Tiskanje

alumínij alumínija samostalnik moškega spola [alumíni]

lahka kovina srebrno bele barve, ki dobro prevaja toploto in električni tok, kemijski element; simbol: Al

STALNE ZVEZE: primarni aluminij, sekundarni aluminij
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Aluminium, frc. aluminium iz nlat. aluminium, iz lat. alūmen ‛galun, aluminijev sulfat’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

betón betóna samostalnik moškega spola [betón]

1.

zmes vode, peska, cementa in različnih dodatkov, ki se postopoma strdi, navadno kot gradbeni material

1.1.

1.2.

ekspresivno

STALNE ZVEZE: armirani beton, lahki beton, marka betona, podložni beton, prani beton, razred betona, sveži beton, vidni beton
FRAZEOLOGIJA: težek kot beton, trd kot beton
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Beton iz frc. béton < lat. bitūmen ‛zemeljska smola’, glej ↑bitumen - več ...

bèzgov bèzgova bèzgovo in bezgôv bezgôva bezgôvo in bezgòv bezgôva bezgôvo pridevnik [bə̀zgou̯ bə̀zgova bə̀zgovo] in [bəzgôu̯ bəzgôva bəzgôvo] in [bəzgòu̯ bəzgôva bəzgôvo]

1.

ki je v zvezi z bezgom 1.

1.1.

bezga 1.

2.

ki je iz bezga 1.1. ali vsebuje bezeg 1.1.

STALNE ZVEZE: bezgova prstasta kukavica, bezgova uhljevka
ETIMOLOGIJA: ↑bezeg

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

bòr1 bôra samostalnik moškega spola [bòr]

1.

iglasto drevo z dolgimi iglicami in razbrazdanim lubjem; primerjaj lat. Pinus; SINONIMI: borovec

1.1.

STALNE ZVEZE: alepski bor, črni bor, gorski bor, korejski bor, primorski bor, pritlikavi bor, rdeči bor, zeleni bor
ETIMOLOGIJA: = cslov. borъ, hrv., srb. bȏr, rus. bór ‛iglast gozd’, češ. bor < pslov. *borъ iz ide. *bharu- ‛iglasto drevo’, tako kot stnord. bǫrr ‛drevo’, ags. bearu ‛gozd, grmičevje’, iz ide. *bhar- ‛nekaj ostrega, drevesna iglica, resa’ - več ...

bôrov1 bôrova bôrovo pridevnik [bôrou̯ bôrova bôrovo]

1.

ki je v zvezi z bori1 1.

1.1.

bora1 1.

STALNE ZVEZE: borova ogorčica, borov glivec, borov goban, borovo gostivanje, borovo gostüvanje, borov prelec
ETIMOLOGIJA: ↑bor

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

brínov brínova brínovo pridevnik [brínou̯ brínova brínovo]

1.

ki je v zvezi z brinom 1.

1.1.

brina 1.

;

SINONIMI:

brinjev

2.

ki je iz brina 1.1. ali vsebuje brin 1.1.; SINONIMI: brinjev

ETIMOLOGIJA: ↑brin

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

cepín cepína samostalnik moškega spola [cepín]

1.

manjšemu krampu podoben gorniški pripomoček za vzpenjanje in spuščanje po strmem zasneženem, ledenem terenu

2.

gozdarsko orodje s konico za premikanje hlodov

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz it. zappone ‛rovnica’, iz zappa ‛motika’, morda iz nar. it. zappa ‛koza’, ker železni konici nekaterih motik spominjata na kozje roge - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

cvetličárstvo cvetličárstva samostalnik srednjega spola [cvetličárstvo]

1.

dejavnost, ki se ukvarja s prodajo, vzgojo okrasnih rastlin in njihovo uporabo v šopkih, okrasitvah

1.1.

ETIMOLOGIJA: ↑cvetličar

dóga1 dóge samostalnik ženskega spola [dóga]

deščica za sestavljanje lesene posode, zlasti soda

ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. dȕga, rus. dugá, češ. duha < pslov. *dǫga ‛ukrivljena deščica’, sorodno s stcslov. dǫga ‛mavrica’, hrv., srb. dúga, iz ide. *dhengh- ‛pritiskati, kriviti, odevati’, tako kot litov. dangà ‛odeja, ovojnica, obleka’, deñgti ‛pokrivati’, dangùs ‛nebo’, latv. dañga ‛grobnica’, prvotneje ‛obokan prostor’, ags. dung ‛zapor’ - več ...

glívni glívna glívno pridevnik [glíu̯ni]

1.

ki je v zvezi z glivami 1.

