bȃłha, f. balhasta (belkasta) krava, Tolm.-Erj. (Torb.); — prim. baleh, balhast.
bəcáti, -ȃm, vb. impf. stupfen, Jan.; mit dem Fuße stoßen, Cig., Šol., C.; konj, krava beca, Z., Gor.
bẹgȗnka, f. die Flüchtige, M.; — krava, ki pastirju rada uhaja, Tolminski hribi-Erj. (Torb.).
bẹ̑luša, f. 1) krava bele dlake, Tolm., Vreme-Erj. (Torb.); prim. belša; — 2) bẹlúša, neka hruška, Rihenberk-Erj. (Torb.).
bŕcati, -am, vb. impf. mit dem Fuße stoßen: krava brca, schlägt aus; otrok v zibeli brca z nogami; — wegschnellen (mit dem Finger), Cig., Jan., Štrek.
bŕcniti, bȓcnem, vb. pf. einen Stoß mit dem Fuße geben; če pes crkne, ga vsak brcne, C.; — ausschlagen, Cig., Jan., M.; krava me je brcnila, Št.; — einen Schneller mit dem Finger geben: koga v nos b., jemandem einen Nasenstieber geben, Cig., Jan.; — wegschnellen, Štrek.
brȗn, adj. braun: bruna krava, C.; röthlich, falb (o zrelem žitu, sadju), C.; — prim. stvn. brun, it. bruno, C.
cála, f. die bestimmte Zeit: ob cali živini polagati, krava je uže blizu cale (wird bald werfen), Fr.-C.; — iz nem. Zeile?
cíka 2., f. krava z belkastim hrbtom, Krn-Erj. (Torb.), Kr.; — prim. 2. cik.
čánjav, adj., nam. čajav: č. grozd, C. (Vest.); čanjava krava, kaffeebraune Kuh, jvzhŠt.
čǫ́hati 1., -am, vb. impf. 1) kratzen; Kmet klobuk drži, Glavo čoha si, Danj. (Posv. p.); č. se, sich kratzen, sich scheuern: krava se ob deblu čoha, C.; kaj bi se čohal, kjer me ne srbi? C.; — 2) striegeln: konja č., Vod. (Izb. sp.); krovci streho čohajo, die Strohdecker kämmen das (fertige) Dach aus, Cig.; — prim. 1. čehati.
čȗha, f. 1) junge Kuh, Mur., Ravn., Cig., Met., BlKr., Kor.-Trst. (Let.); sploh = krava, LjZv.; pos. kadar se kliče: čuha, na! Dol.; — prim. 2. čoha.
dáti, dám, vb. pf. geben; d. komu kaj; daj mi kruha, vina, piti, jesti; v dar dati, schenken; na posodo d., leihen; za ženo d., zur Frau geben; d. komu zaušnico, eine Ohrfeige geben; d. komu po glavi, einen Schlag auf den Kopf versetzen; — hergeben; ne da krajcarja od sebe; pismo od sebe d., ausstellen; glas od sebe d., einen Laut hören lassen; krava je veliko mleka dala; odgovor, račun d., Rechenschaft ablegen; kup lepih besedi mu da, Ravn.; komu Boga d., jemanden begrüßen, C.; wünschen: dobro jutro, lahko noč d., V.-Cig.; slovo d., den Abschied geben; glas d., Nachricht geben; na znanje d., bekannt geben; — reichen: roko d., die Hand reichen; prsi d. otroku, die Brust reichen; — hingeben: če imam glavo dati, und sollte es mich den Kopf kosten; življenje d. za koga (kaj), das Leben opfern; dušo dati, sterben, Ravn.; na voljo d., freistellen; d. na izbiro, izbiranje, zur Auswahl geben; — bringen, gelangen lassen, schicken; na mizo d., auftragen; pismo na pošto d., aufgeben; knjigo na svetlo d., herausgeben; kravo v rejo d., in die Zucht geben; v vojake d., zum Militär geben; v nauk d., in die Lehre geben, Cig.; = d. koga učit; jajca dati valit domačim kuram, Levst. (Nauk); predivo smo dali prest, wir haben das Spinnhaar zum Spinnen gegeben; srajce sem dal prat, ich habe die Hemden in die Wäsche gegeben; prim. Mik. (V. Gr. IV. 875.); — fügen, geschehen lassen, lassen: ako Bog da, so Gott will; Bog daj, da bi bilo res! Bog ne daj! Gott behüte! daj nam biti milim in dobrim, Ravn.; gluhim je dal slišati, mutastim govoriti, Taube machte er hörend, Blinde sehend; ne bo dal! daraus wird nichts, C.; ni mi dano, es ist mir nicht gegeben, beschieden; vetra d. čemu, etwas verschwinden machen; ali ste mu (vinu) dali vetra? habet ihr gehörig getrunken? vetra d. dvajseticam, verthun; duška d., Luft machen, freien Lauf lassen; prim. dušek; daj mi, da izpregovorim, lass mich aussprechen, Jurč.; srce mi ni dalo, da bi storil kaj tacega, ich konnte es nicht übers Herz bringen; to mi ni dalo priti, dies hinderte mich zu kommen; niso mu dali oditi, sie ließen ihn nicht fort; niso mu dali v hišo, sie ließen ihn nicht ins Haus; dal se je potolažiti, er ließ sich begütigen; ne da si nič dopovedati, er lässt sich nichts sagen, man kann ihm mit Worten nicht beikommen; ne daj se mu pregovoriti, lass dich von ihm nicht überreden; tebi se ne dam tepsti, von dir lasse ich mich nicht schlagen; da bi se jaz dal takemu mlečnjaku! Glas.; ne dajmo se! lassen wir es nicht über uns ergehen! — lassen = machen, dass etwas geschieht: travnike sem dal pokositi, ich ließ die Wiesen mähen; suknjo si d. napraviti; — daj! wohlan! daj, govori! wohlan, sprich! dajmo ga pretepsti! prügeln wir ihn durch! dajte ga pregovoriti; le ga dajte! nur zu! dajte, da končamo to reč! (prim. deti, dejati); — dati koga, meistern, überwältigen; to sem ga dal! Gor.
dẹ́lati, dẹ̑lam, vb. impf. 1) arbeiten: moli in delaj; dela kakor črna živina; d. pri kom, bei jemandem in Arbeit stehen; na rokah d., ein Handwerk üben, V.-Cig.; tlako d., Robot leisten; na gosli delati, die Violine spielen, C.; stroj dela, die Maschine geht, Cig. (T.); — verfertigen; klobase d., Würste machen; sveče d., Lichter ziehen; pot, gaz d., einen Weg bahnen; gnezdo d., ein Nest bauen; seno d., heuen, Jan.; — zajka mlade dela, ist im Gebären begriffen, Cig.; krava dela, Z.; ovce delajo, Bes.; — thun, treiben: krivico d., unrecht thun; pokoro d., Buße thun; pravico d., Recht üben; — machen: koga srečnega d., jemanden glücklich machen; hleb dela obraz lep, Ravn.-Mik.; iz komarja vola, iz mušice konja d. = aus einer Mücke einen Elephanten machen; norca si d. iz koga, jemanden zum besten haben, mit jemandem Possen treiben; — hervorbringen: čudesa d., Wunder thun; mleko dela smetano, auf der Milch bildet sich der Rahm; sneg zamete dela; d. se, sich bilden, entstehen: na rani se krasta dela, die Wunde verharscht; noč, dan se dela, die Nacht, der Tag bricht an; k dežju, k hudemu vremenu se dela, ein Regen, ein Gewitter ist im Anzuge, jvzhŠt.; bridko se jima dela, es berührt sie bitter, Ravn.; — machen, bereiten, verursachen; prostor d., Platz schaffen; hrup d., Aufsehen machen; šum d. s čim, mit etwas prangen, V.-Cig.; kratek čas d. komu, jemanden unterhalten; srce komu d., Muth machen; senco d., einen Schatten machen; to mi težave v prsih dela, das verursacht mir Brustbeklemmungen; prepir, škodo, napotje, skrb, sramoto komu d., obljuba dolg dela, Npreg.; — d. komu, jemandem es anthun, ihn behexen, Cig.; — wirken: za občno korist d., für das allgemeine Wohl thätig sein; na to d., dahin wirken; — handeln: brez glave d., unüberlegt handeln; delaj, kakor najbolje veš in znaš, handle nach deiner besten Einsicht; — verfahren, umgehen: grdo, lepo s kom d., jemanden gut, schlecht behandeln; dela z njim kakor svinja z mehom; — d. se, kakor bi ..., sich geberden, sich stellen, als ob ..., d. se bolnega, sich krank stellen; d. se prijatelja, Freundschaft heucheln; — 2) = obdelovati: njivo d., Dict., Jsvkr.; Kaj da vrta več ne dela? Greg.
díma, f. krava dimaste barve.
dȋmka, f. 1) krava dimaste barve; — 2) neka hruška, C.
divjáti, -ȃm, vb. impf. toben, wüthen, rasen; wild herum rennen; krava divja po travniku.
