Tiskanje

arašídov arašídova arašídovo pridevnik [arašídou̯ arašídova arašídovo]

ki je iz arašidov 1.1. ali vsebuje arašide 1.1.; SINONIMI: kikirikijev

ETIMOLOGIJA: ↑arašid

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

belúš belúša samostalnik moškega spola [belúš]

gojena ali divje rastoča rastlina z zelenimi ali belimi pokončnimi poganjki z luskastim vrhom; primerjaj lat. Asparagus; SINONIMI: špargelj

1.1.

navadno v množini

;

SINONIMI:

špargelj

STALNE ZVEZE: divji beluš, ostrolistni beluš
ETIMOLOGIJA: ↑bel - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

belúšni belúšna belúšno pridevnik [belúšni]

1.

ki je v zvezi z belušem 1.; SINONIMI: špargljev

2.

ki je del beluša 1.1.; SINONIMI: belušev

2.1.

belušev 1.1.

beluše 1.1.

;

SINONIMI:

belušev, špargljev

STALNE ZVEZE: belušna zelena
ETIMOLOGIJA: ↑beluš

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

čemáž čemáža tudi čémaž čémaža samostalnik moškega spola [čemáš čemáža] tudi [čémaš čémaža]

1.

užitna rastlina s suličastimi listi in zvezdastimi belimi cvetovi v socvetju z vonjem po česnu; primerjaj lat. Allium ursinum; SINONIMI: divji česen, medvedji česen

1.1.

;

SINONIMI:

divji česen

ETIMOLOGIJA: < čremoš, sorodno hrv. srijȇmoš, srijȇmuš, srb. srȇmuš, rus. čeremšá, belorus. čaramšá < pslov. *čermъšь, *čermъša < ide. *kremus(i̯)o‑, *kermus(i̯)o‑, iz česar je še litov. kermùšė, angl. ramsons, bav. nem. Rams, gr. kremyon - več ...

čêsen čêsna samostalnik moškega spola [čêsən]

1.

začimbna rastlina z razvejanim steblom in podzemno čebulico s stroki belkaste barve; primerjaj lat. Allium sativum

1.1.

STALNE ZVEZE: divji česen, medvedji česen
ETIMOLOGIJA: = hrv. kajk. čèsen, knjiž. čèsan, bolg. čésъn < pslov. *česnъ, iz *česnǫti ‛razčesniti, razklati’ - več ...

čêsnov čêsnova čêsnovo pridevnik [čêsnou̯ čêsnova čêsnovo]

1.

ki je v zvezi s česnom 1.

1.1.

česna 1.

2.

ki je v zvezi s česnom 1.1.

2.1.

česna 1.1.

česen 1.1.

ETIMOLOGIJA: ↑česen

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

jákov jákova jákovo pridevnik [jákou̯ jákova jákovo]

1.

ki je z zvezi z jakom1, jaki1

ETIMOLOGIJA: ↑jak

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

kikiríkijev kikiríkijeva kikiríkijevo pridevnik [kikiríkijeu̯ kikiríkijeva kikiríkijevo]

ki je iz kikirikija1 1.1. ali vsebuje kikiriki1 1.1.; SINONIMI: arašidov

ETIMOLOGIJA: ↑kikiriki

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

krúšni krúšna krúšno pridevnik [krúšni]

1.

ki je v zvezi s kruhom ali kruhu podobnim pecivom

1.1.

1.2.

2.

ki komu nadomešča kaj izvornega, zlasti starše, družino

STALNE ZVEZE: krušna mama, krušna mati, krušna plesen, krušna skodelica, krušni oče
ETIMOLOGIJA: ↑kruh

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

míšnica míšnice samostalnik ženskega spola [míšnica]

1.

past za miši in druge manjše glodalce; SINONIMI: mišelovka

2.

ekspresivno nevaren, težaven, brezizhoden položaj; SINONIMI: ekspresivno mišelovka

3.

dogajanje v literarnem ali uprizoritvenem delu, pri katerem se skuša ukaniti enega od likov; SINONIMI: mišelovka

4.

starinsko arzenik

ETIMOLOGIJA: ↑miš

očíščen očíščena očíščeno pridevnik [očíščen]

1.

ki nima več umazanije, odpadkov, neželenih snovi; SINONIMI: počiščen

1.1.

1.2.

1.3.

;

SINONIMI:

počiščen

ETIMOLOGIJA: ↑očistiti

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

parmezán parmezána samostalnik moškega spola [parmezán]

zelo trd sir rahlo pikantnega okusa iz kravjega mleka, ki se navadno riba, strga, po izvoru iz Italije

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Parmesan in frc. parmesan iz severnoit. parmesano, knjiž. it. parmigiano, prvotno ‛paremski, iz Parme’, po italijanskem mestu Parma - več ...

pínja pínje samostalnik ženskega spola [pínja]

višja valjasta posoda s tlačilko za izdelovanje masla, navadno manjših količin

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz furl. pìgne ali star. it. pigna ‛lonec’ < lat. pīnea ‛borova’ iz pīnus ‛bor’ zaradi podobne oblike lonca in pinijevega storža - več ...

pomókati pomókam dovršni glagol [pomókati]

1.

potresti z moko ali povaljati v moki

2.

dodati moko med kuhanjem

ETIMOLOGIJA: iz mokati iz ↑moka

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

príželjc príželjca samostalnik moškega spola [prížəlc]

1.

iz anatomije organ v zgornjem delu prsnega koša, v katerem nastajajo limfociti

1.1.

ETIMOLOGIJA: prevzeto in prilagojeno iz avstr. nem. Prüsel, knjiž. Briesel, kar etimološko ni pojasnjeno - več ...

skúta skúte samostalnik ženskega spola [skúta]

1.

mehek nezorjen mlečni izdelek, narejen iz sirotke ali mleka

1.1.

STALNE ZVEZE: albuminska skuta, sirarska skuta, sladka skuta
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz neke roman. predloge, sorodne s furl. scòta < lat. excocta, deležnik od excoquere ‛pokuhati’, iz lat. ex ‛iz’ + coquere ‛kuhati’, prvotno torej ‛pokuhana (jed)’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

vanilín vanilína samostalnik moškega spola [vanilín]

1.

bela snov, ki se pridobiva iz plodov vanilje ali s sintetizacijo in se uporablja zlasti pri pripravi slaščic, kot sestavina parfumov

1.1.

2.

kot pridevnik ki je v zvezi z vanilinom

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. vanillin, nem. Vanillin, iz ↑vanilija

vanílja vanílje; in vanílija samostalnik ženskega spola [vanílja]

1.

tropska rastlina vzpenjavka z velikimi, navadno zelenkasto rumenimi listi in cvetovi ter s plodovi v obliki glavic; primerjaj lat. Vanilla

manj formalno

STALNE ZVEZE: burbonska vanilja
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek it. vaniglia ali nem. Vanille in frc. vanille iz špan. vanilla, iz vaina ‛strok’ < lat. vāgīna v pomenu ‛strok’ - več ...