ȃdjektiv -a m
alkohọ̑l -a m
amẹ̑ba -e ž
amọ̑nijak -a m
antibiọ́tik -a m
aprȋl -a m
artérija -e ž
aspȋk -a m
azalẹ̑ja -e ž
bȃjs -a m
balȃda -e ž
belúš -a m
bȍt povdk.,
brȋdž -a m
brȗsnica1 -e ž
búkev -kve ž
bȗmbar -ja m
cárski rẹ̑z -ega -a m
cẹ̄nter -tra m
cepȋn -a m
cȅr céra m
cȋnk1 -a m
cīpelj -lja m
cirkumflẹ̑ks -a m
cirọ̑za -e ž
citrọ̑na -e ž
če vez.
čeprȁv vez.
čẹ̑šnja -e ž
čežāna -e ž
črẹ̑p -a m
čréslo -a s,
črevọ̑ -ẹ̑sa s
čŕka -e ž
čŕta -e ž
čȗrimȗri -ja m
čvȓst -a prid.
dátelj -na in -tlja m
dẹ́kla -e ž
delfȋn -a m
dẹ̑lnica -e ž
dẹ̑lta -e ž
desȇrt -a m
devẹ̑t štev.
diják -a m
dīmlje dȋmelj ž mn.
dȋsk -a m
dọ̑mino -a m
dopȗst -a m
dosjẹ̑ -ja m
dragọ̑nec -nca m
drobníca -e ž
dȗr -a m
dūri -i ž
dušȋk -a m
dvožȋvka -e ž
ekvȃtor -ja m
elẹ̑ktrika -e ž
emulzȋja -e ž
encȋm -a m
epizọ̑da -e ž
epọ̑ha -e ž
estẹ́tika -e ž
evkalȋptus -a m
evnūh -a m
fakír -ja m
falzẹ̑t -a m
farizẹ̑j -a m
fílm -a m
flȃndra -e ž
flọ̑skula -e ž
flȗor -a m
fọ̑sfor -ja m
fúga1 -e ž
gáber -bra m
gȃlica -e ž
gȃrbati -am nedov.
gimnástika -e ž
gimnázija -e ž
glagọ̑lica -e ž
gọ́bav -a prid.
gomazẹ́ti -ím nedov.
gonorẹ̑ja -e ž
gọ̑s gosȋ ž
grafȋt1 -a m
granȃta -e ž
grȃničar -ja m
gŕlica -e ž
gvȃš -a m
harmọ́nika -e ž
hẹ́lij -a m
hermelíka -e ž
hȋp -a m
hmẹ̑lj -a m,
horizọ̑nt -a m
hȍt dȍg hȍt dóga m
hrápav -a prid.
hrepenẹ́ti -ím nedov.
hrȍm hróma prid.
hrustánec -nca m
hvála -e ž
idiọ̑t -a m
īhta -e ž
impresionīzem -zma m
in vez.
insẹ̑kt -a m
iọ̑n -a m
jānževec -vca m
jéklo -a s
jẹ́lša -e ž
jerebíka -e ž
jọ̑d -a m
jọ̑ga -e ž
jȗrček -čka m
júžina -e ž
kȃl1 -a m
kalamȃr -a m
kalīna -e ž
kȃpar -ja m
káplja -e ž
kapucȋn -a m
kapučȋn -a m
karbọ̑n -a m
katọ̑da -e ž
kẹ́mbelj -blja m
ker1 vez.
ki1 zaim. in vez.
kȋla1 -e ž
kímavec -vca m
kjẹ̑r vez.
klafáti -ȃm nedov.
klarinẹ̑t -a m
klóščevec -vca m
ko vez.
kọ̑branka1 -e ž
kocína -e ž
kodrlȃjsast -a
kọ́kalj -a m
koláč -a m
kolína -e ž
kolobár -ja m
kombinírke -írk ž mn.
kondọ̑m -a m
konfẹ̑t -a m
kọ̑ntrabȃs -a m
konzonȃnt -a m
kọ́per -pra m,
kórček -čka m
korẹ̑n -a m
koríto -a s
korúza -e ž
kọ́vček -čka m
krȃk -a m
krȃkati -am nedov.