dò,* I. praep. c. gen. 1) bis zu, a) o prostoru: do konca sveta, bis ans Ende der Welt; do hriba se peljati; brada mu sega do tal; od hiše do hiše; ni moči do njega (priti), man kann nicht bis zu ihm gelangen; z adverbijem: do kod? bis wohin? wie weit? (= do kam, C.); do tod, (do tukaj), bis hieher; do nekam, bis irgendwohin, Cig.; z adverbialnimi izrazi: do sredi sobe, bis zur Mitte des Zimmers; do pod klancem, bis zum Fuße des Hügels; — pren. do živega priti komu, jemanden empfindlich treffen, jemandem beikommen; — = pri: ni drugega videti nego luč do luči, LjZv.; bila je hiša tako natlačena, da ni mogel nihče sesti, ampak stal je mož do moža vso noč, Jurč.; glava do glave se je videla, Erj. (Izb. sp.); b) o stopnji, (bis zu einem gewissen Grade): do smrti ranjen, tödtlich verwundet; do krvi, do krvavega so se stepli, bis aufs Blut; do nazega sleči koga; do sitega se najesti, sich satt essen, (do sita, Jan., Mik.); do presita, bis zur Uebersättigung, C.; do čistega (do čista, Mur., Jan., C., Mik.), vollends, total; do celega (do cela, Jan., BlKr.-M.), gänzlich; do dobrega, (do dobra, Mik., Jan.), gehörig, recht; ko se dan stori do dobrega, Ravn.-Mik.; do tancega vse izpolniti, alles genau erfüllen, Burg.; do malega, (do mala, Jan., Ben., Mik.), bis auf Weniges; fast, beinahe; do sedem ur hoda, beiläufig sieben Stunden Weges, Levst. (Rok.); do besed, wörtlich, Cig.; do pike, do zobca, accurat, Jan.; do polu, do polovice, zur Hälfte, Cig.; do kraja, vollends: do kraja koga pokončati; nimajo do ostanka kruha (= da bi ga ostajalo), Zv.; krava ima mleka zmeraj dovolj do ostanka, Zv.; — do tretjega gre rado, alle guten Dinge sind drei; — do na tri mesece se more zmanjšati rok, DZ.; — c) o času: spati do belega dne, in den Tag hinein schlafen; do trde noči, spät in die Nacht hinein; do današnjega dne, bis auf den heutigen Tag; tega do smrti ne bom pozabil; do sih dob (mal), bisher; do tistih dob (mal), bis dahin; — z adverbiji: do zdaj, bisher; do takrat, bis dahin; do kar, (= dokler), Levst. (Sl. Spr.); z adverbialnimi izrazi: do popoldne; do blizu božiča, Levst. (Zb. sp.); — 2) kaže kako mer: an; do starišev sem pisal, Met.; do mene poslan, an mich gesendet, Cig.; obrniti se do koga, sich an jemanden wenden; imam prošnjo do vas, Met.; — 3) kaže razmerje: gegen; kaj imaš do mene? Levst. (Rok.); Če se mu kaj do mene zdi, Naj pride k meni le v gosti, Npes.-K.; — meni je do koga (česa), mir ist an jemandem (etwas) gelegen; meni do tega nič ni, Levst. (Rok.); do tega mi je veliko, Svet. (Rok.); ako nam je kaj do zdravja, Vrt.; vsem tem do besede ni bilo mnogo, LjZv.; trd do ubogih, Ravn.-Mik.; laskav do gospode, dober do vseh, Levst. (Rok.); — zu; ljubezen do domovine, do otrok; — 4) außer: izgubil sem ves denar do enega goldinarja, Svet. (Rok.); vsi do enega, katerega bomo še omenili, Andr.; — II. praep. znači: 1) da je dejanje do nekod dospelo: doiti, dokričati, dočakati; dopleti do polu njive, mit dem Jäten bis zur Hälfte des Ackers kommen; do nas je dosmrdelo, der Gestank drang bis zu uns; — 2) da je dejanje do konca dospelo: doslužiti, ausdienen; dogospodaril je, er ist mit seiner Wirtschaft am Ende; doklel je, er hat ausgeflucht (= er wird nicht mehr fluchen); za letos smo dosejali, für dieses Jahr haben wir das Säen beendet; — 3) da je dejanje do zaželenega uspeha dospelo: dopovedati komu kaj, jemandem etwas klar machen; domisliti se, sich erinnern; — 4) znači dodevanje, hinzu: dodati, hinzugeben; to je slaba mera, domerite! füget das Fehlende hinzu! prim. Mik. (V. Gr. IV. 202.).
dója, f. das Melken: krava na novi doji, eine Kuh, die, nachdem sie geworfen, neuerdings milcht, C.
dójən,* -jna, adj. = molzen, melk, Mur.; dojna krava, Št.
dojíca, f. 1) = dojnica, Cig., Jan., Danj.-Mik., SlN.; — 2) krava d., die Melkkuh, Habd.-Mik.
dojilíšče, n. der Melkplatz, ogr.-C.; krava ob sebi na dojilišče ide, ogr.-Valj. (Rad).
dojílọ, n. 1) das Säugen, Cig.; — 2) das Milchen: krava ima slabo dojilo, die Kuh gibt wenig Milch, jvzhŠt.; — 3) das Melken, Št.
dojȋvọ, n. das Gemelke, (dójivọ) Mur.; krava ima dosti dojiva, C.
dojníca, f. 1) die Säugamme, Meg., Alas., Boh., Mur., Cig., Jan.; kraljice bodo tvoje dojnice, Škrinj.; Dojnic imela sem devet, Npes.-K.; — 2) = dojna krava, C.; — 3) dojilnik, SlGor.-C.
donésti, -nésem, vb. pf. 1) zu einem Ziele bringen: moja puška ne donese, trägt nicht bishin, Z.; — 2) dazubringen: donesi detelje, krava je še nima dosti; — 3) aufhören Eier zu legen: kokoš je donesla; — 4) d. se, abgenutzt werden, Št.-C.; — 5) (po hs.) = prinesti, Cig., Jan., nk.
drípati, drȋpam, -pljem, vb. impf. 1) zerreißen, Bes.-C.; — 2) das Abweichen, den Durchfall haben, C.; krava driplje, jvzhŠt.; — prim. drpati.
gárati 1., -am, vb. impf. 1) enthaaren, pöhlen, Cig.; g. prašiča, Polj.; g. kožo, Cig.; — 2) schaben, reiben, kratzen, Cig., Jan., Štrek., Nov.-C.; krava steber gara, = drgne se ob steber, Goriš.; — g. se, sich scheuern: živina se gara, Cig.; sich stark kratzen, Lašče-Erj. (Torb.); — 3) = težko hoditi, Fr.-C.; — = težko nositi, Banjščice-Erj. (Torb.), GBrda; — prim. nem. haaren = der Haare berauben.
gladǫ́vən, -vna, adj. heißhungrig, Mur., Cig., Jan.; gladovna krava, gefräßige Kuh, Polj.; gierig, habgierig, Mur., Cig., Jan., C., Gor.; g. na sadje, na denar, Gor.; — gladovno leto, das Hungerjahr, Vest.
glomẹ́ti, -ím, vb. impf. gierig sein, heftig verlangen: krava glomi po mladini, frisst gierig junges Gras, Z.; g. po resnici, Let. 1871, 297.
glȗh, glúha, adj. 1) taub, gehörlos; ne kriči tako, saj nisem g.; g. je za vsako pametno besedo, er nimmt keine Raison an, Cig.; g. pravice, taub für das Recht, Ravn.-Mik.; slep me je in gluh, er will mich weder sehen noch hören, BlKr.-M.; — 2) dumpf (dem Schalle nach), Cig., Jan., Cig. (T.); g. glas, Cig.; g. zvon, Z.; — 3) still: gluhi teden = tihi teden, C.; gluha noč, die stille Nacht, Cig.; — 4) ohne Inhalt, kernlos, taub; g. oreh, eine taube Nuss; gluho žito, gluho zrnje; — gluha ruda, taubes Erz, Cig.; — gluho okno, blindes Fenster, Cig.; — 5) empfindungslos: gluhe roke, prste imeti, Cig., Polj., Dol.; krava ima gluhe parklje, Goriš.
gǫ̑bəc, -bca, m. 1) das Maul, die Schnauze; konj je trdega gobca, das Pferd ist hartmäulig, Cig.; krava pri gobcu molze, wie die Fütterung, so das Gemelke, Npreg.; — en g. trave, ein Maulvoll, Jurč.; — 2) das Vordertheil des Schiffes, M., ogr.-C.; — der Schnabel an der Dachrinne, Cig.; — 3) žabji g., großes Löwenmaul (antirrhinum maius), C.
góniti, gǫ́nim, vb. impf. 1) wiederholt treiben; živino na pašo g.; zver s psi g., hetzen, jagen, hudoba ga goni, der Teufel reitet ihn, Cig.; g. otroke v šolo, die Kinder fleißig zur Schule halten, Cig.; — g. koga, fordern = terjati, Cig.; — pijača, ki na vodo goni, harntreibendes Getränk, Cig.; goni me, ich habe das Abweichen, Cig.; — kamenje v hišo g., (pf. zagnati), BlKr.; drva po vodi g., Holz flößen, Jan.; kolo g., ein Rad treiben; vrtavko g., den Kreisel treiben; mehove g., die Bälge treten; rühren (beim Buttern): celo uro uže gonim, pa se neče storiti, Polj.; — vedno svojo g., immer dasselbe wiederholen, sagen, behaupten; "joj, joj!" je zmerom gonil, Ravn.; zmerom svojo goni slavček, immer dieselben Lieder singt die Nachtigall, Preš.; — ljudje gonijo (= pravijo), da bo vojska, Z.; — 2) g. se, a) sich herumtreiben, schäckern; otroci se gonijo po trati; — b) brunften, läufig sein; krava, kobila, psica se goni.
grȃntati, -am, vb. impf. fressen: krava granta sadje, Krn-Erj. (Torb.).
grenišən, -šna, adj. = trotnat: grenišna krava, SlGradec-C.
grǫ̑b, grǫ́ba, adj. 1) massiv, groß: grobo hrastje, ogr.-C., Savinska dol.; groba klop, vzhŠt.; groba krava, Polj.; (pre)grobi hlebi, Pohl. (Km.); — grobo, viel: grobo ljudi, penez, vzhŠt.; krčmar grobo računi, Svet. (Rok.); — 2) großartig, stattlich: groba hiša, Lašče-Levst. (M.); groba deklina, Hal.-C.; kar zijal je, ker se mu je vse tako grobo zdelo, Levst. (Zb. sp.); — tüchtig: groba mojškra, Svet. (Rok.); — vornehm: grobi ljudje, Lašče-Levst. (M.); — sauber, hübsch: grob dečko, groba deklina, vzhŠt.-C., Mik.; grobja obleka, das prächtigere Gewand, Litija; — 3) derb, roh, ungeschlacht, Meg., Dict.-Mik., Cig., Jan.; groba beseda, plumpes, beleidigendes Wort, Cig.
grúditi, -im, vb. impf. 1) in Klumpen zertheilen: g. se, sich klümpern, Cig.; — 2) zerbeißen, Jarn., Cig.; kruh g., Jurč.; suhe skorjice g., Andr.; g. orehe = z zobmi treti, Svet. (Rok.); kost g., an einem Beine knorpeln, Cig.; krava travo grudi, frisst Gras, Jap., Hip.-C.; — trdo cesto g., eine holprichte Straße wandern, Z.; — pren. besede g., ein Wortklauber sein, V.-Cig.; — 3) plagen: lakota ga grudi, Cig.; mraz me grudi, es fröstelt mich, Jan.; skrb me grudi, die Sorge peinigt mich, Let.-C.; — tudi: grudíti.
hílast, adj. krumm, gebogen, M., C.; krummhörnig: hilasta krava, Z.
hȋnkati, -kam, -čem, vb. impf. schwache Laute von sich geben: krava, tele hinče, bolnik hinče (ächzt), Rez.-C.
hlẹ́v, m. der Viehstall; hlev zapreti, ko je krava ušla; hlev pitovnjak, die Maststallung, DZ. — pos. der Schweinstall, Kras, Npreg.-Cig. tudi: hlẹ̑v, Dol.
izgubíti, -ím, vb. pf. 1) verlieren; denar i., pri igri i.; pravdo, stavo i.; službo i.; pamet i., ein Narr werden; glavo i., den Kopf (die Besonnenheit) verlieren; i. upanje, srce, die Hoffnung, den Muth verlieren; vero pri ljudeh, veljavo i.; veliko krvi i.; posoda je slabi duh izgubila; barvo i.; roge, dlako i.; krava je mleko izgubila; izpred oči izgubiti koga, aus den Augen verlieren; — i. se, in Verlust gerathen, verloren gehen; vol se je izgubil; izgubljena ovca; i. se kam, irgendwohin verschwinden; i. se kakor kafra, Cig.; izgubi se, packe dich! verschwinde! glas se izgubi, verhallt; moralisch verloren gehen: v mestu se bode deček izgubil; izgubljen sem, ich bin verloren; — ves izgubljen je, er ist ganz verwirrt, zerstreut, ("verloren") Cig., Jan., jvzhŠt.; — 2) abortieren, Ip., Kras-Erj. (Torb.).
