..a2 ž. prip. obr.
1. člov. 'vršilka' príča, čvêka, čénča
2. 'dejanje' béra, péka, zmága
3. 'rezultat dejanja' péka, zaséda; ignoránca, reprezentánca
4. 'nosilnica lastnosti' brizgálna; dominánta, konstánta; diagonála
5. 'lastnost' arogánca, dekadénca, elegánca
6. 'skupno ime' déca, gospôda; kerámika, klásika, periódika
7. 'prostor, mesto' filozófska, Štájerska
8. člov. 'ženski par moškemu' soséda; Andrêja, Fránca, Tóna
Aachen -chna [áhən] m, zem. i. (á) |nemško mesto|: v ~u
aachenski -a -o [hə] (á)
Aachenčan -a [hə] m, preb. i. (á)
Aachenčanka -e [hə] ž, preb. i. (á)
Aalst -a [álst] m, zem. i. (ȃ) |belgijsko mesto|: v ~u
aalstski -a -o (ȃ)
Aalstčan -a m, preb. i. (ȃ)
Aalstčanka -e ž, preb. i. (ȃ)
Aarau -a [árav-] m, zem. i. (ȃ) |švicarsko mesto|: v Aarauu
aaravski -a -o (ȃ)
Aaraučan -a m, preb. i. (ȃ)
Aaraučanka -e ž, preb. i. (ȃ)
Abadán -a m, zem. i. (ȃ) |iransko mesto|: v ~u
abadánski -a -o (ȃ)
Abadánčan -a m, preb. i. (ȃ)
Abadánčanka -e ž, preb. i. (ȃ)
Abdêra -e ž, zem. i. (ȇ) |antično grško mesto|
abdêrski -a -o (ȇ)
Abdêrčan -a m, preb. i. (ȇ)
Abdêrčanka -e ž, preb. i. (ȇ)
Aberdeen -a [aberdín] m, zem. i. (ȋ) |škotsko mesto|: v ~u
aberdeenski -a -o (ȋ)
Aberdeenčan -a m, preb. i. (ȋ)
Aberdeenčanka -e ž, preb. i. (ȋ)
Abidžán -a m, zem. i. (ȃ) |mesto v državi Slonokoščena obala|: v ~u
abidžánski -a -o (ȃ)
Abidžánec -nca m z -em preb. i. (ȃ)
Abidžánka -e ž, preb. i. (ȃ)
Abidžánčev -a -o (ȃ)
Abukír -ja m z -em zem. i. (ȋ) |egiptovsko mesto|: v ~u
abukírski -a -o (ȋ)
Abukírčan -a m, preb. i. (ȋ)
Abukírčanka -e ž, preb. i. (ȋ)
Adelájda -e ž, zem. i. (ȃ) |avstralsko mesto|: v ~i
adelájdski -a -o (ȃ)
Adelájdčan -a m, preb. i. (ȃ)
Adelájdčanka -e ž, preb. i. (ȃ)
Ádis Abéba ~ -e ž, zem. i. (ȃ ẹ̑) |glavno mesto Etiopije|: v ~ ~i
adisabébski -a -o (ẹ̑)
Adisabébčan -a m, preb. i. (ẹ̑)
Adisabébčanka -e ž, preb. i. (ẹ̑)
Ádmont -a m, zem. i. (ȃ) |avstrijsko mesto|: v ~u
ádmontski -a -o (ȃ)
Ádmontčan -a m, preb. i. (ȃ)
Ádmontčanka -e ž, preb. i. (ȃ)
Ágra -e ž, zem. i. (ȃ) |indijsko mesto|: v ~i
ágrski -a -o (ȃ)
Ágrčan -a m, preb. i. (ȃ)
Ágrčanka -e ž, preb. i. (ȃ)
Aix-en-Provence -cea [éks-an-prováns] m, zem. i. (ẹ̑-ȃ) |francosko mesto|: v ~u
aixenprovenški -a -o (ȃ)
Aixenprovenšan -a m, preb. i. (ȃ)
