arhitektúren -rna -o prid. (ȗ) nanašajoč se na arhitekturo: arhitekturni prostor;
arhitekturna umetnost / arhitekturni objekt; arhitekturna kompozicija, plastika / arhitekturni koncept stavbearhitektúrno prisl.: arhitekturno zanimiva gradnja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.
čistopís -a m (ȋ) zadnji, dokončni prepis: oddati koncept in čistopis;
čistopis prošnje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.
devetlétkar -ja m, člov. (ẹ̑) učenec devetletne osnovne šole: prvi devetletkarji; Nov koncept tekmovanj za devetletkarje bo potrdil strokovni svet za splošno izobraževanje E ↑devetlétka
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.
domísliti -im dov. (í ȋ) - 1. priti v razmišljanju o čem do jasnosti, zaključkov: domisliti izvirno misel; pisatelj vprašanja ni do kraja domislil / knjiž. niso domislili vseh posledic, ki jih prinaša tako stališče
- 2. opozoriti na kaj, spomniti: domislil ga je obljube, na dolžnost; domislil ga je, da mora domov; gotovo se bo domislil, da ni plačal; nisem se domislil, da danes ni uradnih ur
domísliti se - 1. s premišljanjem obnoviti v spominu; spomniti se: domislil se je vsega, kar je videl; ni se mogel domisliti njegovega imena; poskušal se je domisliti, kako se pesem začne
// z mislimi se pomuditi, ustaviti pri čem: rad se domisli mladostnih norčij; večkrat se domisli na dom, na prijatelje - 2. dobiti kako misel, idejo: domislila se je, da bi bilo dobro poslati po zdravnika; domislil se je, da bo šel na lov / počasi se bo že domislil česa boljšega
- 3. redko izkazati pozornost s kako stvarjo: upamo, da se nas boste domislili s kako kartico
domíšljen -a -o: domišljen režijski koncept; vse misli so domišljene
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.
dopoldánecSSKJ -nca [dopou̯danəc] m, člov. (á) pog. 1. kdor je v službi dopoldne: Dopoldanec je pripravil vsebinski koncept časopisa, ga uskladil z uredniškim kolegijem in odgovornim urednikom 2. vlomilec, ki vdira v stanovanja dopoldne, ko ljudi ni doma: V torek dopoldne se je dopoldanec lotil stanovanja na Gosposki, od koder je ukradel video kamero, nekaj denarja in zlatnine E univerbizirano iz dopoldánski uslúžbenec, vlomílec
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.
izrojévati se -am se nedov. (ẹ́) - 1. biol. spreminjati se na slabše glede na organ, organizem ali vrsto organizmov: rastlina, živalska vrsta se izrojeva
- 2. spreminjati se na slabše sploh: koncept, ki je bil v začetku napreden, se je sčasoma izrojeval
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.
koncépt -a m (ẹ̑) - 1. sestavek, navadno pismeni, ki še ni dokončno izoblikovan, osnutek: prepisati koncept na čisto; prvi koncept deklaracije; koncept članka, pisma / prvotni koncept je bil bistveno drugačen od sedanjega
- 2. navadno s prilastkom kar posreduje način delanja, dogajanja na kakem področju, zamisel: njegovega koncepta niso sprejeli; problematičnost takšnega političnega koncepta; seznaniti se s konceptom demokratizacije / kritizirali so režiserjev koncept
// osnovni, temeljni načrt, zasnova: avtor je imel jasen idejni in oblikovalni koncept; držati se zastavljenega koncepta / koncept enciklopedije je zelo dober / klasicistični koncept parka zgradba, struktura
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.
koncépten -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na koncept: rokopis obsega petdeset drobno pisanih konceptnih strani / za avtorja je značilna tudi popolna konceptna doslednost
♦ jur. konceptni uradnik v stari Avstriji in v stari Jugoslaviji pravno izobražen uradnik v upravnem organu; papir. konceptni papir slabši pisarniški papir iz nebeljene celuloze in lesovine
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.
konceptuálen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na koncept 2: prva, konceptualna faza je pri raziskovalnem delu večkrat prepovršno opravljena;
avtor se zelo naslanja na obstoječe konceptualne sheme
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.
koncipírati -am dov. in nedov. (ȋ) - 1. napraviti, sestaviti koncept, osnutek: koncipirati pismo, prošnjo; sodbo je že koncipiral / koncipira opero, nov roman
- 2. navadno s prislovnim določilom zamisliti, izoblikovati kaj: skladbo je koncipiral v baročnem stilu; avtor je delo preveč melodramsko koncipiral / romantika je koncipirala vrsto teorij
♦ med. zanositi, spočeti
koncipíran -a -o: v ostalini je precej koncipiranih člankov in razprav; dobro koncipirana in lepo urejena knjiga; igra je koncipirana realistično
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.
múltikultúrnost -i ž (ȗ-ȗ) 1. lastnost, značilnost multikulturnega; multikulturalnost (1), večkulturnost (1): Njihova glasba ima več obrazov in odseva multikulturnost kozmopolitskega New Yorka 2. soobstajanje več kultur različnih skupnosti na določenem ozemlju; multikulturalnost (2), večkulturnost (2): vprašanje multikulturnosti; Po mnenju nekaterih naj bi koncept multikulturnosti sam po sebi razrešil odnose med narodoma E ↑múltikultúrni
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.
razdelováti -újem nedov. (á ȗ) podrobno, postopno obdelovati, proučevati: razdelovati koncept; podrobno razdelovati; Pogajanja potekajo v treh skupinah, od katerih vsaka razdeluje svoje vsebinsko področje: ena gospodarsko in socialno, druga zunanjo politiko E ↑razdélati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.
vèčnaménskost -i ž (ȅ-ẹ̑) lastnost, značilnost večnamenskega: večnamenskost kmetijstva; večnamenskost letala; koncept večnamenskosti; Danes od stadionov zahtevajo večnamenskost, saj morajo biti primerni ne le za organizacijo športnih srečanj, temveč tudi za prirejanje različnih koncertov, oper in drugih scenskih dogodkov E (↑)vèčnaménski
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.