izjáliti se, -jȃlim se, vb. pf. unfruchtbar werden: krava se je izjalila, Cig.
iztę́łən,* -łna, adj. frischmelk, Cig.; iztelna krava, eine Kuh, die gekalbt hat, Cig., vzhŠt.
izvrẹ́či, -vȓžem, vb. pf. 1) hinauswerfen; denarja iz mošnje si i., C.; — i. se, ausschlagen: mozol se mi je izvrgel, ogr.-C.; — 2) als untauglich verwerfen, ausstoßen; i. sodnika, pričo, Cig.; mene so izvrgli = nečejo me imeti v svoji družbi, jvzhŠt.; — i. komu kaj, jemandem etwas bemängeln, ausstellen, Cig., C.; — 3) fehlgebären, abortieren (v. Thieren), Cig., Jan., C., Lašče-Levst. (M.), jvzhŠt.; kobila, krava, ovca je izvrgla, jvzhŠt.; — i. se, ausarten, Cig., Jan., Lašče-Levst. (M.); sad se je izvrgel, C.; i. se v kaj, C.; ti si se v vraga izvrgel, Z.; i. se na hudo, M.; — i. se po kom, jemandem nacharten, Mur., Cig., Jan., C.; po očetu se je izvrgla, Mur.; — 4) = izviniti: nogo si i., Mur.; — i. se, sich werfen (o lesu), Cig.; — 5) abwerfen, eintragen, Mur., Jan., C.; ta mi je malo izvrgla (zvrgla), die Sache hat mir wenig eingetragen, Mur.
jálovica, f. 1) ein geltes weibliches Thier, bes. eine unfruchtbare Kuh, Mur., Cig., Jan.; krava, ki noče več biti breja: že eno leto je jalovica, SlGor.; die noch nicht trächtige Färse, Kalbin, Cig., M.; — 2) der Kukuruz ohne Kolben, C.; — 3) unfruchtbarer Erdboden, Cig.
jẹ́sti, jẹ́m, vb. impf. 1) essen (von Menschen), fressen (von Thieren); krava ne je tega, die Kuh frisst das nicht; ne bo več kaše jedel = er ist todt, Cig.; prinesi (daj) mu jesti, bring (gib) ihm zu essen, grem si po jesti, ich gehe etwas zu essen holen; nimam kaj jesti, ich habe nichts zu essen; pojdite jest, kommt zu Tische; zdaj jejo (jedo), jetzt sind sie bei Tische; dobro j., einen guten Tisch führen; pri kom ješ? bei wem hast du die Kost? Cig.; veselo je gledal, kako se mu (detetu) dobro je, wie es ihm schmeckt, Jurč.; — jeden mesec, jedeno solnce, die Mondes-, Sonnenfinsternis, Mik.; — 2) ätzen, fressen, verderben; rja je železo, der Rost frisst das Eisen; — 3) beißen: nekaj me je, es beißt mich etwas, bolhe me jejo, jvzhŠt.; — je me, ich habe Bauchgrimmen, Cig., C.; — 4) ärgern, kränken, Cig., C.; to ga je, das macht ihm Sorgen, das ärgert ihn, Cig., C.; vest ga je, das Gewissen beißt ihn, Cig.; — j. se, sich grämen, Mur., Cig.; — 5) j. se, zanken, hadern, Mur.; sosedje se zmeraj jedo, Z.
jézik, -íka, m. 1) die Zunge; j. je bel, die Zunge ist belegt; otroku jezik izpodrezati, das Zungenband durchschneiden, die Zunge lösen, Jan.; j. sprožiti, odvezati, die Zunge lösen (fig.), Cig.; vino jim je jezike majalo, der Wein machte sie gesprächig, Levst. (Zb. sp.); jezik se mu zavaljuje, er kommt mit der Rede nicht fort, Cig.; jezik mu teče kakor mlin, die Worte fließen ihm gut, Cig.; j. mu gladko teče, er spricht mit geläufiger Zunge; na jeziku mi je, es liegt (schwebt) mir auf der Zunge; tudi: ravno na koncu jezika mi je, Goriš.-Štrek. (Let.); besedo komu z jezika vzeti, das sagen, was jemand eben sagen wollte, Jurč.; ni mu šlo raz jezik, er konnte es nicht herausbringen, LjZv.; vedno na jeziku imeti kaj, etwas beständig im Munde führen; srce mu vedno na koncu jezika tiči, er hat sein Herz auf der Zunge, Ravn.; dober j. imeti, ein gutes Mundstück haben; dolg j. imeti, ein loses Maul haben; ima jezik, kakor krava rep, Met.; ohlapnega jezika, vorlaut, Cig.; j. brusiti, die Zunge wetzen, dreschen; na jeziku med, na srcu led, süße Worte, die nicht vom Herzen kommen, Zv.; če bi jezik pod palcem bil = wenn den Worten gleich die That folgte, Vrtov. (Km. k.); j. brzdati, j. za zobmi držati, die Zunge im Zaume halten; j. za zobe! das Maul gehalten! hudi jeziki, böse Zungen; priti ljudem v jezike, ins Gerede kommen, Cig.; v jezike koga spraviti, jemanden ins Gerede bringen, Cig.; to ga je na smeh spravilo in jezikom dalo, Jurč.; po jezikih, der Nachrede gemäß, BlKr.; — 2) ein zungenähnlicher Gegenstand: ognjeni jeziki, die Feuerzungen; — das Stück Leder unter dem Schnürchen bei den Schnürschuhen; — der Vorsprung, die Erd- oder Landzunge, Cig. (T.), C.; — der Vorsprung des Bienenstockes, Cig.; — der Deichselarm, (die zwei Arme an der Vorderachse, zwischen welche die Deichsel gesteckt wird), Cig.; auch die ähnliche Vorrichtung an der Hinterachse, C.; — das Wagezünglein, Cig., C.; — der Schlüsseldorn, der Schlossdorn, C.; — = črtalo, das Pflugeisen, C.; — der Jochsprießel, C.; — 3) neka riba: navadni j., die gemeine Zunge oder Sohle (solea vulgaris), Erj. (Ž.); — 4) rastline: jelenov j., die Hirschzunge (scolopendrium officinarum), Tuš. (R.); (= jelenski j., C.); — pasji j., die Hundszunge (cynoglossum officinale), Tuš. (R.); — volovski j., die Ochsenzunge (anchusa officinalis), Tuš. (R.); — volovji j., die gem. Hirschzunge (scolopendrium vulgare), Ponikve, Tolm.-Erj. (Torb.); — kačji j., die Natternzunge (ophioglossum), Cig., C., Medv. (Rok.); — ovčji j., der Spitzwegerich (plantago lanceolata), Cig., C.; — kurji j., der Vogelknöterich, C.; — 5) die Sprache; s tujimi jeziki govore, Trub.; materin j., die Muttersprache, Cv.; = materinski j., Cig.; (nav. materni j.); knjižni j., die Schriftsprache, die Büchersprache, Cig., Jan., nk.; = književni j., Cig.; uradni j., die Amtssprache, nk.; učni j., die Unterrichtssprache, nk.; — cerkveni j., die Kirchensprache, Cig., nk.
kamenítən, -tna, adj. steinig, Dict., Jan., M.; — steinern, Cig., Jan.; kamenitna krava, LjZv.
kápast, adj. kappenförmig, Cig., Jan.; kapasta streha, das Helmdach (z. B. an einem Thurme), Cig.; — schalig (min.): kapasti vapnenec, Schalenkalk, h. t.-Cig. (T.); — k. vol, ein Ochs mit vorwärts gebogenen Hörnern, Cig.; "k. vol, kapasta krava, tak vol ali krava, ki ima roge iz početka nekaj nizdolu obrnjene, a potlej zopet kvišku zasuknjene", Lašče-Erj. (Torb.).
kotížiti se, -ȋžim se, vb. impf. = sich wälzen: krava se kotiži, kakor bi hotela povreči, Buče (Št.)-C.
kráva, f. 1) die Kuh; molzna k., die Melkkuh; stelna k., eine Kuh, die gekälbert hat, Mur., Št.; kamor je šla krava, naj gre še tele, Npreg.-Zv.; to je tako res, kakor pet krav za en groš, C.; — psovka nerodnemu človeku, jvzhŠt.; — morska k. = sirena, die Seekuh, Erj. (Ž.); — 2) die Oehlpresse, C.
krávica, f. dem. krava; 1) eine kleine Kuh; — 2) božja k., der Marienkäfer (coccinella septempunctata), C., M., Erj. (Ž.), SlGor.; — 3) der Fichtenzapfen, KrGora.
krȃvša, f. 1) = krava, Kr.-Valj. (Rad); — 2) der Herrenpilz (boletus edulis), C., Konjice-Pjk. (Črt.).
krvomlẹ́čən, -čna, adj. mit blutiger Milch: -čna krava, Z.
kúlja, f. = kuljava krava, C.
kuljáča, f. = kuljava krava, C.
lȃjnati, -am, vb. impf. 1) leiern, Mur., Cig., Jan.; lajnar pa lajna prelepo, Npes.-Valj. (Rad); — 2) herumstreichen, M.; = potepati se, Glas.; otroci po vasi lajnajo, Bes.; — 3) = zvoniti, Železniki (Gor.); bingljati: štirje nosijo, štirje lajnajo, dva gledata, dva poslušata, eden poganja (= krava), Sv. Lucija na Mostu-Erj. (Torb.).
láskav 2., adj. leckerhaft, Jan.; wählerisch: krava je zelo laskava = izbirčna, LjZv.; — prim. laskrn.
lísast, adj. 1) mit einem oder mehreren Flecken versehen, gefleckt; lisast konj, ein Pferd mit einer Blässe; lisasta krava, svinja; — = plešast, eine Glatze habend, Mur., C.; — 2) = prismuknjen, Tolm.-Štrek. (Let.); lisasto napraviti, narediti, einen dummen Streich begehen, Cig.
líša, f. 1) = lisa, der Fleck, Mur., Jan., Danj.-Mik.; — die Glatze, vzhŠt.; — 2) = krava z liso, C.
mȃlica, f. 1) das kleine Essen zwischen Frühstück und Mittagmahl (dopoldanja m.), und zwischen Mittagmahl und Nachtmahl (popoldanja m.), Kop., Gor., Ig (Dol.); — die Jause, Mur., Cig., Jan.; — die Brotschnitte, Cig., Jan.; — 2) majhna krava, Lašče-Levst. (Rok.); — 3) die Wenigkeit, die Kleinigkeit, Jan.; ta malica detelje = ta majhni kos zemlje, z deteljo obsejan, Gor.
