Tiskanje

benéškoslovénski -a -o prid. (ẹ̑-ẹ́)
nanašajoč se na Beneške Slovence ali Beneško Slovenijo: beneškoslovenska govorica; beneškoslovenska manjšina

bošnjáški -a -o prid. (á)
nanašajoč se na Bošnjake: bošnjaška manjšina; bošnjaška stranka; bošnjaško prebivalstvo

étničen -čna -o prid.(ẹ́)
nanašajoč se na pleme, ljudstvo, narod: etnična manjšina; etnična skupina / etnična meja; slovensko etnično ozemlje / etnične posebnosti; etnične pravice; etnična sestava / etnična antropologija / etnično čiščenje načrtno uničevanje narodnostnih, rasnih ali verskih skupin

étnično

prisl.:

etnično enotna, neenotna država

kúrdski -a -o prid. (ȗ)
nanašajoč se na Kurde: kurdski jezik; kurdski upornik, voditelj; kurdska manjšina

lojálnost -i ž (ȃ)
1. (zgolj) izpolnjevanje državljanskih obveznosti, zakonov zaradi dolžnosti: dokazoval je svojo lojalnost; zanesti se na lojalnost državljanov; lojalnost do države / narodna manjšina se je z vso lojalnostjo vključila v življenje države
2. knjiž. poštenost, odkritost v ravnanju: ta postopek ne priča o lojalnosti zastopnikov, ki so sklenili dogovor; njegova lojalnost in čut tovarištva

manjšína -e ž (í)
1. manjši del kake skupnosti, celote, zlasti ljudi: oni so manjšina; sklep večine je obvezen tudi za manjšino / parlamentarna manjšina
● biti, ostati v manjšini biti, ostati v primerjavi z določenim manj številen; biti preglasovan
2. navadno v zvezi narodna manjšina pripadniki naroda, katerega večina živi v drugi državi: zaščititi narodno manjšino; slovenska narodna manjšina v Italiji, na Koroškem; kulturna dejavnost narodne manjšine

minoritéta -e ž (ẹ̑)
knjiž. manjšina: majoriteta in minoriteta / minoriteta v parlamentu

národen -dna -o prid. (á)
1. nanašajoč se na narod:
a) njihov narodni obstoj je ogrožen; narodne meje; narodno ozemlje / narodni buditelj, voditelj; narodni izdajalec / slovenska narodna himna, zastava / narodna nesreča, sramota; narodna osvoboditev / svet za narodno obrambo / narodni muzej; narodno in pokrajinsko gledališče / Narodna galerija; Narodna in univerzitetna knjižnica; od 1894 do 1918 Narodna napredna stranka
b) narodni boji v 19. stoletju; narodni praznik; voditi narodno politiko; boriti se za narodne pravice / biti vzgojen v narodnem duhu; narodni ponos; narodna zavest
c) pouk v narodnem jeziku v materinščini; narodna cerkev cerkvenopravno samostojna cerkev pripadnikov določenega naroda; narodna država država, katere prebivalci so (v veliki večini) pripadniki določenega naroda in imajo vse pravice; narodna jed jed, značilna za kak narod, kako območje; narodna manjšina; narodno vprašanje vprašanje obstoja, svobode, razvoja kakega naroda
2. navadno v povedni rabi narodno zaveden: zlasti nižja inteligenca je bila narodna
3. ljudski: narodni običaji / narodne pesmi, pripovedke; narodno blago / godci in drugi narodni umetniki / narodna noša obleka iz krajev nekdanje ljudske noše, zlasti za okras prireditev; narodne vezenine; narodno-zabavna glasba zabavna glasba, ki posnema ljudsko glasbo / pisal je narodne igre / narodna prosveta
● narodni heroj kdor ima red narodnega heroja; red narodnega heroja v socializmu visoko jugoslovansko odlikovanje za izredno junaška dejanja v boju s sovražnikom; narodni park večje, pretežno prvobitno pokrajinsko območje posebne naravne lepote z znamenitostmi, ki imajo izjemen narodni, kulturni pomen; Narodna banka Jugoslavije nekdaj centralna (emisijska) banka Socialistične federativne republike Jugoslavije; knjiž. njegove pesmi so postale narodna lastnina pozna, ceni jih ves narod; na osvobojenem ozemlju se je formirala narodna oblast oblast narodnoosvobodilnih odborov; narodno vozilo glede na uporabnost, ceno najbolj pogosto vozilo v državi; ljudsko vozilo
♦ ekon. narodni dohodek novo ustvarjena vrednost v družbeni skupnosti v določenem razdobju, izražena v denarju; narodno gospodarstvo gospodarstvo določene države; zgod. narodni davek davek, ki so ga zavedni Slovenci prostovoljno dajali Osvobodilni fronti (slovenskega naroda) med narodnoosvobodilnim bojem; (narodni) radikal pristaš Tavčarjeve in Hribarjeve, narodno odločnejše frakcije v kranjskem deželnem zboru v osemdesetih letih 19. stoletja; Narodni svet najvišji politični organ, ki so ga sestavljali zastopniki slovenskih strank, ustanovljen avgusta 1918; narodna garda v francoski revoluciji ustanovljene oborožene enote pristašev revolucije; iz meščanov sestavljene oborožene enote za ohranitev reda in miru na Slovenskem leta 1848; narodna straža v revoluciji 1848 oborožene enote pristašev revolucije na Slovenskem; ob razpadu Avstro-Ogrske pomožne krajevne enote za ohranitev reda in miru na Slovenskem