Aixenprovenšanka -e ž, preb. i. (ȃ)
Aix-les-Bains -a [éks-le-bén] m, zem. i. (ẹ̑-ẹ̑) |francosko mesto|: v ~u
aixlesbainski -a -o (ẹ̑)
Aixlesbainsčan -a m, preb. i. (ẹ̑)
Aixlesbainsčanka -e ž, preb. i. (ẹ̑)
Ajáccio -ia [ačo] m z -em zem. i. (ȃ) |glavno mesto Korzike|: v ~u
ajáški -a -o (ȃ)
Ajáccian -a m, preb. i. (ȃ)
Ajáccianka -e ž, preb. i. (ȃ)
Ákra -e ž, zem. i. (ȃ) |glavno mesto Gane|: v ~i
ákrski -a -o (ȃ)
Ákrčan -a m, preb. i. (ȃ)
Ákrčanka -e ž, preb. i. (ȃ)
..ála ž. prip. obr. (ȃ) ʻprostor, mestoʼ centrála, magistrála, katedrála, komerciála
Albertvílle -lla [albervil] m, zem. i. (ȋ) |francosko mesto|: v ~u
albertvílski -a -o (ȋ)
Albertvíllčan -a m, preb. i. (ȋ)
Albertvíllčanka -e ž, preb. i. (ȋ)
Albí -ja m z -em zem. i. (ȋ) |francosko mesto|: v ~u
albíjski -a -o (ȋ)
Albíjčan -a m, preb. i. (ȋ)
Albíjčanka -e ž, preb. i. (ȋ)
Aleksandríja -e ž, zem. i. (ȋ) |egiptovsko mesto|: v ~i
aleksandríjski -a -o (ȋ)
Aleksandríjčan -a m, preb. i. (ȋ)
Aleksandríjčanka -e ž, preb. i. (ȋ)
..(al)íšče s. prip. obr. (í) ʻprostor, mesto dejanjaʼ napajalíšče; prim. ..íšče
Álmaty -ja [ti] m z -em zem. i. (ȃ) |kazahstansko mesto|: v ~u
álmatyjski -a -o (ȃ)
Álmatyjčan -a m, preb. i. (ȃ)
Álmatyjčanka -e ž, preb. i. (ȃ)
..(á)lna ž. prip. obr. (ȃ)
1. 'vršilnica' brizgálna
2. 'prostor, mesto dejanja' prodajálna; prim. ..a2
Alžír -a m, zem. i. (ȋ) |glavno mesto Alžirije|: v ~u
alžírski -a -o (ȋ)
Alžírčan -a m, preb. i. (ȋ)
Alžírčanka -e ž, preb. i. (ȋ)
Áman -a m, zem. i. (ȃ) |glavno mesto Jordanije|: v ~u
ámanski -a -o (ȃ)
Ámančan -a m, preb. i. (ȃ)
Ámančanka -e ž, preb. i. (ȃ)
Amiéns -a [amjen] m, zem. i. (ẹ̑) |francosko mesto|: v ~u
amiénski -a -o (ẹ̑)
Amiénsčan -a m, preb. i. (ẹ̑)
Amiénsčanka -e ž, preb. i. (ẹ̑)
Ámsterdam -a m, zem. i. (ȃ) |glavno mesto Nizozemske|: v ~u
ámsterdamski -a -o (ȃ)
Ámsterdamčan -a m, preb. i. (ȃ)
Ámsterdamčanka -e ž, preb. i. (ȃ)
Ancóna -e [ko] ž, zem. i. (ọ̑) |italijansko mesto|: v ~i
ancónski -a -o (ọ̑)
Ancónčan -a m, preb. i. (ọ̑)
Ancónčanka -e ž, preb. i. (ọ̑)
Ánkara -e ž, zem. i. (ȃ) |glavno mesto Turčije|: v ~i
ánkarski -a -o (ȃ)
Ánkarčan -a m, preb. i. (ȃ)
Ánkarčanka -e ž, preb. i. (ȃ)
Antiohíja -e [ijo] ž, zem. i. (ȋ) |antično sirijsko mesto|: v ~i
antiohíjski -a -o (ȋ)