mandigáti, -ȃm, vb. impf. gehen, schlendern, ogr.-C.; krava po cesti domov mandiga, ogr.-Valj. (Rad); — wandern, ogr.-M.
maslę̑n, adj. Schmalz-, Butter-, von Schmalz, von Butter; mit Butter, Schmalz bereitet: m. kruh, masleno testo, maslena jed; maslene tropine, der Buttersatz, Cig.; maslena kislina (chem.), die Buttersäure, Cig. (T.); — maslena krava, eine Kuh, deren Milch viel Butter liefert, Polj., Dol.
mȃvra, f. 1) eine schwarzgestreifte Kuh, Mur., Met.; črnomarogasta krava, Mik.; — eine schwarze Kuh, Cig., Jan., Zilj.-Jarn. (Rok.), Levst. (Rok.); po noči je vsaka krava mavra, nachts sind alle Kühe schwarz, Z., Kr.-Valj. (Rad); — 2) kozje ime, Erj. (Torb.); — 3) der Regenbogen, Dict., Mur., Dalm.; = božja m.: vedno pije kakor božja mavra, Glas.; — 4) ein regenbogenfarbiges Kleid, Lašče-Levst. (M.); — 5) der Schwarzspecht (picus martius), Z.; — 6) das Rispengras (poa), Z.
mladę́nka, f. 1) das Mädchen, Jan., Prip.-Mik., Žnid.; Mladenke me srečavajo, Npes.-Vod. (Pes.); Ni take je mladenke, Ko naše je krvi dekle, Preš.; mladeniči in mladenke, LjZv.; — 2) die Kindbetterin, C.; — 3) krava po teletu, dokler ima še mleka, Krn-Erj. (Torb.).
mládovən, -vna, adj. jung, Z.; mladovna krava, eine Kuh, die eben gekalbt hat, Cig., Svet. (Rok.); mladovna krava = krava mladega mleka, Levst. (Rok.).
mlẹ́čən, -čna, adj. Milch-; mlẹ̑čna cev, das Milchgefäß (bot.), Tuš. (B.); — milchig; mlečna krava, eine milchreiche Kuh; — mlečno drevo, der Kuhbaum (galactodendron), Cig.
mółsti, mółzem, vb. impf. 1) melken; kravo m.; — m. koga, jemanden ausziehen, scheren (fig.); — 2) Milch geben, milchen; krava molze kri, die Kuh gibt blutige Milch, Z.; krava pri gobcu molze = wie die Kuh gefüttert wird, so milcht sie.
mołzarica, f. krava m. = molzna krava, die Melkkuh, Nov.
mółzav, -ava, adj. = molzen, milchend: molzava krava, Jurč.
mółzən, -zna, adj. Melk-, melk, milchend; molzna krava.
múfast, adj. mit dicken herabhangenden Lippen, mufasta krava = mufa, Z., Lašče-Levst. (Rok.).
múla 2., f. 1) koza brez rogov, Dol., Notr.; — krava brez rogov, Rez.-C., SlGor.-C., Dol.; — 2) die Wurst, Rez.-C.
múliti 2., mȗlim, vb. impf. 1) muhen, brüllen, C.; krava muli, Plužna-Erj. (Torb.); — 2) girren (o golobih), C.; prim. švic.-nem. muelen, mühlen = brummen wie die Kühe, Levst. (Rok.).
múrica 1., f. ein schwarzes weibliches Thier: črna krava ali kobila, Valj. (Rad).
músa 1., f. zamazana ženska ali krava, kajk.-Valj. (Rad).
musáča, f. zamazana krava, kajk.-Valj. (Rad).
múza 1., f. 1) eine verzogene Miene, die Grimasse, Z.; muzo kovati, schmunzeln, Ravn.-Cig.; — 2) človek, ki se rad muza: ne bodi muza proti nižjim, nikdar liza proti višjim, verhöhne nicht nach unten und schmeichle nicht nach oben, UčT.; — 3) ein schlechter Hut, ein Schlapphut, C.; — 4) krava, ki ima ob glavi upognjena in nazaj zavita rogova, Lašče-Levst. (M.), Ig, Notr.; — 5) upognjena in zapletena tenka vejica (brezova, vrbova), Polj.; — svalek izčesanih in povitih ženskih las, Polj.; — 6) die Sumpfmeise (parus palustris), Frey. (F.); — 7) neka hruška, Sv. Duh pri Krškem-Erj. (Torb.).
múzast, adj. 1) schmunzelnd, M.; — 2) mit zurückgebogenen Hörnern: m. vol, muzasta krava, Ig, Svet. (Rok.); — hörnerlos, M.; muzasta in rogata drobnica, Bes.
nabezljáti se, -ȃm se, vb. pf. sich müde biesen: krava se je nabezljala.
najẹ́sti, najẹ́m, vb. pf. 1) anessen, anfressen; nekaj je najedlo jabolka; — 2) n. se, sich satt essen o. fressen; n. se česa; krava se je detelje najedla; — n. se koga, des Stichelns (objedanja) gegen jemanden satt werden, Dol.
natȓcati, -am, vb. pf. napolniti, kar se najtrje da, vzhŠt.-C., Lašče-Erj. (Torb.); n. mošnjo, Cig.; sena n. v koš, Lašče-Levst. (Rok.); vreča je natrcana, krava ima natrcano vime (strotzendes Euter), Lašče-Erj. (Torb.); — n. se, sich voll essen, Lašče-Levst. (Rok.).
nȏsež, m. v uganki: štirje noseži, dva vileža, dva videža, dva slišeža; štirje streljajo, eden pometa (krava, imajoča štiri noge, dva roga, dve očesi, dve ušesi, štiri sesce in rep), Sv. Peter pri Gorici-Erj. (Torb.).
òb, (okrajšana oblika: ò), I. praep. A) c. acc. 1) s krajevnim pomenom na vprašanje: kam? um; kača se je ob palico ovila, ob potok (den Fluss entlang) smo vrbe nasadili, Levst. (Sl. Spr.); — pri glagolih, ki pomenjajo zadevanje, udarjanje: an, auf; ob mizo udariti, auf den Tisch schlagen; ob tla treščiti, zuboden schmettern; (fig.) ob tla je, er ist zugrunde gerichtet; ob kamen zadeti ali spotekniti se, an einen Stein stoßen; bodisi z loncem ob kamen ali s kamenom ob lonec, težko je loncu, Npreg.-Jan. (Slovn.); ob grm je obrsnil, es hat ihn der Busch gestreift, Levst. (Sl. Spr.); drgniti se ob kaj, sich an etwas reiben; (fig.) ob mene se briše, = er schiebt die Schuld auf mich, Z.; ob mene se huduje, er ärgert sich über mich, Jurč.; jezike brusiti ob koga, Levst. (Zb. sp.); metati kaj ob zadaj (= vnic, črez glavo nazaj), Navr. (Let.); — ob ono stran, jenseits, Krelj; — 2) s časovnim pomenom: ob dan, bei Tage, Habd.-Mik.; ob noč, bei der Nacht, Mik.; über Nacht, Mur., Zv.; In svet ob noč pozabi kraj, Greg.; — 3) pomenja vzrok: ob to (obto), deshalb, Trub., Dalm.; ob kaj? (obkaj?), warum, Trub.; ob vašo stran, eurethalben, Krelj; — 4) ob glavo mu gre, es geht ihm um den Kopf, Ravn.-Mik.; ob pamet mu gre, er ist in Gefahr, den Verstand zu verlieren, Cv.; — (po nem.) ob kaj priti, um etwas kommen, es verlieren; pripraviti koga ob kaj, jemanden um etwas bringen; ob glavo dejati, enthaupten; krava je ob mleko, die Kuh ist um die Milch gekommen; obenj je, es ist um ihn geschehen, Cig.; — B) c. loc. 1) s krajevnim pomenom: längs, an; Paša stopa o potoci, Npes.-K.; ob potoci (potoku) lovec hodi, Levst. (Sl. Spr.); ob hribu hoditi, am Berge hin gehen, Cig.; ob hiši stoji drevje, Levst. (Sl. Spr.); pesek ob morju, der Sand am Meere, Ravn.-Mik.; ob bedru meč visi, Mik.; ob niti viseti, Mik.; palica ob zidu sloni, Levst. (Sl. Spr.); strah je v sredi otel, ob krajih ga pa nič ni, Npreg.-Jan. (Slovn.); težko mi je ob srcu, Vrt.; — 2) s časnim pomenom: zur Zeit, um, zu; o pravem času, zur rechten Zeit; ob nečasu, zur Unzeit, V.-Cig.; o kugi, zur Pestzeit; o lepem vremenu, bei schönem Wetter; o deževju, zur Regenzeit; o žetvi, zur Erntezeit; o božiču, zu Weihnachten; o sv. Juriju, zu Georgi; o kresi se dan obesi, Npreg.-Jan. (Slovn.); — o poldne, o polnoči (o poludne, o polunoči, nk.), zu Mittag, um Mitternacht; ob kolikih? = obkorej? um wieviel Uhr? Mur., vzhŠt.; ob eni (enih), um ein Uhr; ob sedmih, ob sedmi uri, um sieben Uhr; ob pol(u)sedmih, um halb sieben Uhr; — ob enem, zugleich; ob prvem, ob tretjem = prvič, tretjič, C.; — deček ob desetih letih, ein zehnjähriger Knabe, Vrt.; — ob uri, zur bestimmten Stunde; — ob sedmem dnevi, jeden siebenten Tag, Dalm.; — ob petkih, an Freitagen; ob časih, zeitweise, Cig.; — = za, zur Zeit: ob cesarju Avgustu, Levst. (Sl. Spr.); ob Mojzesu, Vrt.; — binnen, in: ob tednu, ob letu; — 3) znači okoliščine: ob zgodnjem trpljenju, o preganjanju in obrekovanju, o tujščini in ječi si delal iz Jožefa tako blazega moža, Ravn.; ob tem takem, unter solchen Umständen, Cig.; ob samotni hoji črez goro premišljevati kaj, Ravn.; — 4) kaže to, česar se dejanje tiče: in Betreff, von, über (lat. de); (v tem pomenu stoji v knjigah nav.: o, redkeje: ob, narod pa rabi: od); o kom (čem) govoriti, pisati, peti, meniti, dvomiti itd.; pesem o Pegamu in Lambergarju; nauk o pesništvu; — kaj se vam zdi ob takem prevzetju? Krelj; veselje ob enem grešniku, Krelj; pravi mi ob edinem sinu mojem, Levst. (Sl. Spr.); — 5) kaže to, iz česar je kaj izdelano, aus: klobuke delati ob svili, Vrt.; ti zidovi so ob opeki, Vrt.; ob suknu je narejeno oblačilo, Levst. (Rok.); — 6) kaže to, kar h kakemu dejanju pomaga: o (ob) palici, o (ob) berglah hoditi, an einem Stocke, auf Krücken gehen; ob kruhu in vodi živeti, von Brot und Wasser leben; o preji ga je živila, sie nährte ihn mit Spinnen, Ravn.-Mik.; ob svojem živeti, von seinen eigenen Mitteln leben; naj le dobro živi, saj ima ob čem, (er hat ja die Mittel dazu); ob svojih, očetovih troških, auf eigene, des Vaters Unkosten; ob tem brašnu ne prideš do Trsta, mit dieser Reisezehrung kommt man nicht bis Triest; izučiti se česa ob nemškem jeziku, mittelst der deutschen Unterrichtssprache etwas erlernen, Levst. (Nauk); ob malem opraviti, mit Wenigem auskommen, Cig.; ti se ob velikem trudiš, du hast viel Mühe, Krelj; ob kratkem kaj povedati, sich kurz fassen; — 7) sam ob sebi, von selbst, aus eigener Macht: kadar je sila, more sam ob sebi dajati zapovedi, Levst. (Nauk); — samo ob sebi se umeje, es versteht sich von selbst, Levst. (Nauk), nk.; — ob svoji glavi, sam ob sebi je storil, er that es aus eigenem Antriebe, von freien Stücken, Levst. (Sl. Spr.), C.; — to ni samo ob sebi, das geht nicht mit rechten Dingen zu, Levst. (Sl. Spr.); — ob sebi an und für sich, C.; — II. adv. v sestavi z adjektivi, katerim slabi pomen: osiv, etwas grau, otemen, etwas finster etwas dunkel, vzhŠt.-C.; — III. praef. znači, 1) da se dejanje vrši okoli predmeta: um-; obviti, umwickeln, obvezati, umbinden, ozreti se, sich umsehen, opasati, umgürten, obstopiti, umringen, objeti, umfassen, umarmen; — 2) da dejanje zadeva predmet, če tudi ne od vseh strani: be-; obiti, beschlagen, obdarovati, beschenken, obrekavati, verleumden, obgovoriti, anreden; — 3) da kdo (kaj) ostane v začetem stanju: obležati, obsedeti, obstati, liegen, sitzen, stehen bleiben; — 4) izgubo: oblistovati se, die Blätter verlieren; — 5) dela iz imperf. glagolov perfektivne: ogreti, oslabeti.