krȃsen -sna prid.
krẹ̑da -e ž
krémen1 kremẹ́na m
kresáti krẹ́šem nedov.
krȋk -a m
kriminȃl -a m
krȋv kríva prid.
krȋžanka1 -e ž
krníca -e ž
krọ̑g -a m
krojīti -ím nedov.
krọ̑kus -a m
kromosọ̑m -a m
kŕpa -e ž
kȓt kr̄ta m
kŕzno -a s
kržljȁv -áva prid.
kȗrent -a m
kurīti kúrim nedov.
kūščar -ja m
labirȋnt -a m
lákotnica -e ž
lapūh -a m
lavẹ́ndel -dla m
lazȃnja -e ž
lẹ̑go neskl. prid.
lesníka -e ž
limuzȋna -e ž
lȋpan1 -a m
lisíčka -e ž
ma1 vez.
máčeha2 -e ž
madrigȃl -a m
malík -a m
mȃmut -a m
marcipȃn -a m
marjȃš -a m
matȋlda -e ž
mȇčarica -e ž
meníca -e ž
metljȃj -a m
metrọ̑pola -e ž
motovȋlec -lca m
motovíliti -ȋlim nedov.
mȗmps -a m
nagnȍj -ója m
nȃjlon -a m
nalȋvnik -a m
naọ̑čarka -e ž
narcȋsa -e ž
narọ̑be prisl.
navpȋk prisl.
nevtrọ̑n -a m
níkelj -klja m
nobȅn -ȇna zaim.
noríce -ȋc ž mn.
novémber -bra m
obrọ̑nek -nka m
ohọ̑l ohọ́la prid.
omẹ̄la -e ž
onanȋja -e ž
opasílo -a s
opetnájstiti -ȃjstim dov.
orȃnžen -žna prid.
osmíca -e ž
ostrīž -a m
otrȍk -óka m
P 1. V slovenskem fonemu p se ohranja pslovan. *p (< ide. *p), npr. pẹ̑č. 2. V ljudskih izposojenkah je nadomestil srvnem. b, ki se je (in se še) v bavarskih narečjih izgovarjal kot p, npr. pẹ́k. V starejših izposojenkah je nadomestil tudi srvnem. pf, npr. pónev. V starih izposojenkah iz romanskih jezikov je nadomestil f, npr. pogáča. V izposojenkah sicer ustreza tujejezičnemu p. 3. Ker se p izgovarja z ustnicami, je pogost v imitativnih besedah, ki označujejo kako dejavnost z usti, predvsem z ustnicami, npr. pȗpati, pāpati.
pȁč člen.
pādavica -e ž
pȃlček -čka m
pȃlma -e ž
pȃnj -a m
particȋp -a m
pȃsavec -vca m
pastẹ̑l -a m
pẹ́htran -a m
pelargọ́nija -e ž
pẹ̑likan -a m
perúnika -e ž
pianȋno -a m
pȋnč -a m
piramȋda -e ž
pisáti píšem nedov.
piščȃl1 -i ž
piškúr -ja m
pívo -a s
pīžmovka -e ž
pljúča pljȗč s mn.
plóha -e ž
podhȗjka -e ž
podlẹ̑sek -ska m,
pogáčica -e ž
polẹ́novka -e ž
polmẹ̑r -a m
polonẹ̑za -e ž
pomlȃd -i ž
pomȍl -óla m
porcelȃn -a m
postọ́vka -e ž
potrọ̑šnik2 -a m
práskati -am nedov.
prázen -zna prid.
prẹ̑lec -lca m
prẹ̄ma -e ž
presȅk -ẹ́ka m
prẹ̑smec -a m
prešẹ́ren -ẹ̄rna prid.