národno

prisl.:

narodno mešano ozemlje

narodno mlačen, zaveden človek

sam.: biti navdušen za narodno

národnost -i ž (á)
1. pripadnost določenemu narodu: sramovati se, zavedati se svoje narodnosti / biti slovenske, srbske narodnosti / ekspr. utrjevati narodnost narodno zavest
// knjiž. značilnosti kulture, zavesti določenega naroda, ljudstva: narodnost v arhitekturi
2. polit. narodna manjšina: pripadniki italijanske, madžarske narodnosti v Sloveniji; narodi in narodnosti
3. etnična skupnost sploh: pripadniki drugih narodnosti; ekspr. mešanica narodnosti / buržoazija vladajoče narodnosti vladajočega naroda

národnosten -tna -o prid.(á)
nanašajoč se na narodnost: narodnostna osveščenost, zavest / narodnostna vzgoja / narodnostna nasprotja; narodnostno zatiranje / narodnostni boji; narodnostna politika
// naroden: slovenska narodnostna skupnost / državne in narodnostne meje / narodnostna manjšina

národnostno

prisl.:

narodnostno mešano ozemlje

narodnostno neopredeljen

albanski

Predlog

albanska albansko pridevnik

IZGOVOR: [albánski]

ZVEZE: albanski lek

Avstrija

Predlog

Avstrije samostalnik ženskega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

polno ime Republika Avstrija

država v Evropi

IZGOVOR: [áu̯strija], rodilnik [áu̯strije]

BESEDOTVORJE: Avstrijec, Avstrijka, Avstrijčev, Avstrijkin, avstrijski

avstrijski

Predlog

avstrijska avstrijsko pridevnik

IZGOVOR: [au̯stríjski]

ZVEZE: avstrijski šiling

Banatsko hribovje

Predlog

Banatskega hribovja samostalniška zveza srednjega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

hribovje v Romuniji

IZGOVOR: [banátsko hribôu̯je], rodilnik [banátskega hribôu̯ja]

PRIMERJAJ: banatski

belski

Predlog

belska belsko pridevnik

IZGOVOR: [bélski]

Cimber

Predlog

1 Cimbra samostalnik moškega spola

PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, prebivalsko ime

pripadnik nemške jezikovne manjšine v severni Italiji

v množini Cimbri nemška jezikovna manjšina v severni Italiji

IZGOVOR: [címbər], rodilnik [címbra]

BESEDOTVORJE: Cimber, Cimbrinja, Cimbrov, Cimbrinjin, cimbrski

Dolnja Lužica

Predlog

Dolnje Lužice samostalniška zveza ženskega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

pokrajina v Nemčiji

IZGOVOR: [dólnja lúžica], rodilnik [dólnje lúžice]

BESEDOTVORJE: Dolnjelužičan, Dolnjelužičanka, Dolnjelužičanov, Dolnjelužičankin, dolnjelužiški

PRIMERJAJ: Spodnja Lužica

Furlanija – Julijska krajina

Predlog

Furlanije – Julijske krajine samostalniška zveza ženskega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

pokrajina v Italiji

IZGOVOR: [furlaníja – júlijska krájina], rodilnik [furlaníje – júlijske krájine]

PRIMERJAJ:

Gorica

Predlog

Gorice samostalnik ženskega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

kraj v Italiji

IZGOVOR: [goríca], rodilnik [goríce]