obráviti se, -im se, vb. pf. kalben, lammen; krava, ovca se je obravila, Cig., Erj. (Torb.), Notr., Dol.
očítən, -tna, adj. 1) in die Augen fallend, ansehnlich, stattlich, Cig., Gor.; ni kaj očiten človek, er ist ein unansehnlicher Mann, Cig.; zelo očitna krava, eine recht stattliche Kuh, Ig; kmetska prebivališča, očitna kakor nekdaj grajske pristave, LjZv.; najočitnejša krasotica, LjZv.; — 2) öffentlich; očȋtna izpoved, die öffentliche Beichte; očiten grešnik, ein öffentlicher Sünder; — 3) offenbar, unverkennbar, evident, augenscheinlich; očitna resnica, die helle Wahrheit, Cig.; o. sovražnik, ein abgesagter Feind, Cig.; očitno gre na dan, es geht ganz deutlich hervor, Navr. (Kop. sp.); očitno je, kakor beli dan, es liegt klar am Tage, Cig.; — 4) offen, aufrichtig, Svet. (Rok.); očitno povedati, Kr., vzhŠt.
odgubíti se, -ím se, vb. pf. von einem Ganzen sich trennen und verloren gehen: krava se je od črede odgubila, C.
odstáviti, -stȃvim, vb. pf. 1) wegstellen, Cig.; poslopje o. od ceste, mit dem Bau von der Straße wegrücken, Svet. (Rok.), Kr.; — o. (kar je pristavljeno): o. lonec, den Topf vom Feuer wegrücken; — puško o., das Gewehr absetzen, Cig.; — 2) absetzen; o. koga od službe; — praznik o., C.; — 3) abspenen: otroka, tele o.; krava je odstavila, die Kuh hat keine Milch mehr, Cig.; — 4) = odložiti, verschieben, C.; — 5) abwendig machen, Cig., C.; — o. se česa, sich von einer Sache trennen, ablassen, Cig., C., M.
odstávljati, -am, vb. impf. ad odstaviti; 1) wegstellen, abstellen; lonce o.; — 2) absetzen, des Dienstes entlassen; — 3) abspenen; — krava odstavlja, die Kuh hat keine Milch mehr, Cig.; — 4) abwendig zu machen suchen: o. koga od ženitve, C.
odvę́zati, -vę́žem, vb. pf. 1) losbinden; o. (privezanega) psa; — o. se, sich losbinden; krava se je odvezala; — jezik odvezati komu, jemanden zum Sprechen bringen; zdaj se mu je jezik odvezal, jetzt ist er gesprächig geworden; — 2) aufbinden; o. kar je zavezano; o. rano; o. vrečo; o. si črevljičke, ruto; — o. se, aufgehen: robec se ti je odvezal; — 3) entbinden: o. koga dolžnosti, Cig., Jan., nk.; — o. se dolžnosti, sich einer Pflicht entbinden, Cig., nk.; — lossprechen; o. koga grehov.
onẹgáv, adj. 1) von der gewissen Beschaffenheit, Cig.; — 2) dem gewissen o. dem Ding da gehörig: poznaš onegavo hčer? Mur.; onegava krava, die Kuh des Dings da (dessen Name uns nicht einfällt), Mik.; pogl. onegov.
oplẹ́tati, -plẹ̑tam, vb. impf. ad oplesti; 1) umflechten, beflechten; — o. deklico, dem Mädchen die Haare flechten; o. se, sich die Haare flechten, sich frisieren; — umwinden: s trakom, z vrvco o., umschnüren, Cig.; — o. se okolo česa, sich um etwas schlingen oder winden, Cig., Jan.; — umkränzen, schmücken: cerkev o., jvzhŠt.; — 2) o. koga, jemandem (z. B. mit einer Peitsche) Schmisse geben, Cig.; krava z repom opleta, die Kuh schlägt mit dem Schweife herum, Gor.; dekle hitro hodi in s kiklo opleta, (wirft das Kleid im Gehen hin und her), Dol.; kite ji okolo vratu opletajo, die Flechten schlängeln sich um ihren Hals, Jurč.; pludern: hlače so mu nizko opletale, Levst. (Zb. sp.); — 3) wanken, wackeln, Jan.; = o. se, Cig.; noge so se mu že opletale, Jurč.; — 4) o. se, vergolten werden, sich rächen: čuvajo naj se, da se jim to postopanje ne bode opletalo, SlN.
otelíti se, -ím se, vb. pf. werfen (von der Kuh), kalben: krava se je otelila, Mur., Cig., Jan., Gor., Dol.
otẹ́pati, -tẹ̑pam, -pljem, vb. impf. ad otepsti; 1) o. koga, abprügeln, Cig., Jan.; na nedolžnih otročičev dan hodijo otroci po hišah otepat, Št.-Navr. (Let.); — ausklopfen, snope o.; predivo o., den Flachs schwingen, Cig.; — herabschlagen: orehe, želod o.; — = hlastno jesti; žgance o.; — 2) herumschlagen; z rokami o.; krava z repom oteplje; — o. se, sich wehren, sich weigern, C.; muham se o., Z.; braniti in o. se, Zv.; — o. se česa, sich zu erwehren suchen, C.; etwas los zu werden suchen, C.; — o. se s kom, sich abgeben, Jan.; sich abplagen: ukvarjam in otepljem se z revščino, Levst. (Zb. sp.); — o. se, faul sein, C.; — 3) o. se, sich im Gehen die Kleider beschmutzen, Z.; — 4) = hlastno jesti, Dol.
otrẹ́biti, -im, vb. pf. 1) vom Schlechten, Unbrauchbaren befreien, reinigen, putzen; o. fižol, grah, solato za kuho; o. drevo, an einem Baume die unnützen Äste abschneiden, den Baum ausschneiteln; o. si zobe, sich die Zähne ausstochern; o. ribo, dem Fisch die Eingeweide herausnehmen, Mur., Cig.; o. njivo, Steine vom Acker ablesen, Cig.; o. jarek, den Graben abschlämmen, Cig.; o. kože, die Häute abfleischen, abfalzen, Cig.; — das Unbrauchbare, Schlechte absondern, entfernen, weglesen, abputzen: mah o. z drevja, die Bäume abmoosen, Cig.; — 2) o. se, sich der Excremente entledigen: krava, otrok se otrebi; — 3) o. se, sich der Nachgeburt entledigen: krava se je otrebila, Cig.
ozȋmka, f. 1) krava, ki črez zimo ostane jalova, Cig., Mik., Gor., Tolm.; — 2) die Winterbirne, die Spätbirne, Cig., Jan., Lašče, Tolm.-Erj. (Torb.); — der Winterapfel, Cig.; — ozimke, das Winterobst, Cig.; — = ozimina, die Wintersaat, Cig.; — 3) = zimica, das Fieber, C.
pijàn, -ána, adj. 1) berauscht, betrunken; pijan kakor čep, Z., jvzhŠt.; p. kakor krava; biti pijana goba, versoffen sein, Cig.; — p. od veselja, freudetrunken, Cig.; kruha je pijan, = es geht ihm zu gut, der Hafer sticht ihn; belega kruha p., LjZv.; — 2) berauschend, Cig., Jan.; pijano pivo, ein berauschendes Getränk, Krelj; pijana pijača, Cig.; nič pijanega ne bo pil, Ravn.; vino je pijano, Levst. (Zb. sp.).
písati, -šem, vb. impf. 1) schreiben; lepo, grdo, slabo, drobno p., eine schöne, unschöne, schlechte, kleine Schrift haben; p. pismo, nalogo, številke; p. komu, jemandem schreiben, schriftlich mittheilen; p. po kaj, etwas verschreiben, schriftlich bestellen: p. po knjige, po blago, po deklo; — schreiben (= der Verfasser sein); kdo piše te članke? — pisano pravo, das geschriebene, positive Recht, Cig. (T.); — vorschreiben: postav se držati, katere nam piše Bog, Ravn.; ustanovila, kar jih o tem zakon piše, die diesfälligen gesetzlichen Bestimmungen, Levst. (Nauk); kar pišejo paragrafi, DZ.; — p. kaj v razhod, in Ausgabe stellen (merc.), Cig. (T.); — anrechnen: p. komu v hvalo, zaslugo, Cig. (T.); vse Bogu računati in pisati, Krelj; — kako se pišeš? wie heißest du mit dem Schreibnamen oder Zunamen? pišejo me za —, pišem se za —, mein Schreibname ist —; — 2) p. se, sich färben: črešnje se uže pišejo, Gorenja Soška dol.-Erj. (Torb.); — p. z iglo, sticken, Cig.; — pisan, bunt, buntfärbig; pisana ruta, suknja; — vse pisano je ptičev, alles ist von Vögeln bunt (um die Menge anzuzeigen), Ravn.-Mik.; pisana jajca, gefärbte Eier, Cig.; pisani stol, der Pranger, Npes.-M.; gefleckt, gestreift, gesprenkelt, Cig., Jan.; pisan gad; pisana krava, Z.; pisano gledati, mit scheelen Augen ansehen, zornige Blicke werfen; pisano gleda, kakor modras, Cig.; böse (auf jemanden): ali bo tebi pisan! Jurč.; pisana mati, die Stiefmutter, Mur., Cig., Jan., Mik., Zv.