Antiohíjec -jca m z -em preb. i. (ȋ)
Antiohíjka -e ž, preb. i. (ȋ)
Antiohíjčev -a -o (ȋ)
Antwêrpen -pna [tv] m, zem. i. (é) |belgijsko mesto|: v ~u
antwêrpenski -a -o [pə] (é)
Antwêrpenčan -a [pə] m, preb. i. (é)
Antwêrpenčanka -e [pə] ž, preb. i. (é)
Arézzo -zza [eco] m z -em zem. i. (ẹ̑) |italijansko mesto|: v ~u
aréški -a -o (ẹ̑)
Aréčan -a m, preb. i. (ẹ̑)
Aréčanka -e ž, preb. i. (ẹ̑)
..aríca ž. prip. obr. (í) ʻprostor, mestoʼ pesmaríca
..árij m. prip. obr. (á)
1. člov. 'nosilec lastnosti' primárij, ordinárij, impresárij
2. 'prostor, mesto' akvárij, alfabetárij, planetárij
3. 'skupno ime' instrumentárij
Árles -a [arəl arla] m, zem. i. (ȃ) |francosko mesto|: v ~u
árlski -a -o (ȃ)
Arležàn -ána in Arležán -a m, preb. i. (ȁ á; ȃ)
Arležánka -e ž, preb. i. (ȃ)
..árna ž. prip. obr. (ȃ)
1. 'prostor, mesto dejanja' barvárna, pražárna, bronolivárna
2. 'prostor, mesto' čolnárna, kavárna, kobilárna
Árnhem -a m, zem. i. (á) |nizozemsko mesto|: v ~u
árnhemski -a -o (á)
Árnhemčan -a m, preb. i. (á)
Árnhemčanka -e ž, preb. i. (á)
..árnica ž. prip. obr. (ȃ) ʻprostor, mestoʼ kolárnica, kolesárnica, ribárnica
aspirírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; aspiríranje (ȋ) neobč. prizadevati si za, potegovati se za: na kaj ~ ~ angažma; ~ ~ prvo mesto; zdrav. izsesavati; vsesavati
Assísi -ja [asizi] m z -em zem. i. (ȋ) |italijansko mesto|: v ~u
assísijski -a -o in asíški -a -o (ȋ; ȋ)
Assísijčan -a m, preb. i. (ȋ)
Assísijčanka -e ž, preb. i. (ȋ)
Ástrahan -a m, zem. i. (ȃ) |rusko mesto|: v ~u
ástrahanski -a -o (ȃ)
Ástrahančan -a m, preb. i. (ȃ)
Ástrahančanka -e ž, preb. i. (ȃ)
Asuán -a m, zem. i. (ȃ) |egiptovsko mesto|: v ~u
asuánski -a -o (ȃ)
Asuánčan -a m, preb. i. (ȃ)
Asuánčanka -e ž, preb. i. (ȃ)
..át1 m. prip. obr. (ȃ)
1. člov. 'nosilec lastnosti' aziát, desperát, diskalceát
2. člov. 'opravkar' advokát, diplomát
3. 'dejanje' diktát, falzifikát
4. 'rezultat dejanja' destilát, fabrikát
5. 'prostor, mesto' dekanát, emirát, konzulát
6. 'snov' fosfát, karbonát, kondenzát, nitrát
7. 'skupno ime' episkopát
Aténe -én ž mn., zem. i. (ẹ̑ ẹ́) |glavno mesto Grčije|: v ~ah
aténski -a -o (ẹ̑)
Aténčan -a, star. Aténec -nca m, druga oblika z -em preb. i. (ẹ̑; ẹ̑)
Aténčanka -e ž, preb. i. (ẹ̑)
Atlánta -e ž, zem. i. (ȃ) |mesto v ZDA|: v ~i
