Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

cȃjnarica, f. kladivo, s katerim se železo cajna, Gor.-Valj. (Rad); — prim. cajnati.
kládivce, n. dem. kladivo; 1) kleiner Hammer; — 2) der Gehörhammer, Cig.; — 3) die Hammermuschel (malleus vulgaris), Erj. (Ž.).
kládivọ, n. der Hammer; veliko k., die Vorschlage, Cig.; zobato k., der Zahnhammer, Cig.; — das Hammerwerk, Cig.; = pl. kladiva, C., Z.
kládvọ, n., pogl. kladivo.
klepáłən, -łna, adj. Dengel-: klepalno kladivo, der Dengelhammer, Z.
macǫ̑la, f. der Schlägel (im Bergwerk), Cig.; dicker Hammer, Kras-Štrek. (Let.); težko kladivo, s katerim tolčejo na drago, Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let.); prim. it. mazzuolo (ben. mazzòla), Štrek. (Let.).
mlȃt, m. der Hammer, Valj. (Rad); kladivo pri klepilu, Žabče-Erj. (Torb.).
mǫ́zəlj 2., -zlja, (-zəljna), m. der Eisenklotz, Jan.; nekoliko že stegnjeno železo za pod kladivo, Kropa, Železniki (Gor.); prim. nem. Musel = Klotz.
nórəc, -rca, m. 1) der Narr; — norca (norce) si delati iz koga, aus jemandem einen Narren (Narren) machen; (pogostoma: norca [norce] se delati); za norca imeti koga, jemanden narren, zum Narren haben; norec ga lomi, er ist muthwillig, Mur., Cig.; to ni po norcu, das ist nicht übel, C.; — 2) norci, Possen: norce uganjati a. briti, Possen reißen; = norce pasti, Mur.; norce moliti komu, jemanden zum Besten haben, Jan.; po prazne norce iti, in den April geschickt werden, Vod. (Nov.); v norcih kaj reči, im Scherze etwas sagen, Gor.; Mi 'mamo resnico, Mi 'mamo norce, Npes.-Schein.; — 3) der Schlegel, Pot.-M.; = veliko kovaško kladivo, Z., Posavje-Erj. (Torb.), Zora; — 4) der Knebel an einer Kette, Cig., Valj. (Rad); — 5) die Rübenlampe, Cig.; — 6) ein großer Strohhut aus gewöhnlichem Stroh, Dol.; — 7) eine am Aehrenende zusammengebundene Garbe, Gor.; — 8) das Vorhemd, C., Nov., Rihenberk-Erj. (Torb.).
obžvę́nkniti, -žvę̑nknem, vb. pf. umklingen: — v zvoniku zdaj kladivo brenkne, Prikazen ogrodno čudno obžvenkne, Levst. (Zb. sp.).
odletẹ́ti, -ím, vb. pf. wegfliegen, fortfliegen; ptiči so odleteli v druge kraje; wegspringen: kladivo je odletelo, der Hammer fuhr vom Stiele ab, Cig.; podkev je odletela; da bi ti jezik odletel! (kletvica), Z.; — entgehen (o dobičku), C.; — abprallen, zurückprallen, Cig., Jan.
odletováti, -ȗjem, vb. impf. ad odleteti; wegfliegen, entfliegen: iskre odletujejo, Cig.; — abprallen: kladivo odletuje, Z.
ploskáti 2., -ȃm, vb. impf. flach machen, flächen, V.-Cig.; flach schlagen: žreblje p., den Kopf der Nägel flach machen: ploskan žrebelj, Gor.; kladivo p., dem Hammer eine flache Bahn geben, Gor.
potapljàv, -áva, adj. potapljavo kladivo, der Gesenkhammer der Hufschmiede, DZ.
povẹ̑grati, -am, vb. pf. eig. durch Schlagen uneben machen: den Wert benehmen, außer Giltigkeit setzen, (Geld) verrufen, Št.; povegran denar, Slom.; — den Geldwert herabsetzen, abschlagen, C.; bankovce p., Poh.; — p. meje, die Grenzen aufheben, C.; außer Gebrauch setzen: sami so kladivo vzeli in povegrali podružnico, odvzemši ji posvečenje, Slom.
špicǫ̑nast, adj. špiconasto kladivo, der Finnhammer, V.-Cig.
žlẹbàt, -áta, adj. mit einer Rinne oder rinnenartigen Vertiefung versehen, Hip.-C.; žlebata opeka, Mik.; ausgekehlt, Cig.; žlebato kladivo, der Kehlhammer, Cig.; žlebato kolce, die Rolle (mech.), Cig. (T.).

Slovar stare knjižne prekmurščine

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

hàmer -mra m kladivo: Hamer, mecs i oſztra ſztrejla KŠ 1754, 56; Nemre hamra zdigávati KAJ 1870, 156
klepáč -a m kladivo: je tam bilou, 'Zelezni klepácsov nikeliko ſztou BKM 1789, 325

Slovar Pohlinovega jezika

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

kladivo [kládivo] samostalnik srednjega spola

kladivo

klepalnik [klepȃu̯nik] samostalnik moškega spola

kladivo za klepanje kose; klepalnik

šoba [šọ́ba] samostalnik ženskega spola
  1. širokoustnež, bahač
  2. čevljarsko kladivo

Hipolit Novomeški: Slovensko-nemško-latinski slovar

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

kladivo samostalnik srednjega spola

Matija Kastelec in Gregor Vorenc: Slovensko-latinski slovar

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

kladivo sF7, malleator, -riskateri s'batom, s'kladivam, ali s'kyam ṡabya; malleatus, -a, -ums'kladivam, ali s'batom ſtolzhen, kován; malleus, -ÿbat, kladivu, ky; malleus fabriliskovazhku kladivu; marcalus, -lienu kladivu, s'katerim kuffer kovajo, kladivu teh kotlarjou; productilisruda s'kladivom reſtegnîena. Exod:25

Slovar jezika Janeza Svetokriškega

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

kladivo -a s kladivo: Leta je taku terd, de obenu kladuu im. ed., ali shelesu resbiti ga nemore ǀ kladvu im. ed. pomeni Svete misly ǀ kladivu im. ed. vſelej zhistishi prihaia ǀ Dohter ima ſvoje piſſma, inu praude naſtrani puſtiti … Couazh ſvoje kladvu tož. ed. ǀ Beſedniki ſo v'roki dershali Bukue: kovazhij kladovu tož. ed. ǀ ſe je puſtil ſtouzh s' shibami, s' gaishlami, inu s' kladouam or. ed. ǀ s'enem teshkem kladvam or. ed. ga satauzhejo ǀ kadar je s'kladvam or. ed. taukil ǀ s' duema kladuama or. dv. ſo taukli ǀ ushe ſo ſapovedali debele shtrike spleſti, kleishe, kladoua tož. mn., sheble, bodezhe ternie perpravit ǀ sheble, kladua tož. mn., shtrike, inu kleishe vun vſamejo ǀ eni zherni, oſmujeni kovazhij, kateri s' ene gorezhe pezhy ſo zhloveske glave, inu ſerza jamali, inu s'gorezhmy kladovamy or. mn. taukli

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

kladivo -a samostalnik srednjega spola

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

kladivo sam. s ♦ P: 5 (DJ 1575, JPo 1578, DB 1584, MD 1592, MTh 1603)
Število zadetkov: 27