píti, píjem, vb. impf. trinken; piti in jesti; vroč p., erhitzt trinken; enkrat p., einen Trunk thun; — pije kakor krava = er sauft wie ein Loch, Cig.; daj mi piti, gib mir zu trinken, grem po piti, ich gehe einen Trunk holen, Met.-Mik., jvzhŠt.; pošlji po piti, jvzhŠt.; piti sem prinesel, Z.; Po piti si pojdem, Npes.-K.; — (geistige Getränke, bes. Wein) trinken, zechen; rad pije; na brado p., auf Rechnung trinken; na zdravje koga p., auf jemandes Wohl trinken; — einsaugen, absorbieren; goba vodo pije; les olje pije, Z.; papir pije, das Papier fließt, Cig.; kri p. komu, jemandem das Blut aussaugen, Cig.; — solnce vodo pije, die Sonne zieht Wasser, Cig.; — svetlobo p., das Licht absorbieren, Žnid.; — Ljubljanica pije mnoge potoke in studence (nimmt auf), Levst. (Močv.); — tobak p., Tabak rauchen, Kr.-Mur., Cig.; Lisica, lisjak, Sta pila tobak, Ko tobaka ni b'lo, Sta pila vodo, Npes.; — pije me, es quält o. ärgert mich, Jan., C.; — (pijèm, Gor., piję̑m, ogr.-Valj. [Rad]).
pléme 1., -ę́na, n. 1) die Fortpflanzung eines Geschlechtes, die Fasel: živina za pleme, das Zuchtvieh; po plemenu iti, zur Fasel, zur Zucht gehen, sich begatten; — 2) der Zeugungsstoff, der Same: krava je pleme vzela (ist trächtig geworden), Z.; pleme se je matice prijelo, Levst. (Beč.); — 3) der Schlag, die Race; dobrega plemena biti; die Menschenrace: mongolsko p., Erj. (Ž.); — die Gattung, Bleiw.-Cig.; der Volksstamm, Cig.; slovansko p., nk.
pobezljáti, -ȃm, vb. pf. nekoliko bezljati, ein wenig biesen: krava je malo pobezljala.
podję́ti, -jámem, vb. pf. 1) auf sich nehmen, erdulden, erleiden, Kast.; smrt p., ogr.-C.; — 2) unternehmen, Cig. (T.), nk.; obrt p., Levst. (Nauk); — 3) befruchtet werden, trächtig werden: krava je podjela, jvzhŠt.; — 4) einschlagen (beim Nähen), Z.; — = zarobiti, einsäumen, Koborid (Goriš.)-Štrek. (Let.).
podletẹ́ti, -ím, vb. pf. darunter fliegen, M.; ako lastavica kravo podleti, onda krava doji krvavo mleko, kajk.-Valj. (Vest.); — zmote mi tu in tam podlete, Irrthümer schleichen sich mir hie und da ein, Trst. (Let.).
podpúščati, -am, vb. impf. ad podpustiti; 1) darunter kommen lassen: kravo biku p., vzhŠt.-C.; kravo pod junca p., jvzhŠt.; zulassen: krava tele podpušča, Z.; — 2) = odpuščati: p. dolge, Meg.
pogȃnjčevati se, -ujem se, vb. impf. wiederholt brunften (krava, ki je bila pri biku, pa se zopet goni, se poganjčuje), vzhŠt.
pǫ́jati 1., -am, vb. impf. 1) jagen, einhertreiben, tummeln, herumjagen, Cig., Jan., Dol., Gor., zapŠt.; hudič ga je pojal po puščavah, Trub.; ne (ni) dalje pojal Davida, Dalm.; konje p., Cig.; psi so jelene pojali, LjZv.; burja morje poja, C.; V polje hrepenenje ga poja, LjZv.; — Jagd machen, jagen, Meg.-Mik.; — p. se, sich tummeln, Jan.; — 2) p. se, brunften, läufig sein (von vierfüßigen Thieren); krava, kobila, prasica se poja; — prim. goniti se.
pojẹ́sti, -jẹ́m, vb. pf. 1) aufessen, verzehren; vse do zadnje mrvice p.; auffressen (o živalih); krava je že pojedla, kar sem ji bil vrgel; — aufzehren, verbrauchen (von Esswaren); ves krompir smo že pojedli; — 2) p. se, sich abkümmern, sich abhärmen: p. se od skrbi, C.
pokótniti, -kǫ̑tnem, vb. pf. ein Junges oder Junge werfen, C.; krava je pokotnila = je storila, C.; — p. se, geworfen werden, C.
pomíšljati, -am, vb. impf. ad pomisliti; 1) bedenken; (im Geiste) betrachten, C.; — p. kaj, sich etwas vorstellen, Cig. (T.); p. si (se), sich besinnen, Bedenken tragen, Cig.; — p. se nad dobroto le-te ali one stare navade, Jap. (Prid.); kaj se pomišljate? Str.; — 2) p. se, brunften (von der Kuh): krava se pomišlja, Cig., C., Gor., Notr.
potȋrati 2., -am, vb. impf. ad potreti; 1) zerbrechen, Z.; — le malokateremu mlajšemu je to srce potiralo, Jurč.; — 2) krava se potira = poja se, Glas.; = zopet se goni (ker se je prvič ni bilo prijelo pleme), Lašče-Erj. (Torb.); (krava se potera, V.-Cig.).
povrẹ́či, -vȓžem, vb. pf. 1) = storiti, ein Junges (Junge) werfen, Mur., Jan., jvzhŠt.; krava je povrgla, svinja je pet prascev povrgla, jvzhŠt.; košuta na polju povrže, Škrinj.; — 2) = izvreči, unzeitig, unglücklich werfen, Notr., Gor.-Cig., Tolm.
prehóditi, -hǫ́dim, vb. pf. 1) (einen Raum) durchgehen, durchwandern: veliko sveta p.; pot p., einen Weg zurücklegen; veliko potov p., viele Gänge machen, C.; Marija je po svetu hodila, Do sivega morja je prehodila, Npes.-Vraz; — durchtreten: podplate p., Cig., C.; pod p., Cig.; — 2) mit Gehen zubringen: ves čas, vse leto p. (auf Wanderungen zubringen), Cig.; — 3) p. koga, einem im Gehen zuvorkommen, Cig., C.; — 4) krava prehodi, kadar se celo leto po teletu ne poja, Lašče-Levst. (Rok.); — 5) p. se, sich müde gehen, sich durch Gehen verderben, sich übergehen, Cig., Jan., Str.; — 6) die Füße zum Gehen bringen, zu gehen anfangen, Mur.; — 7) p. se, = izprehoditi se, einen Spaziergang machen, Met.
prẹ́kast, adj. 1) schief, Mur., Mik.; — schielend, schieläugig, Mur., Cig., Jan., Met.; prekastih oči, schieläugig, Cig.; prekasto gledati, schielen, Mur.; seitwärts ansehen, Cig.; finster schauen, Jan., Mik.; prekasto gleda kakor zaboden vol, Gor.; — verkehrt (fig.): p. biti, einen schiefen Verstand haben, Cig.; prekasto se vesti, sich unmanierlich benehmen, Polj.; — 2) quer gestreift: prekasta (= pasasta) svinja, prekasta krava, C., Z., vzhŠt.
pretę́gəł, -gla, adj. mager: pretegla krava, ZgD.
pretŕgati, -tȓgam, vb. pf. 1) durchreißen, entzweireißen; voda je jez pretrgala, Cig.; p. vrv; — p. se, reißen (intr.); vrv se je pretrgala; — dela, da se hoče p. (= na pretrganje), Cig.; — pretrgan, mit einem Darmbruch behaftet, Cig.; — mit vor Hunger eingefallenem Leibe: pretrgan konj, pretrgana krava, Z., jvzhŠt.; — unterbrechen; besedo, govorjenje p., Cig.; p. se, unterbrochen werden: procesija se je pretrgala; — 2) durchbrechen (intr.): p. iz ječe, Cig.; voda je pretrgala v hlev, Cig.
prevrẹ́či, -vȓžem, vb. pf. von einem Ort an einen andern werfen, überwerfen; list v knjigi p., umblättern, Mur., Cig., C.; krava si je čreva prevrgla, Glas.; — govorico p. na drugo stvar, das Gespräch auf einen anderen Gegenstand lenken, Jurč.; — in Umlauf bringen: veliko denarja p., veliko denarja se prevrže (kommt in Umlauf), C.; — umwerfen, umstürzen, umreißen; beim Fahren umwerfen: počasi vozi, da ne prevržeš; p. se, stürzen; dvakrat smo se prevrgli na tem kratkem potu; — p. se, umburzeln; sunil te bom, da se boš dvakrat prevrgel; — durcheinander werfen; vse p. po hiši; — verändern, verkehren: misel p., von der Meinung abgehen, Cig.; (eine Thatsache) entstellen, Cig., Jan.; schief deuten, p. besedo, Mur., C.; eine andere Wendung nehmen, umschlagen, sich ändern; veter se prevrže (legt um); vreme se je prevrglo; — p. se, aus der Art schlagen, Cig.; — prevržen, pfiffig, C.; geschickt: p. na kaj, C.
prezgọ̑dnjica, f. (krava) p., eine Kalbin, die zu früh (schon im 2. Jahre) kalbt, Cig., Gor.
pričẹ̑njati, -am, vb. impf. ad pričeti; beginnen: ob petkih nikdo ne pričenja rad važnih ali težavnih opravil, Navr. (Let.); — krava pričenja, die Kuh beginnt zu eutern (= wird bald kalben), Jan., M., Z., Strp.
priljúbiti, -im, vb. pf. lieb, gefällig, angenehm machen: p. komu kaj, C.; liebgewinnen: p. si koga, kaj, Jan., C., Navr. (Let., Kop. sp.); ko je človek priljubil ljudi, iti mora dalje, Erj. (Izb. sp.); jaz bi si ga ne mogla p., Dol.-M.; krava je tele priljubila, kadar je pripušča k vimenu, Z.; kar rečeš, hočem p., was du sagst, damit will ich fürlieb nehmen, Svet. (Rok.); — p. se komu, sich bei jemandem beliebt machen, von ihm liebgewonnen werden, Cig., Jan.; on bi se mi ne mogel p., Dol.-M.; priljubljen, beliebt, nk.
prisušíti, -ím, vb. pf. 1) dazudörren, nachdörren, Cig.; — 2) p. se, beim Trocknen haften bleiben, antrocknen; hruške so se k lesi prisušile; potno oblačilo se je k ramam prisušilo, C.; sapa je tresla prisušeno listje še od lanske jeseni, Jurč.; jezik se mi je k nebu prisušil, die Zunge klebt mir am Gaumen, Cig.; starcu se je duša prisušila (= er will nicht sterben), C., Z.; — 3) krava je prisušila, die Kuh milcht nicht mehr, jvzhŠt.