atlántski -a -o (ȃ)
Atlántčan -a m, preb. i. (ȃ)
Atlántčanka -e ž, preb. i. (ȃ)
..atórij m. prip. obr. (ọ́)
1. 'prostor, mesto' observatórij, purgatórij
2. 'skladba' oratórij
Áugsburg -a [au̯] m, zem. i. (ȃ) |nemško mesto|
áugsburški -a -o (ȃ)
Augsburžàn -ána in Augsburžán -a m, preb. i. (ȁ á; ȃ)
Augsburžánka -e ž, preb. i. (ȃ)
Austin -a [óstin] m, zem. i. (ọ̑) |mesto v ZDA|
austinski -a -o (ọ̑)
Austinčan -a m, preb. i. (ọ̑)
Austinčanka -e ž, preb. i. (ọ̑)
Avignón -a [avinjon] m, zem. i. (ọ̑) |francosko mesto|: v ~u
avignónski -a -o (ọ̑)
Avignónčan -a m, preb. i. (ọ̑)
Avignónčanka -e ž, preb. i. (ọ̑)
Ávlida -e ž, im. tudi Ávlis zem. i. (ȃ) |antično grško mesto|: v ~i
ávlidski -a -o (ȃ)
Ávlijec -jca m z -em preb. i. (ȃ)
Ávlijka -e ž, preb. i. (ȃ)
Ávlijčev -a -o (ȃ)
Bábilon -a m, zem. i. (ȃ) |glavno mesto Babilonije|: v ~u
babilónski -a -o (ọ̑)
Babilónec -nca m z -em preb. i. (ọ̑)
Babilónka -e ž, preb. i. (ọ̑)
Babilónčev -a -o (ọ̑)
Báden-Báden -dna [dən-] m, zem. i. (á-á) |nemško mesto|: v ~u
báden-bádenski -a -o [də-də] (á-á)
Báden-Bádenčan -a [də-də] m, preb. i. (á-á)
Báden-Bádenčanka -e [də-də] ž, preb. i. (á-á)
Bágdad -a m, zem. i. (ȃ) |glavno mesto Iraka|: v ~u
bágdadski -a -o (ȃ)
Bágdadčan -a m, preb. i. (ȃ)
Bágdadčanka -e ž, preb. i. (ȃ)
Bákar -kra m, zem. i. (á) |hrvaško mesto|: v ~u
bákrski -a -o (á)
Bákrčan -a m, preb. i. (á)
Bákrčanka -e ž, preb. i. (á)
Bakú -ja m z -em zem. i. (ȗ) |glavno mesto Azerbajdžana|: v ~u
bakújski -a -o (ȗ)
Bakújčan -a m, preb. i. (ȗ)
Bakújčanka -e ž, preb. i. (ȗ)
Bamáko -a m, zem. i. (ȃ) |glavno mesto Malija|: v ~u
bamákovski -a -o (ȃ)
Bamákovčan -a m, preb. i. (ȃ)
Bamákovčanka -e ž, preb. i. (ȃ)
Bándung -a m, zem. i. (ȃ) |indonezijsko mesto|: v ~u
bándunški -a -o (ȃ)
Bándunžan -a m, preb. i. (ȃ)
Bándunžanka -e ž, preb. i. (ȃ)
Bángkok -a m, zem. i. (ȃ) |glavno mesto Tajske|: v ~u
bángkoški -a -o (ȃ)
Bángkočan -a m, preb. i. (ȃ)
Bángkočanka -e ž, preb. i. (ȃ)
Bánjalúka -e ž, zem. i. (ȃú; ȃȗ) |bosensko mesto|: v ~i
banjalúški -a -o (ȗ)
Banjalúčan -a m, preb. i. (ȗ)
Banjalúčanka -e ž, preb. i. (ȗ)
Banská Bystrica -e -e [bán bís] ž, zem. i. (ȃ ȋ) |slovaško mesto|
banskobystriški -a -o (ȋ)
Banskobystričan -a m, preb. i. (ȋ)
Banskobystričanka -e ž, preb. i. (ȋ)