BESEDOTVORJE: Goričan, Goričanka, Goričanov, Goričankin, goriški

PRIMERJAJ: Nova Gorica

Koroško

Predlog

Koroškega samostalnik srednjega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

pokrajina v severni Sloveniji

zvezna dežela v Avstriji

IZGOVOR: [koróško], rodilnik [koróškega]

BESEDOTVORJE: Korošec, Korošica, Koroščev, Korošičin, koroški

PRIMERJAJ: Koroška

kurdski

Predlog

kurdska kurdsko pridevnik

IZGOVOR: [kúrtski]

lužiškosrbski

Predlog

lužiškosrbska lužiškosrbsko pridevnik

IZGOVOR: [lúžiškosə̀rpski]

madžarski

Predlog

madžarska madžarsko pridevnik

IZGOVOR: [madžárski]

ZVEZE: madžarski forint

nar.

Predlog

okrajšava

narečje

narečno

narodni

narodnostni

naravni

Rakhine

Predlog

Rakhina samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

zvezna država v Mjanmaru

IZGOVOR: [rakájn], rodilnik [rakájna]

BESEDOTVORJE: Rakhinčan, Rakhinčanka, Rakhinčanov, Rakhinčankin, rakhinski

Rohinga

Predlog

Rohinga samostalnik ženskega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: prebivalsko ime

muslimanska manjšina v Mjanmaru

IZGOVOR: [rohínga], rodilnik [rohínga]

BESEDOTVORJE: Rohingejec in Rohinga, Rohingejka, Rohingejčev, Rohingejkin, rohingejski in rohinški

Spodnja Lužica

Predlog

Spodnje Lužice samostalniška zveza ženskega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

pokrajina v Nemčiji

IZGOVOR: [spódnja lúžica], rodilnik [spódnje lúžice]

BESEDOTVORJE: Spodnjelužičan, Spodnjelužičanka, Spodnjelužičanov, Spodnjelužičankin, spodnjelužiški

PRIMERJAJ: Dolnja Lužica

Sudeti

Predlog

2 Sudetov množinski samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

pokrajina ob češko-nemški meji

IZGOVOR: [sudéti], rodilnik [sudétou̯]

BESEDOTVORJE: Sudet, Sudetinja, Sudetov, Sudetinjin, sudetski

tamilski

Predlog

tamilska tamilsko pridevnik

IZGOVOR: [tamílski]

tutsijski

Predlog

tutsijska tutsijsko pridevnik

IZGOVOR: [tútsijski]

Videmska pokrajina

Predlog

Videmske pokrajine samostalniška zveza ženskega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

nekdaj pokrajina v Furlaniji – Julijski krajini

IZGOVOR: [vídəmska pokrájina], rodilnik [vídəmske pokrájine] tudi [vídəmska pokrajína], rodilnik [vídəmske pokrajíne]

BESEDOTVORJE: Videmčan, Videmčanka, Videmčanov, Videmčankin, videmskopokrajinski

PRIMERJAJ: videmski

étničen -čna -o (ẹ́) narodnosten: obravnavati ~e probleme
étnični -a -o (ẹ́) ~a manjšina
étničnost -i ž, pojm. (ẹ́)

manjšína -e ž (í) biti v ~i; narodna ~

minoritéta -e ž (ẹ̑) neobč. ~ v parlamentu manjšina

národen -dna -o (á) poud. biti premalo ~ |narodno zaveden|
národni -a -o (á) ~ odpadnik; ~e pesmi ljudske pesmi; ~a skupnost
národno -ega s, pojm. (á) biti navdušen za ~
národnost -i ž, pojm. (á) biti slovenske ~i; števn., publ. madžarska in italijanska ~ v Sloveniji narodna skupnost, manjšina

národnosten -tna -o (á)
národnostni -a -o (á) ~a nasprotja; ~a manjšina narodna manjšina

lóčeni -a -o prid.