prǫ́gast, adj. gestreift; progasta krava, Cig.; progasto pisan, gebändert, Erj. (Min.); — voll Striemen, Dict.
prȗht, m. die Race: krava dobrega pruhta, Z.; — mladenič lepega pruhta, ein Jüngling von schönem Wuchs (prim. srvn. fruht = Geschlecht, Stamm), Vrsno-Erj. (Torb.).
prvẹnjíca, f. krava p., = krava, katera ima prvo tele, Notr.
pŕvẹnjski, adj. prvenjska krava, eine junge Kuh mit dem ersten Kalbe, Hal.-C.
rdę̑čka, f. 1) = mesena klobasa, C.; — 2) rdeča krava; — rdeča kobila, Mik.; — rdeča mravlja, Z.; — 3) neka hruška, die Rothbirne, Cig., Šebrelje (Goriš.)-Erj. (Torb.); — rdeča breskev, die Purpurpfirsich, C.
rę̑jski, adj. Zucht-: rejska krava, Lašče-Levst. (Rok.).
repáča, f. 1) žival, ki ima dolg rep, n. pr. krava, Mur.; — 2) = zvezda repatica, der Kometstern, M., Z., Vod. (Izb. sp.); — 3) die Ackertrespe (bromus arvensis), vzhŠt.-C.
rę́sast, adj. mit Grannen versehen; resasta pšenica; — grannenartig, Cig.; rauh: resasti lasje, resasta dlaka, resasto pero, resasta brada, Cig.; r. papir, Jan.; resasta krava, ki se ji dlaka ježi, Mik.; resasto gledati, feindselig, misstrauisch blicken, Z.; resast biti, unfreundlich sein, Levst. (Zb. sp.).
rjȃvka, f. 1) ženska rjavih las ali rjavega obraza, Mur., Cig.; die Brünette, LjZv.; — 2) krava rjave dlake, Mur., Z., Tolm.-Erj. (Torb.); — 3) die Bergente (anas marila), C., Z., Frey. (F.); — 4) neka hruška, C., Z., Dol., Goriš., Št.-Erj. (Torb.); — neko jabolko, Razdrto (Notr.)-Erj. (Torb.); — neka vinska trta, C., Ip.-Erj. (Torb.).
rogáča, f. die Gehörnte: = krava, Mur.
rogobǫ́rən, -rna, adj. stößig: rogoborna krava, SlN.; rogoborna natura, die Wühlernatur, die Stänkernatur, SlN.
rọ̑žka, f. 1) die Schließfrucht, Jan., Cig. (T.), Tuš. (B.); — 2) kravje ime: krava z velikima rogoma, Cig.; — 3) ovčje ime, Ist.-Erj. (Torb.).
rumę́nka, f. 1) rumena krava, Cig., Tolm.-Erj. (Torb.), Lašče-Levst. (M.); — 2) neko jabolko, ogr.-C., Koborid-Erj. (Torb.); — neka hruška, Kr.-Valj. (Rad), Sv. Duh pri Krškem-Erj. (Torb.); — die gelbe Butterbirne, C.; — neka breskev, C.
rȗsa 1., f. 1) rusa krava, C., Štrek.; ("rsa"), Bohinj (Gor.)-Mik.; — 2) die Birkhenne, C.
rȗska, f. 1) rusa krava; die Fuchsstute, Gor.; — kozje ime, Krn-Erj. (Torb.); — ovčje ime, Erj. (Torb.); — 2) rdečkasta mravlja, Cig., Jan., Gor., Notr.; — 3) die Schleihe (tinca vulgaris), Ip.-Erj. (Torb.); — 4) neka hruška, Šebrelje (Goriš.)-Erj. (Torb.); — die Erdbeere, Alas.; — 5) pl. ruske, die Masern, Polj., Idrija; — ein ähnlicher Ausschlag: die Rötheln, Cig.; die Schafblattern, Gor.
rusúlja, f. rusa krava, Zilj.-Jarn. (Rok.), Z.
samoròg, -rǫ́ga, adj. einhörnig, Mur., Jan.; samoroga krava, Lašče-Levst. (Zb. sp.).
samorọ̑ga, f. = samoroga žival (krava), Levst. (Zb. sp.).
sátvara, f. (krava) škododelka: kam greš, ti satvara! BlKr.
síliti, sȋlim, vb. impf. 1) zwingen, nöthigen; s. koga k delu, jesti, da bi kaj storil; — s. se, sich zwingen; sili se jesti; s. se, sich anstrengen: zastonj se siliš, Cig.; kaj se siliš, če ne moreš! jvzhŠt.; — s. se, sich zieren, affectieren; siljen, affectiert, gesucht, Cig. (T.); — 2) aufnöthigen, aufdringen wollen: s. komu kaj; s. koga s čim; s. komu kaj v roke; s. koga z jedjo; s. se z jedjo; — 3) überwältigen: jok me sili, es ist mir weinerlich; zaspanec, dremavec me sili, der Schlaf kommt mich an, Cig.; skuta me sili, es ekelt mich, Jan.; smeh me sili, ich muss lachen, Z.; — 4) zu gelangen suchen, dringen; vedno naprej s.; krava domov, v škodo sili; kri v glavo sili; lasje mu silijo v obraz; jaz sem silil ž njimi, ich wollte mit Gewalt mitgehen, Jurč.
sirēna, f. 1) bajeslovno bitje, das Meerfräulein, die Sirene, Cig., Jan.; — 2) = morska krava, die Seekuh (manatus), Erj. (Z.).
sìv, síva, adj. grau; sivi lasje; sivi oblaki; siva krava; — ves siv je že, er hat schon ganz graues Haar.
slǫ̑kast, adj. 1) gekrümmt, bogenförmig, Cig., Jan., Žnid.; slokasto in zveriženo, C.; — 2) schlank, mager, hager, Jan., Nov.-C., UčT.; slokasta krava, Str.; s. konj, engbäuchiges Pferd, Cig.
spolǫ́vən, -vna, adj. 1) Halb-, halbbürtig, Cig.; spolovni bratje, einbändige Brüder, Cig.; — 2) zweien gemeinsam gehörend: spolovna paša, die Mitweide (von zweien), V.-Cig.; spolovna krava, Svet. (Rok.); spolovno drevo, ein Baum, dessen Äste auf des Nachbars Grund überhangen, Cig.; — 3) halb neu, Dol.-Mik.
sŕšast, adj. struppig: sršasta krava, C.; — grobwollig, Trst. (Let.).
stę́łən, -łna, adj. stelna krava, t. j. krava, katera ima tele, C., Danj.-Mik., vzhŠt.; (tudi hs., češ., rus.).
storíti, storím, vb. pf. 1) thun; kar se ne stori, se ne zve, (= alles kommt an den Tag), Mur.; ne vem, kaj bi storil; prav, ne prav s.; stori, kakor hočeš! brez glave storjena je rada izkažena = vorgethan und nachbedacht, hat manchem großes Leid gebracht, Cig.; s. svojo dolžnost, seine Pflicht thun; kaj hudega, kaj dobrega komu s.; s. komu dobroto, ljubav (eine Wohlthat, einen Gefallen erweisen); storite mi to ljubav! haben Sie die Güte! Cig.; škodo s. komu, jemandem einen Schaden zufügen, Cig.; krivico s. komu, jemandem ein Unrecht anthun; pes ti ne bo nič storil, der Hund wird dir nichts zuleide thun; — to mi dobro stori, das thut mir wohl (po nem.); — s. komu, es jemandem anthun, ihn verzaubern: storjeno mi je, ich bin verzaubert, Cig.; — begehen; greh, hudodelstvo s., eine Sünde, ein Verbrechen begehen; — dobro s., gut thun: otrok neče dobro s., jvzhŠt.; (po nem.); — 2) verrichten; delo je storjeno; s tem ni storjeno, damit ist es nicht abgethan, Cig.; — bewerkstelligen, zustande bringen, verfertigen: s. pot, einen Weg bahnen, Cig.; s. nasip, einen Wall aufwerfen, Cig.; dno s., grundieren, Cig.; s. zatvornico, ein Schleusenwerk anlegen, Levst. (Močv.); David ni vseh psalmov sam storil, Trub.; storjena obleka, fertige Kleider; ne stori kruha moka, ampak roka, Z.; s. sodbo, ein Urtheil fällen, Cig., Jan., Jsvkr., nk.; s. obljubo, das Gelübde ablegen; kup, ceno s. za blago, eine Ware behandeln, Cig.; s. šest milj hoda (zurücklegen), Cig.; s. zvezo (zavezo) s kom, sich mit jemandem verbinden, Cig.; srce komu (si) s., jemanden (sich) ermuthigen, Cig.; priprave s., Vorbereitungen treffen, Cig.; — smrt s., sterben; grozno smrt s., eines schrecklichen Todes sterben; — 3) bewirken, machen; to je storilo, da —; to mi je veliko solz storilo, dies kostete mich viele Thränen, Cig.; vročino s., hitzen, Cig.; — zu etwas machen: očeta te bom storil velikemu narodu, Ravn.-Jan. (Slovn.); srečnega koga s., jemanden glücklich machen; pohlevnega s., demüthigen, Cig.; vera je tebe zdravega storila, Trub.-Mik.; vreden se storim, Guts. (Res.)-Mik., poleg: vrednega se storim; — s. se mrtvega, sich todt stellen, Npes.-Jan. (Slovn.); — 4) gedeihen: lan ne stori na vsakem kraju, Nov.; — 5) gebären (vom Vieh), Cig., Jan.; krava je storila (hat abgekalbt), Cig., Kr.; — hervorbringen: koreninice s., Wurzeln treiben, Pirc; — 6) s. se, werden; noč se je storila, dan se je storil, es ist Nacht, Tag geworden; storila se mi je tema pred očmi, es ward mir finster vor den Augen; milo, inako se mi je storilo, es wurde mir wehe ums Herz, ich wurde wehmüthig gestimmt; kakor si veroval, tako se ti stori, (so geschehe es dir!), Trub.
strúnast, adj. schmächtig, schlank, Cig., Jan.; strunast konj, Z.; strunasta krava, Tolm.; mager (o živini), C.
svę́pati, -pam, -pljem, vb. impf. 1) wanken, hinken, wackeln, Jan., C., Mik.; tudi: s. se, Mur., Cig., C.; krava, vol se od slabosti sveplje, vzhŠt.; — 2) = svepetati, C.
šȃvra, f. = 1) ime črni kravi, Levst. (Rok.); = mavra: po noči je vsaka krava šavra, BlKr.; če ni mavra, pa je šavra = ist es nicht so, so ist es anders, Npreg.-Valj. (Rad); — 2) = nerodna krava, Cig., Gor., Dol.; — psovka nerodnemu človeku, Dol., BlKr.
šavráti, -ȃm, vb. impf. = nerodno opotekaje se hoditi: krava, pijanec šavra, Z., BlKr.; — gedankenlos herumgehen, herumschlendern, Z.; po hiši sem ter tja š., BlKr.