Barcelóna -e [ce in se] ž, zem. i. (ọ̑) |mesto v Španiji, glavno mesto Katalonije|
barcelónski -a -o (ọ̑)
Barcelónčan -a m, preb. i. (ọ̑)
Barcelónčanka -e ž, preb. i. (ọ̑)
Bári -ja m z -em zem. i. (ȃ) |italijansko mesto|: v ~u
bárijski -a -o (ȃ)
Bárijčan -a m, preb. i. (ȃ)
Bárijčanka -e ž, preb. i. (ȃ)
Básel -sla [baz] m, zem. i. (á) |švicarsko mesto|: v ~u
báselski -a -o [zə] (á)
Báselčan -a [zə] m, preb. i. (á)
Báselčanka -e [zə] ž, preb. i. (á)
Básra -e ž, zem. i. (á; ȃ) |iraško mesto|: v ~i
básrski -a -o (á; ȃ)
Básrčan -a m, preb. i. (á; ȃ)
Básrčanka -e ž, preb. i. (á; ȃ)
Batúmi -ja m z -em zem. i. (ȗ) |gruzijsko mesto|: v ~u
batúmski -a -o (ȗ)
Batúmčan -a m, preb. i. (ȗ)
Batúmčanka -e ž, preb. i. (ȗ)
Bayónne -nna [bajon] m, zem. i. (ọ̑) |francosko mesto|: v ~u
bayónski -a -o (ọ̑)
Bayónnčan -a m, preb. i. (ọ̑)
Bayónnčanka -e ž, preb. i. (ọ̑)
Báyreuth -a [bajrojt] m, zem. i. (ȃ) |nemško mesto|: v ~u
báyreuthski -a -o (ȃ)
Báyreuthčan -a m, preb. i. (ȃ)
Báyreuthčanka -e ž, preb. i. (ȃ)
Beeršéba -e [ber] ž, zem. i. (ẹ̑) |izraelsko mesto|: v ~i
beeršébski -a -o (ẹ̑)
Beeršébec -bca m z -em preb. i. (ẹ̑)
Beeršébka -e ž, preb. i. (ẹ̑)
Beeršébčev -a -o (ẹ̑)
Bêjrut -a m, zem. i. (ȇ) |glavno mesto Libanona|: v ~u
bêjrutski -a -o (ȇ)
Bêjrutčan -a m, preb. i. (ȇ)
Bêjrutčanka -e ž, preb. i. (ȇ)
Bélfast -a m, zem. i. (ẹ̑) |glavno mesto Severne Irske|: v ~u
bélfastski -a -o (ẹ̑)
Bélfastčan -a m, preb. i. (ẹ̑)
Bélfastčanka -e ž, preb. i. (ẹ̑)
Béli Mánastir -ega -ja m, druga enota z -em zem. i. (ẹ́ ȃ) |hrvaško mesto|: v ~em ~u
belománastirski -a -o (ȃ)
Belománastirčan -a m, preb. i. (ȃ)
Belománastirčanka -e ž, preb. i. (ȃ)
Belják -a m, zem. i. (á) |mesto na avstrijskem Koroškem|: v ~u
beljáški -a -o (á)
Beljáčan -a m, preb. i. (á)
Beljáčanka -e ž, preb. i. (á)
Benétke -étk ž mn., zem. i. (ẹ̑) |italijansko mesto|: v ~ah
benéški -a -o tudi benečánski -a -o (ẹ̑; ȃ)
Benečàn -ána in Benečán -a m, preb. i. (ȁ á; ȃ)
Benečánka -e ž, preb. i. (ȃ)
Bengázi -ja m z -em zem. i. (á; ȃ) |libijsko mesto|: v ~u
bengázijski -a -o (á; ȃ)
Bengázijčan -a m, preb. i. (á; ȃ)
Bengázijčanka -e ž, preb. i. (á; ȃ)
Béograd -a m, zem. i. (ẹ̑) |glavno mesto ZRJ|: v ~u
béograjski -a -o (ẹ̑)
Béograjčan -a m, preb. i. (ẹ̑)