pridẹ̑vnik -a m
prilȃstek -tka m
prmȅjdūš medm.,
prọ̑polis -a m
prosȋnec -nca m
prọ̑stata -e ž
púdelj -dlja in -na m
pȗnč -a m
pȗst2 -a m
púter -tra m
-r obrazilo za izpeljavo oziralnih zaimkov iz vprašalnih,
rȃgbi -ja m
rȁk2 ráka m
rẹ̄ber -bri ž
rẹ̑jli -ja m
renẹ̑ta -e ž
rẹ̑ntgen -a m
rẹ̑ta -e ž
revmatīzem -zma m
ríba -e ž
rȋbez -a m
rȋcinus -a m
rȋčet -a m
rogovíla -e ž
rọ̑mb -a m
roženíca -e ž
rọ̑ženkranc -a m
rožȉč -íča m
rȗm -a m
rúševec -vca m
sakọ̑ -ja m
samostȃlnik -a m
sẹ̑lec -lca m
sinọ̑či prisl.
skópec1 -pca m
skọ́rja -e ž
skȓb skrbȋ ž
slȃk -a m
sléme slemẹ́na s,
slẹ̄pič1 -a m
slȍn slóna m
smrdokȃvra -e ž
soglȃsnik -a m
sọ̑nčnica -e ž
spójler -ja m
spomȋnčica -e ž
srcẹ̑ -ȃ s
sr̄pan srpána m,
stéklo -a s
steníca1 -e ž
stẹ̑nj -a m
strīgalica -e ž
strȋp -a m
súšica -e ž,
svẹ̑čan1 -ána m
svẹ́čnica -e ž
svȋnčnik -a m
svȋšč -a m
svȋzec -zca m
šamọ̑t -a m
šȃr šára prid.
šílo -a s
škȁmp škámpa m
škȃrnik -a m
škofȋja -e ž
škŕga -e ž
škrpȅt -éta m
škržȃt -a m
šmárnica1 -e ž
štála -e ž
táncati1 -am nedov.
televizȋja -e ž
téloh -a m
tepẹ̑žkati -am nedov.
tẹ̑pka -e ž
terȃco -a m
teriȇr -ja m
tẹ̑tanus -a m
tȋfus -a m
tinktȗra -e ž
tráktor -ja m
trakúlja -e ž
trapȋst -a m
trepetlíka -e ž
trinọ̑g -a m
trȋp -a m
trnȉč -íča m
trombocȋt -a m
trpótec -tca m
vȃlah -a m
vbọ̑gajme prisl.
velíka nọ̑č -e nočȋ ž
vẹ̄na -e ž
vȇrz -a m
vesọ̑lje -a s
vezováti -ȗjem nedov.
víle vȋl ž mn.
vīličar -ja m
vȋtrih -a m
vȋžla -e ž
vodȋk -a m
vŕsta -e ž
Z 1. V slovenskem fonemu z (a) se ohranja pslovan. *z (iz ide. *g' ali *g'h v vseh legah, pa tudi iz ide. *s pred zvenečimi zaporniki), npr. vọ̑z, mȅzda. Pslovan. *z je pod posebnimi pogoji lahko nastal iz ide. *s tudi ob zvočnikih, npr. dŕzen (Sn, 54 ss.). Pslovan. skupina -zd- se je lahko razvila iz ide. -d(h)d(h) ali -td(h). (b) Lahko je prek dz nastal iz star. *g (glej G) po drugi palatalizaciji, tj. neposredno pred pslovan. samoglasniki *ě (če iz *ai̯ ali oi̯) ali po tretji palatalizaciji, tj. neposredno za pslovan. nenaglašenimi samoglasniki *i, *ь ali *ę, domnevno če naslednji zlog ne vsebuje *o, *ǫ, *u ali *ъ, npr. zelọ̑, stezȁ. 2. V ljudskih izposojenkah se skoraj ne pojavlja, ker se nem., srvnem. in večkrat tudi rom. s praviloma nadomešča z ž. Izjema so zelo mlade izposojenke tipa závber, zọ̑fa in one, ki so bile stalno pod vplivom clat., npr. zakramȅnt. 3. V imitativnih besedah in onomatopejah se pojavlja pri posnemanju brenčanja insektov, npr. bzīkati.
zadȗšnica -e ž
zaȋmek -mka m
zamẹ́riti -ẹ̑rim dov.
zanȋmati -am nedov.
zúbelj -blja m
žaluzȋja -e ž
žgánec -nca m
žgánje -a m,