ETIMOLOGIJA: ↑gliva

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

gniložívka gniložívke samostalnik ženskega spola [gniložíu̯ka]

iz biologije organizem brez sposobnosti fotosinteze, ki se prehranjuje z odmrlimi rastlinskimi in živalskimi organizmi ali njihovimi ostanki

ETIMOLOGIJA: po zgledu angl. saprophyte, nem. Saprophyt (iz gr. saprós ‛gnil’ + phytón ‛rastlina’) iz ↑gnil + ↑živeti

góba góbe samostalnik ženskega spola [góba]

1.

nadzemni, vidni del organizma brez sposobnosti fotosinteze, zlasti s klobukom in betom; SINONIMI: gliva

1.1.

1.2.

2.

organizem brez sposobnosti fotosinteze, sestavljen iz podgobja in navadno klobuka, beta; primerjaj lat. Fungi; SINONIMI: gliva

3.

prožen, zelo vpojen pripomoček, zlasti za brisanje

4.

ekspresivno kar ima veliko sposobnost sprejemanja, shranjevanja velike količine stvari, podatkov

STALNE ZVEZE: atomska goba, cvetličarska goba, čajna goba, hišna goba, kresilna goba, lesna goba, lističasta goba, morska goba, nora goba
FRAZEOLOGIJA: iti po gobe, jesti nore gobe, piti kot goba, rasti kot gobe po dežju, vpijati kaj kot goba
ETIMOLOGIJA: = stcslov. gǫba, hrv., srb. gȕba, nar. rus. gúba, češ. houba < pslov. *gǫba, tako kot nar. latv. gum̃ba ‛oteklina’ verjetno iz ide. korena *g(h)eu̯bh- ‛kriviti, bočiti, dvigovati nad površje’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

gravúra gravúre samostalnik ženskega spola [gravúra]

1.

likovna tehnika, pri kateri se podobe, vzorce vrezuje v tršo podlago, navadno leseno, kovinsko, kamnito

1.1.

2.

kar nastane z vrezovanjem črk, podob v tršo podlago

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Gravur, latinizirane oblike h Gravüre, prevzeto iz frc. gravure iz ↑gravirati

hrúškov hrúškova hrúškovo pridevnik [hrúškou̯ hrúškova hrúškovo]

1.

ki je v zvezi s hruško 1.; SINONIMI: hrušev

1.1.

hruške 1.

2.

ki je v zvezi s hruško 1.1.

2.1.

hrušk 1.1.

hruške 1.1.

STALNE ZVEZE: hruškova voda
ETIMOLOGIJA: ↑hruška

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

izpodrívati izpodrívam nedovršni glagol [ispodrívati]

1.

s svojo prostornino odstranjevati zlasti tekočino in zavzemati isti prostor; SINONIMI: spodrivati

2.

ekspresivno z dosežki, zvijačo, silo spravljati koga z določenega mesta, položaja in ga sam zasedati; SINONIMI: ekspresivno spodrivati

3.

ekspresivno začenjati se uporabljati, pojavljati namesto česa drugega, prej uveljavljenega; SINONIMI: ekspresivno spodrivati

ETIMOLOGIJA: ↑izpodriniti

lakíran lakírana lakírano pridevnik [lakíran]

1.

v nekaterih zvezah v obliki lakirani na katerega je nanesen lak, je obdelan z lakom; SINONIMI: polakiran

1.1.

;

SINONIMI:

nalakiran, manj formalno polakiran

2.

ekspresivno ki je prikazan tako, da bi bil videti sprejemljivejši, kot je v resnici; SINONIMI: ekspresivno polakiran, ekspresivno zloščen

ETIMOLOGIJA: ↑lakirati

óboa óboe samostalnik ženskega spola [óboa]

1.

pihalo z dvojnim jezičkom in jasnim, prodornim tonom

1.1.

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Oboe, it. oboe iz frc. hautbois ‛oboa’ iz haut ‛visok’ + bois ‛les’, prvotno ‛lesena piščal, s katero je mogoče igrati visoke tone’ - več ...

obráščanje obráščanja samostalnik srednjega spola [obráščanje]

1.

proces, pri katerem kaj s svojo rastjo prihaja vse naokoli, po površini česa

2.

proces, pri katerem si rastlina dela nove poganjke

ETIMOLOGIJA: ↑obraščati

ôčim ôčima in óčim óčima samostalnik moškega spola [ôčim] in [óčim]

materin mož, partner v razmerju do njenih otrok iz prejšnje zakonske, partnerske zveze

ETIMOLOGIJA: = cslov. otьčimъ, rus. ótčim, češ. otčím < pslov. *otьčimъ iz *otьčiti ‛narediti za očeta’ iz *otьcь ‛oče’ - več ...

opàd opáda samostalnik moškega spola [opàt opáda]

organski ostanki, zlasti rastlinski, ki tvorijo površinsko plast navadno gozdnih tal

ETIMOLOGIJA: iz opadati iz ↑padati

péš prislov [péš]

1.

brez prevoznega sredstva, s hojo; SINONIMI: neformalno pešak

2.

kot pridevnik ki je v zvezi s premikanjem peš 1.