Béograjčanka -e ž, preb. i. (ẹ̑)
Bêrgamo -a m, zem. i. (ȇ) |italijansko mesto|: v ~u
bêrgamski -a -o (ȇ)
Bêrgamčan -a m, preb. i. (ȇ)
Bêrgamčanka -e ž, preb. i. (ȇ)
Bêrgen -gna m, zem. i. (ȇ) |norveško mesto|: v ~u
bêrgenski -a -o [gə] (ȇ)
Bêrgenčan -a [gə] m, preb. i. (ȇ)
Bêrgenčanka -e [gə] ž, preb. i. (ȇ)
Berlín -a m, zem. i. (ȋ) |glavno mesto Nemčije|: v ~u
berlínski -a -o (ȋ)
Berlínčan -a m, preb. i. (ȋ)
Berlínčanka -e ž, preb. i. (ȋ)
Bêrn -a m, zem. i. (é) |glavno mesto Švice|: v ~u
bêrnski -a -o (é)
Bêrnčan -a m, preb. i. (é)
Bêrnčanka -e ž, preb. i. (é)
Beromünster -tra [mín] m, zem. i. (í) |švicarsko mesto|: v ~u
beromünstrski -a -o (í)
Beromünstrčan -a m, preb. i. (í)
Beromünstrčanka -e ž, preb. i. (í)
Białystok -a [bjalí] m, zem. i. (ȋ) |poljsko mesto|: v ~u
białystoški -a -o (ȋ)
Białystočan -a m, preb. i. (ȋ)
Białystočanka -e ž, preb. i. (ȋ)
Biháć -a [ač] m z -em zem. i. (á) |bosensko mesto|: v ~u
biháški -a -o (á)
Biháćan -a m, preb. i. (á)
Biháćanka -e ž, preb. i. (á)
Bilbáo -a m, zem. i. (ȃ) |špansko mesto|: v ~u
bilbájski -a -o (ȃ)
Bilbájčan -a m, preb. i. (ȃ)
Bilbájčanka -e ž, preb. i. (ȃ)
Bíleća -e [ča] ž, zem. i. (ȋ) |hercegovsko mesto|: v ~i
bílećanski -a -o (ȋ)
Bílećan -a m, preb. i. (ȋ)
Bílećanka -e ž, preb. i. (ȋ)
Bíograd -a [ijo] m, zem. i. (ȋ) |hrvaško mesto|: v ~u
bíograjski -a -o (ȋ)
Bíograjčan -a m, preb. i. (ȋ)
Bíograjčanka -e ž, preb. i. (ȋ)
Bírmingham -a [gem] m, zem. i. (ȋ) |angleško mesto|: v ~u
bírminghamski -a -o (ȋ)
Bírminghamčan -a m, preb. i. (ȋ)
Bírminghamčanka -e ž, preb. i. (ȋ)
Bíschofshófen -fna [biš] m, zem. i. (ȋọ́) |avstrijsko mesto|: v ~u
bíschofshófenski -a -o [fə] (ȋọ́)
Bíschofshófenčan -a [fə] m, preb. i. (ȋọ́)
Bíschofshófenčanka -e [fə] ž, preb. i. (ȋọ́)
Bítola -e ž, zem. i. (ȋ) |makedonsko mesto|: v ~i
bítolski -a -o (ȋ)
Bítolčan -a m, preb. i. (ȋ)
Bítolčanka -e ž, preb. i. (ȋ)
Bjélovar -ja m z -em zem. i. (ẹ̑) |hrvaško mesto|: v ~u
bjélovarski -a -o (ẹ̑)
Bjélovarčan -a m, preb. i. (ẹ̑)
Bjélovarčanka -e ž, preb. i. (ẹ̑)
Bóchum -a [oh] m, zem. i. (ọ̑) |nemško mesto|: v ~u
bóchumski -a -o (ọ̑)
Bóchumčan -a m, preb. i. (ọ̑)
Bóchumčanka -e ž, preb. i. (ọ̑)
Bogóta -e ž, zem. i. (ọ̑) |glavno mesto Kolumbije|: v ~i
bogótski -a -o (ọ̑)
Bogótčan -a m, preb. i. (ọ̑)
