo v'ſvojo pamet savupal del. ed. m, inu v'modrust ǀ Kader je Peter ſam na ſebe ſavpal del. ed. m, je imel vtonit ǀ Satorai v' letu S. ime je ſaupal del. ed. m ǀ krajl Balach je veliku ſavupal del. ed. m v'preklinajne tiga folsh Preroka Balaama ǀ ti ſi sauupal del. ed. m v'babijevere, inu v'zupernje ǀ De bi ſi lih hotel mene konzhati nebom zagala, ampak v' njegovo miloſt savupala del. ed. ž ǀ moje ſerze ſe je shiher na njo ſavupalu del. ed. s ǀ ſo saupali del. mn. m v'proshno suoje mattere ǀ aku ſami na ſvojo mozh bomo ſaupali del. mn. m, taku bomo utonili ǀ bote sauppale del. mn. ž nikar s'marterniki, temuzh s'nezhiſtomy Moshmij veliko pranost dellat zaupati se drzniti si, upati si:
pred drugimi ludij bi ſe nihdar ne savupala taKu priasniva biti
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.
zvest -a prid. 1. zvest:
Mojſſes je bil G. Bogu ſvejſt im. ed. m, vener Abraham je bil pokornishi ǀ svejst im. ed. m priatel je suojm shlushabnikam ǀ Prezej ſe preoberne, inu ſueſt im. ed. m shlushabnik Boshj rata ǀ En ſveiſt im. ed. m shlushabnik on fliſſnu yszhe zhaſt ſvoiga Kraila ǀ Peter pak je bil tvoj ſvejſti im. ed. m dol. priatel ǀ Neboyeſe Moj ſveſti im. ed. m dol. shlushabnik Vid ǀ Ti moja ſvejſta im. ed. ž shlushabenza ǀ Moja ſveſta im. ed. ž shlushabniza, sberiſi ſedaj kar je tebi dopadezhe ǀ Vna ſe huali, de je vſelej sveiſta im. ed. ž bila ǀ inu vener polek ſvoje ſvejſte rod. ed. ž shlushbe, imaio Bogu shlushit ǀ kaj s'ena pergliha ſe more dati te dobrute sgorej imenovanyh krajlou prutu ſvojmu svestimu daj. ed. m folku k'perglihi lubesni ǀ shelite morebiti imeti vij eniga stonovitnu suestiga tož. ed. m ži. Priatelna do vekoma ǀ en Goſpud je imel eniga ſvejſtiga tož. ed. m ži. peſſa ǀ pres vſiga urshoha ſo bily sazheli ſaurashit tiga ſerzhniga, modriga, inu ſvestiga tož. ed. m ži. Generala Iephte ǀ Esau je tulikain pregajnal tega Bogu Svestiga tož. ed. m ži. Iacoba ǀ vaſſ sahvalem sa vasho ſvejſto tož. ed. ž drushbo ǀ De bi edn s'ſuojo ſveſto or. ed. ž ſhluſhbo ſi bil sashlushil teh pet S. Ran prejeti ǀ leta dua bodo ſvejſta im. dv. m priatla ǀ de ta dua bi bila tiha, poterpeshliva, brumna, ſvesta im. dv. m ǀ Hlapzy, inu dekle imaio ſvejſti im. mn. m, inu pokorni biti ſvojm Goſpodariom, inu Goſpodinam ǀ Sdaj pak ſe na Shaffaryh nezh druſiga neyszhe, temuzh de ſo ſveſty im. mn. m najdeni ǀ O vy nasha luba shlahta, dobri priateli, inu ſveiſti im. mn. m ſoſſedie ǀ ſi je puſtil taiſte Bukue brati v' katerih te ſvejſte im. mn. ž shlushbe ſo bile samerkane ǀ obilnu te ſvejſte tož. mn. m, inu flisne polona 2. vesten:
kakor en dober ſveſt im. ed. m paſter yh je paſſel ǀ Se shtima, inu lubi en suest im. ed. m Varih ǀ ſe perporozhjti timu ſveſtimu daj. ed. m Paſterju presež.> kateriga Bug je lubil kakor ſvojga nar lubishiga, inu svèsteshiga tož. ed. m ži. priatelna ǀ Ta Ceſar je imel eniga Gospuda sa ſvojga narverkshiga, inu svestiſhiga tož. ed. m ži. ſlushabnika ǀ vſame to ner svejſteshi tož. ed. ž deklo s' ſabo ne biti zvest svojega lebna nedov. biti v življenjski nevarnosti:
ſakaj pò uſot ſo njega ijskali vumorit, inu kadar eden ga je v'ſvojo hisho gori vſel, nej bil ſveſt ſvojga lebna 3. ed. Pomena sta v nekaterih primerih težko razločljiva, ker sta bila v miselnosti 17. stoletja združena v en pojem.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.
zvesto prisl. 1. zvesto:
oblubi de mu hozhe ſveſtu shlushiti ǀ ta hudi v'podobi zhloveski je suestu enimu bogatimu Gospudu shlushil ǀ njega ſyn svestù mu je shlushil ǀ kaku ſò ony lepu Bogu shlushili, ſveiſtu njegove Svete sapuvidi dershali ǀ kadar pak G: Bogu taku svestù li en ſam meſsiz bil shlushil ǀ more poprej 14 lejt Labanu ſuèſtu shlushiti ǀ ſladak je letem kateri njemu sveſtu inu fliſik shlushio ǀ En Sam Samuel v'mej vsimy leviti je ſveistu Bogu shlushil ǀ Shluſhite ſvejstu G: Bogu ǀ trij, inu trijdeſseti lejt sueſtumu je imela strezhi 2. vestno:
Ste dolshni ſvejſtu deſſetino opraulat ǀ Kar Ceſariu shlishi suestu plazkash ǀ Leta andtverhar je imel fliſſik, inu ſvejſtù dellat ǀ ony fliſsik, inu ſveſtù opraulaio, kar Bug ym sapovej ǀ Sveiſtu ſo plazhuali deſſetino ǀ Svejſtu, inu veſſelu imash deſſetino tvojmu duhounimu Ozhetu, inu Paſteriu opravit 3. verno, brez odstopanj:
pride ter mu ſapovei ſveſtu ſapiſſat, kar bò on reKal ǀ Aku ti suestu s. sapuvidi, dershish ǀ ſvejſtù sapuvidi, ali Regulo S. Claræ dershe ǀ to sapuvid Boshjo ty bogabojezhi ludje svèstu ſo dershali ǀ kateri ſte ſvèſtu moje sapuvidi dershali 4. vztrajno:
tiga svestu, inu pres vſiga konza je proſsila sa suojo vbogo slahto primer.> she vſelej ſvesteshi bi mogal G. Bogu shlushiti ǀ njemu h'shlushbi ſo suoje zartane Neveste sapustili, de bi njemu suesteſhi shlushili Pomeni so v nekaterih primerih težko razločljivi, ker so bili v miselnosti 17. stoletja združeni v en pojem.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.
ženim -a m ženin:
kadar bodo nyh ozhij vſdignili v' peld tiga resmartraniga shenima rod. ed. Nebeshkiga (II, 491) Zapis je mogoče razumeti tudi kot tiskarsko napako. Beseda je nastavljena z izglasnim -m, ker obstaja možnost, da zapis odseva arhaizem ženim, ki se do danes ohranja v kor. narečju.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.