ki ni več skupaj s čim drugim

SINONIMI:

publ. oddvojeni, knj.izroč. razdruženi, star. razločeni

GLEJ ŠE: mnenje, seja, razvezanec, razvezanka

manjšína -e ž

manjši del kake skupnosti, celote

SINONIMI:

knj.izroč. manjina, knj.izroč. minoriteta

óšpice Frazemi s sestavino óšpice:
dobíti óšpice, dobívati óšpice

pések Frazemi s sestavino pések:
metánje péska v očí, metáti kómu pések v očí, nasúti kómu pések v očí, natrésti kómu pések v očí, [nójevsko] skrívanje gláve v pések, [nójevsko] skrívati glávo v pések, [nójevsko] tiščánje gláve v pések, [nójevsko] tiščáti glávo v pések, pések v očí, sípati kómu pések v očí, skríti glávo v pések kot nój, tiščáti glávo v pések kot nój, vréči kómu pések v očí

smétana Frazemi s sestavino smétana:
bíti smétana [čésa], pobírati smétano, pobráti [vsò] smétano, posnéti smétano, zbrála se je smétana [čésa]

mȃnjši -a prid.

manjšína – glej mȃnjši

menjševīk -a m

manjína, f. = manjšina, Jan., Cig. (T.), nk.

manjšína, f. die Minderheit, die Minderzahl, die Minorität, Cig., Jan., nk.

étnična manjšína -e -e ž

kultúrna manjšína -e -e ž

mátični národ -ega -a m

národna manjšína -e -e ž

parlamentárna manjšína -e -e ž

parlamentárna opozícija -e -e ž

akulturácija -e ž

étnična manjšína -e -e ž

národna manjšína -e -e ž

struktúrna asimilácija -e -e ž

avtohtóna manjšína -e -e ž

étnična manjšína -e -e ž

intêrna manjšína -e -e ž

jezikôvna manjšína -e -e ž

manjšína -e ž

nacionálna manjšína -e -e ž

národna manjšína -e -e ž

národnost -i ž

nèavtohtóna manjšína -e -e ž

nèteritoriálna manjšína -e -e ž

regionálna manjšína -e -e ž

slovénska manjšína -e -e ž

teritoriálna manjšína -e -e ž

vérska manjšína -e -e ž

Ali slovenimo ime krajev »Biograd na Moru« in »Filip i Jakov«?

Ali slovenimo ime krajev Biograd na Moru in Filip i Jakov?

Cimbri ali Kimbri?

S kolegi smo naleteli na dilemo o ustreznosti zapisa etnonima nemške jezikovne manjšine (Cimbri ali Kimbri) v severni Italiji, in sicer opažamo, da je v virih stanje izredno neenotno celo v strokovni literaturi. Zanimajo nas seveda tudi oblike za ustrezne izpeljanke.

Slovenska ali madžarska imena mest na Madžarskem?

Zanima me katera poimenovanja naslednjih madžarskih mest so ustreznejša. Veszprém ali Belomost; Székesfehérvár ali Stolni Belgrad; Kaposvár ali Rupertgrad ter Zalaegerszeg ali Jageršek.

Udine ali Videm?

V zadnji Delovi prilogi Svet kapitala novinarka Pija Kapitanovič piše o tem, kako so Jugoslovani hodili nakupovat v Trst. Mimogrede omeni še Udine in udinski sporazum. Udine bi še nekako požrla, ampak udinski sporazum me je pa močno zbodel. V moji maloobmejni prepustnici je nekoč pisalo Videmski sporazum in doslej sem živela v veri, da je to edino ime tega sporazuma. Sprašujem se, kje je meja slovenjenja tujih krajevnih imen. Za glavna mesta je jasno. Pišemo Rim, Pariz, Bruselj itd, ne pa Roma, Paris, Bruxelles. Tudi večja zamejska mesta so poslovenjena – Trst, Gorica, Celovec, Beljak. Tudi za nekatere manjše kraje se mi zdi raba ustaljena. Ponavadi rečemo Opčine in ne Villa Opicina. Vas Dolina pri Trstu je običajno Dolina in ne San Dorligo della Valle. Tudi Pliberk ni Bleiburg. Za nekatere druge kraje pa se čedalje bolj uveljavlja tuje poimenovanje: Udine namesto Videm, Monfalcone namesto Tržič, Grado namesto Gradež. Kaj svetujete vi?

Vključenost slovenske leksike v sosednjih državah v temeljne slovarske priročnike

Zanima me, ali je v SSKJ vključeno tudi besedje iz slovenskega zamejstva oz. kje se lahko poučim o njem.

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

ePravopis – Slovenski pravopis

Slovenski pravopis

Sinonimni slovar slovenskega jezika

Slovar slovenskih frazemov

Slovenski etimološki slovar³

Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar

Pravni terminološki slovar

Urbanistični terminološki slovar

Geografski terminološki slovar

Jezikovna svetovalnica