Bogótčanka -e ž, preb. i. (ọ̑)
Bológna -e [onja] ž, zem. i. (ọ̑) |italijansko mesto|: v ~i
bolónjski -a -o (ọ̑)
Bológnčan -a m, preb. i. (ọ̑)
Bológnčanka -e ž, preb. i. (ọ̑)
Bolzáno -a [ca] m, zem. i. (ȃ) |italijansko mesto|: v ~u
bolzánski -a -o (ȃ)
Bolzánčan -a m, preb. i. (ȃ)
Bolzánčanka -e ž, preb. i. (ȃ); prim. Bozen
Bómbaj -a m z -em zem. i. (ọ̑) |indijsko mesto|: v ~u
bómbajski -a -o (ọ̑)
Bómbajčan -a m, preb. i. (ọ̑)
Bómbajčanka -e ž, preb. i. (ọ̑)
bombardírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; bombardíranje (ȋ) koga/kaj ~ mesto, ranjence; bombardirati koga z/s čim ~ prijatelja z vprašanji
Bónn -a [bon] m, zem. i. (ọ̑) |nemško mesto|: v ~u
bónski -a -o (ọ̑)
Bónnčan -a m, preb. i. (ọ̑)
Bónnčanka -e ž, preb. i. (ọ̑)
Bordeaux -a [bordó -ja] m z -em/-om [em] zem. i. (ọ̑) |francosko mesto|: v ~u
bordeaujski -a -o tudi bordójski -a -o (ọ̑; ọ̑)
Bordeauxčan -a m, preb. i. (ọ̑)
Bordeauxčanka -e ž, preb. i. (ọ̑)
Bôrovo -a s, zem. i. (ȏ) |hrvaško mesto|: v ~u
bôrovski -a -o (ȏ)
Bôrovčan -a m, preb. i. (ȏ)
Bôrovčanka -e ž, preb. i. (ȏ)
Bóston -a m, zem. i. (ọ̑) |mesto v ZDA|: v ~u
bóstonski -a -o (ọ̑)
Bóstončan -a m, preb. i. (ọ̑)
Bóstončanka -e ž, preb. i. (ọ̑)
Bózen -zna [oc] m, zem. i. (ọ̑) |italijansko mesto|: v ~u
bózenski -a -o (ọ̑)
Bózenčan -a m, preb. i. (ọ̑)
Bózenčanka -e ž, preb. i. (ọ̑); prim. Bolzano
Bragánça -e [nsa] ž, zem. i. (ȃ) |portugalsko mesto|: v ~i
bragánški -a -o (ȃ)
Bragánčan -a m, preb. i. (ȃ)
Bragánčanka -e ž, preb. i. (ȃ)
Bráíla -e [aji] ž, zem. i. (ȋ) |romunsko mesto|: v ~i
bráílski -a -o (ȋ)
Bráílčan -a m, preb. i. (ȋ)
Bráílčanka -e ž, preb. i. (ȋ)
Brasília -e [brazilija] ž, zem. i. (í; ȋ) |glavno mesto Brazilije|
brasílijski -a -o (í; ȋ)
Brasílijčan -a m, preb. i. (í; ȋ)
Brasílijčanka -e ž, preb. i. (í; ȋ)
Braşôv -a [ašo] m, zem. i. (ȏ) |romunsko mesto|: v ~u
braşôvski -a -o (ȏ)
Braşôvčan -a m, preb. i. (ȏ)
Braşôvčanka -e ž, preb. i. (ȏ)
Brátislava -e ž, zem. i. (ȃ) |glavno mesto Slovaške|: v ~i
brátislavski -a -o (ȃ)
Brátislavčan -a m, preb. i. (ȃ)
Brátislavčanka -e ž, preb. i. (ȃ)
Bráunschweig -a [brau̯nšvajg-] m, zem. i. (ȃ) |nemško mesto|: v ~u
bráunschweigovski -a -o (ȃ)
Bráunschweigovčan -a m, preb. i. (ȃ)
Bráunschweigovčanka -e ž, preb. i. (ȃ)