3.

manj formalno brez kompleksnejših elektronskih, tehničnih pripomočkov, orodij

FRAZEOLOGIJA: prostor, kamor gre še cesar peš, tja, kamor gre še cesar peš
ETIMOLOGIJA: = stcslov. pěšь < pslov. *pěšь, tako kot litov. pė́sčias iz ide. *ped- ‛noga’, tako kot lat. pēs, gr. poús, stind. pad-, got. fōtus, nem. Fuß, angl. foot - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

podgóbje podgóbja samostalnik srednjega spola [podgóbje]

iz biologije mrežasto razrasel del glive iz nitk v zemlji, lesu ali drugi podlagi; SINONIMI: iz biologije micelij

ETIMOLOGIJA: iz pod gobo

podlések podléska in podlêsek podlêska samostalnik moškega spola [podlésək] in [podlêsək]

1.

strupena rastlina s suličastimi listi in svetlo vijoličastimi zvezdastimi cvetovi, ki jeseni poženejo iz gomolja; primerjaj lat. Colchicum autumnale; SINONIMI: iz botanike jesenski podlesek

2.

rastlina z ozkimi listi z belo črto in vijoličastimi cvetovi, ki spomladi poženejo iz gomolja; primerjaj lat. Crocus vernus

3.

iz zoologije manjši glodalec z rdečkasto rumenim trupom, belim trebuhom in tacami ter košatim repom; primerjaj lat. Muscardinus avellanarius

STALNE ZVEZE: jesenski podlesek
ETIMOLOGIJA: iz *podles ‛podrast’ iz ↑pod + ↑les v pomenu ‛gozd’, torej ‛tak, ki raste pod grmovjem’ - več ...

polakíran polakírana polakírano pridevnik [polakíran]

1.

na katerega je nanesen lak, je obdelan z lakom; SINONIMI: lakiran

1.1.

manj formalno

;

SINONIMI:

lakiran, nalakiran

2.

ekspresivno ki je prikazan tako, da bi bil videti sprejemljivejši, kot je v resnici; SINONIMI: ekspresivno lakiran, ekspresivno zloščen

ETIMOLOGIJA: ↑polakirati

posivéti posivím dovršni glagol [posivéti]

1.

postati siv

1.1.

;

SINONIMI:

osiveti

ETIMOLOGIJA: ↑siveti

sivênje sivênja samostalnik srednjega spola [sivênje]

proces, pri katerem kaj postaja sivo

ETIMOLOGIJA: ↑siveti

strojílo strojíla samostalnik srednjega spola [strojílo]

snov za predelavo surove živalske kože v usnje

ETIMOLOGIJA: ↑strojiti

strúžen strúžena strúženo pridevnik [strúžen]

v nekaterih zvezah v obliki struženi ki je pri vrtenju oblikovan z odrezovanjem tankih plasti

ETIMOLOGIJA: ↑stružiti

strúženje strúženja samostalnik srednjega spola [strúženje]

1.

oblikovanje vrtečega se predmeta z odrezovanjem tankih plasti

1.1.

1.2.

2.

manj formalno igranje, predvajanje glasbe, zlasti s hitrimi ponavljajočimi se zvoki

ETIMOLOGIJA: ↑stružiti

tôpol topôla samostalnik moškega spola [tôpol]

1.

visoko listnato drevo z visečimi mačicami, kroglastimi ali rombastimi listi in semeni s kosmi gostih belkastih vlaken; primerjaj lat. Populus

1.1.

STALNE ZVEZE: beli topol, črni topol
ETIMOLOGIJA: = cslov. topolь, hrv., srb. topòla, rus. tópolь, češ. topol < pslov. *topolь, morda prevzeto iz neke roman. predloge iz lat. pōpulus ‛topol’ - več ...

topôlov topôlova topôlovo pridevnik [topôlou̯ topôlova topôlovo]

1.

ki je v zvezi s topoli 1.

1.1.

topola 1.

ETIMOLOGIJA: ↑topol

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

vijáčiti vijáčim nedovršni glagol [vijáčiti]

1.

pritrjevati vijake, z vijaki

1.1.

2.

loviti ribe z vabo na vrvici, ki se navija na kolesce na ribiški palici

ETIMOLOGIJA: ↑vijak

zlóščen zlóščna zlóščno pridevnik [zlóščen]

1.

ki ima zaradi enakomernega nanašanja navadno mastne snovi in drgnjenja lesk

2.

ekspresivno ki je prikazan tako, da bi bil videti sprejemljivejši, kot je v resnici; SINONIMI: ekspresivno lakiran, ekspresivno polakiran

ETIMOLOGIJA: ↑zloščiti

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

zlóščiti zlóščim dovršni glagol [zlóščiti]

1.

z enakomernim nanašanjem navadno mastne snovi in drgnjenjem narediti, da kaj dobi lesk

1.1.

2.

ekspresivno prikazati kaj tako, da bi bilo videti sprejemljivejše, kot je v resnici; SINONIMI: ekspresivno polakirati

ETIMOLOGIJA: ↑loščiti

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.