ščəpána, f. krava, ki ima na glavi belo liso v podobi lune, Tolm.-Erj. (Torb.).
ščȋpka, f. krava temne barve z lisico na čelu, Polj.
španovȋja, f. die Gemeinschaft: v španoviji imeti kako posestvo, kak obrt itd.; v španoviji krava crkne, Npreg.-Valj. (Rad); — prim. špan.
štę̑rnast, adj. šternasta krava, = 2. šterna, Polj.
štúla, f. 1) ein stumpfer, hervorragender Gegenstand: der Stumpf, Cig., Jan., C.; — ein nackter Ast, Jan.; — der Hornstummel, C.; — der Fuß des Bettgestells, C.; — der Stelzfuß, Jan.; — der Hutgupf, Cig., C., Kr.; eine hohe Haube, C.; — ein hoher Kopfputz, Cig.; — ein Hut Zucker, V.-Cig.; štulo napeti = šobo napeti, Preš. (LjZv. VIII. 570.); = štulo držati, Notr.; — 2) = krava brez rogov, Podkrnci-Erj. (Torb.), Ščav.-C.
štúlast, adj. 1) einem Stumpf ähnlich, stumpf, Cig., Jan.; — 2) mit abgestoßenen, abgebrochenen Hörnern: štulasta krava, C.; — 3) armlos, Cig., Jan.
tẹ́kavka, f. 1) die Läuferin, Mur.; — 2) noge tekavke, die Lauffüße, Cig. (T.); — 3) krava, katera se pogostoma poja, Kr.-Valj. (Rad); (prim. tekati se).
telę́titi, -ę̑tim, vb. impf. kalben, Guts., Jarn., C., Nov., Ig (Dol.); = t. se: krava se teleti, Nov.
trẹ́biti, -im, vb. impf. 1) vom Ungehörigen befreien, reinigen, putzen: solato, gobe t.; drevje t.; jarek, reko, ribnik t. (vom Schlamme u. dgl. reinigen, baggern); njivo t., die Steine u. dgl. vom Acker sammeln, Cig.; — zobe t., die Zähne stochern; nos si t., sich die Nase putzen; — kožo t. (abschaben, falzen), V.-Cig.; — ausweiden; ribe t.; — jezik t., die Sprache purificieren, Cig. (T.), nk.; — t. se, sich des Ungehörigen, Unbrauchbaren entledigen: sadje se trebi, t. j. kar je črvivega, slabega, odpada; leščniki se trebijo (= gredo radi iz robčevine), Gor.; ptiči se trebijo, die Vögel wechseln die Federn, federn sich, Cig.; — krava se trebi (entledigt sich der Nachgeburt), Z., jvzhŠt.; — 2) roden: gozd trebiti.
tretjíca, f. 1) triletna ovca, Cig., ali svinja, Dol.; — svinja, ki se je tretjikrat oprasila, Cig.; — krava v tretjem letu, Cig.; — 2) dreitägiges Fieber, Z.; — 3) der dritte Klee, Z.; — 4) die Terz, Jan.
ulíjati, -am, vb. impf. = ulivati; 1) abgießen, gießen; — 2) u. se, entfließen, gießen; dež se ulija, der Regen strömt, es gießt; — 3) u. se, das Abweichen haben: krava se ulija, Cig., Rib.-M.
vídən, -dna, adj. 1) Gesichtssinns-, Gesichts-: vȋdni živec, kot, žarek, Cig., Cig. (T.), Žnid.; — 2) sichtbar; vidne stvari; — viden je, da ni zdrav, er sieht krank aus, Svet. (Rok.); — augenfällig; — wohlansehnlich, stattlich, Cig.; viden mož, vidna krava, Mik., Dol.; wohlbeleibt, Guts.-Cig.; — bolj vidno kakor pridno, schön aber unnütz, Cig.; pokmetovali smo še precej vidno in pridno, Jurč.
vȋdež, m. 1) = oko (v uganki): štirje noseži, dva vileža, dva videža, dva slišeža, štirje streljajo, eden pometa, (= krava), Sv. Peter pri Gorici-Erj. (Torb.); — 2) mesto, na katerem se kaj lepo in lehko vidi: "na lepem videžu je (kaka stvar), ali ti je vendar ne vidiš", Soška dol.-Erj. (Torb.); — 3) die Sicht, Jan.; dolgo ni bilo nobenega na videž, LjZv.; pesem peti o prvem videžu (a vista), DZ.; to je vsem ljudem na videžu, rekše, vsi ljudje morejo to videti, Senožeče (Notr.)-Erj. (Torb.); vsem ljudem na videž postaviti = tako postaviti, da vidijo vsi ljudje, Senožeče-Levst. (Nauk); na v. razgrniti, zur Einsicht auflegen, Levst. (Cest., Pril.); na v. razgrnjen biti, aufliegen, Levst. (Nauk); na videž obešena tarifa (ausgehängt), DZ.; resnica mora na videž (ans Tageslicht), LjZv.; preiskovanje dene na videž (ergibt), DZ.; — 4) der Schein; na videž = na videz, LjZv.; — grdo na v., hässlich anzusehen, Jarn. (Sadj.); lepši na v., schöner anzusehen, Ljub.
vȋlež, m. = rog (v uganki): štirje noseži, dva vileža, dva videža, dva slišeža, štirje streljajo, eden pometa t. j. krava, Sv. Peter pri Gorici-Erj. (Torb.).
vímenat, adj. großeuterig, Mur., Cig., Jan.; vimenata krava, Ig (Dol.).
vimenjáti, -ȃm, vb. impf. volle Euter bekommen: krava vimenja (vimnja), Mur.
vóliti se, vǫ́lim se, vb. impf. läufig sein (o kravi): krava se voli, C., Št. Jur (Št.).
vŕba, f. 1) die Weide (salix); bela v., die weiße Weide, die Pottweide, der Felber (salix alba), Cig., Medv. (Rok.), Strp.; v. žalostinka, die Trauerweide (salix babylonica), Cig., Zora; = v. žalujka, Tuš. (R.); = uklonjena v., Rihenberk-Erj. (Torb.); = mila v., C.; — turska v., der Oleander, C.; — 2) črnosivkasta krava take barve, kakršne je vrba, C., Zemon (Notr.)-Erj. (Torb.); — 3) neka riba, Notr. Bistrica-Erj. (Torb.).
vzę́tən, -tna, adj. 1) wovon man viel verbraucht, nicht ausgiebig, V.-Cig., Rib.-Mik., Dol., Goriš.; seno je letos vzetno, rekše, mnogo ga je, ali je menj tečno, Povir, Rodik (na Krasu)-Erj. (Torb.); rahel ali svež kruh je vzeten, Dol.; nekatera volna je zelo vzetna, Dol.; — 2) vzetna krava, t. j. taka, katera mnogo klaje potrebuje, Rib.
zahóditi, -hǫ́dim, vb. pf. 1) zutreten: krtino z., durch Treten eben machen, Cig.; — 2) durch Herumgehen verlieren, verwandern, Mur., Cig.; leto sem zahodil, M.; čas, dan z., ogr.-Let.; — tele z.: krava je tele zahodila, ako ga nema v tretjem letu, Soška dol.-Erj. (Torb.); — 3) z. se, sich verirren, M.; — 4) einen Gang machen: nekam sem bila zahodila, jvzhŠt.
zahǫ̑dnica, f. 1) der Fußsteig, Valj. (Rad); — 2) = krava, ki je tele zahodila, Tolm.
(zȃł), zȃli, zála, adj. 1) böse, ogr.-Mik.; arg: zali hudič, Trub.; imel je zalega jetnika, kateremu je bilo ime Barabbas, Schönl.; groß: velik ali zali tat, Dict.; zale globočine, Schönl.; — zala škoda, ("der leidige Erbschade"), zali tatje, ("rechte Erzdiebe"), Krelj; — 2) stattlich: zal' voz sena; ima zalo živino; krava ima zalo vime, Gor.; — hübsch: zal' fant, zalo dekle; elegant, Cig. (T.); — zalo se mu zdi, er findet seine Freude daran, Polj.; — = priden, DSv.; zdaj si pa že zal; jetzt bist du schon brav, (tako se otroku reče), Polj.; — 3) lauter: iz zale nevoščljivosti, aus purem Neide, M.; zali norci, zali dereči volcje, lauter Narren, lauter reißende Wölfe, M.; (nedoločna oblika se nav. ne rabi).
zamúkati, -kam, -čem, vb. pf. zu muhen anfangen; aufmuhen: krava je zamukala.
zapȃričən, -čna, adj. za zaparico bolan: zaparična krava, Notr.
zbę́zgati, -am, vb. pf. zu rennen, zu biesen anfangen: krava je zbezgala, jvzhŠt.; — (nam. vzb-).
zdọ̑jka, f. = krava, ki doji: dobra z. (= daje veliko mleka), BlKr.
zȋmka, f. 1) die Winterkuh, Nov.-C.; krava, dasi zimka, ima vsako pot po dve latvici mleka, Jurč.; — 2) eine Winterfrucht, C., Z.; bes. der Winterroggen, Cig.; — der Winterapfel oder die Winterbirne, Z.
zmółzən, -zna, adj. milchend: zmolzna krava, ovca, V.-Cig., Jan.
zvónəc, -nca, m. dem. zvon; 1) das Glöckchen; bes. das Messnerglöckchen; die Klingel; die Viehglocke: krava, oven, ovca zvonec nosi; z. nositi, (z. B. in einer Gesellschaft) excellieren, den Ton angeben, Cig., Jan., Nov.; (preprost izraz); — 2) der Eiszapfen, SlGor.-C.; — der Halszapfen des Schweines, C.; — 3) črni ali rjavi z., die Quakente, die Schellente (anas clangula), Cig., Frey. (F.); — 4) gajev z., der Kuhweizen (melampyrum silvaticum), Cig., Medv. (Rok.).
žábičən, -čna, adj. = za žabico bolan (prim. žabica 3)), C.; žabična krava, Zora.
želẹ́zən, -zna, adj. eisern, Eisen-; navada je železna srajca; železna cesta = železnica, die Eisenbahn; železna ruda, das Eisenerz; železna žlindra, die Eisenschlacke; železna barva, die Eisenfarbe; — železna krava, die eiserne Kuh, die Immerkuh, eine Kuh, die jemand für einen andern auf Lebensdauer zu halten verpflichtet ist, Gor., Notr.; železno posodilo, unablegliches Capital, Cig.; železne obresti, unablegliche Zinsen, Cig.; — (pren.) železno srce, železna potrpežljivost, Cig.
žlepáti, -ȃm, vb. impf. 1) = žlampati, žlempati: kri ž., Dalm.; — 2) žlę́pati, -am, ausschlagen: krava žlepa, Savinska dol.
žvę́riti, -im, vb. impf. kauen, Vas Krn-Erj. (Torb.); krava staro usnje žveri, Polj.
]