Brazzavílle -lla [brazavil] m, zem. i. (ȋ) |glavno mesto Konga|: v ~u
brazzavílski -a -o (ȋ)
Brazzavíllčan -a m, preb. i. (ȋ)
Brazzavíllčanka -e ž, preb. i. (ȋ)
Bŕčko -ega s, zem. i. (ȓ) |bosensko mesto|: v ~em
bŕški -a -o (ȓ)
Brčàn -ána in Brčán -a m, preb. i. (ȁ á; ȃ)
Brčánka -e ž, preb. i. (ȃ)
Brégenz -a [nc] m z -em zem. i. (ẹ̑) |avstrijsko mesto|: v ~u
brégenški -a -o (ẹ̑)
Brégenčan -a m, preb. i. (ẹ̑)
Brégenčanka -e ž, preb. i. (ẹ̑)
Brémen -mna m, zem. i. (ẹ́) |nemško mesto|: v ~u
brémenski -a -o [mə] (ẹ́)
Brémenčan -a [mə] m, preb. i. (ẹ́)
Brémenčanka -e [mə] ž, preb. i. (ẹ́)
Bréscia -e [eša] ž, zem. i. (ẹ̑) |italijansko mesto|: v ~i
bréški -a -o (ẹ̑)
Bréscian -a m, preb. i. (ẹ̑)
Bréscianka -e ž, preb. i. (ẹ̑)
Bressanóne -a [esa] m, zem. i. (ọ̑) |italijansko mesto|: v ~u
bressanónski -a -o (ọ̑)
Bressanónčan -a m, preb. i. (ọ̑)
Bressanónčanka -e ž, preb. i. (ọ̑); prim. Briksen
Brést -a m, zem. i. (ẹ̑) |belorusko mesto; francosko mesto|: v ~u
bréstovski -a -o (ẹ̑)
Bréstovčan -a m, preb. i. (ẹ̑)
Bréstovčanka -e ž, preb. i. (ẹ̑)
Bríksen -sna m, zem. i. (í) |italijansko mesto|: v ~u
bríksenski -a -o [sə] (í)
Bríksenčan -a [sə] m, preb. i. (í)
Bríksenčanka -e [sə] ž, preb. i. (í); prim. Bressanone
Bríndisi -ja [zi] m z -em zem. i. (ȋ) |italijansko mesto|: v ~u
bríndisijski -a -o (ȋ)
Bríndisijčan -a m, preb. i. (ȋ)
Bríndisijčanka -e ž, preb. i. (ȋ)
Bŕno -a s, zem. i. (ȓ) |češko mesto|: v ~u
bŕnski -a -o (ȓ)
Bŕnčan -a m, preb. i. (ȓ)
Bŕnčanka -e ž, preb. i. (ȓ)
Brúselj -slja m z -em zem. i. (ú) |glavno mesto Belgije|: v ~u
brúseljski -a -o [sə] (ú)
Brúseljčan -a [sə] m, preb. i. (ú)
Brúseljčanka -e [sə] ž, preb. i. (ú)
búba2 -e ž (ú; ȗ) otr. boleče mesto, rana
Búdimpešta -e ž, zem. i. (ȗ) |glavno mesto Madžarske|: v ~i
búdimpeški -a -o (ȗ)
Búdimpeščan -a m, preb. i. (ȗ)
Búdimpeščanka -e ž, preb. i. (ȗ)
Búdva -e ž, zem. i. (ȗ) |črnogorsko mesto|: v ~i
budvánski -a -o (ȃ)
Budvánec -nca m z -em preb. i. (ȃ)
Budvánka -e ž, preb. i. (ȃ)
Budvánčev -a -o (ȃ)
Búdyšin -a [diš] m, zem. i. (ȗ) |nemško mesto|: v ~u
búdyšinski -a -o (ȗ)
Búdyšinčan -a m, preb. i. (ȗ)
Búdyšinčanka -e ž, preb. i. (ȗ)
Buénos Áires ~ -a [ajr] m, zem. i. (ẹ̑ ȃ) |glavno mesto Argentine|: v ~ ~u
buenosáireški -a -o (ȃ)
Buenosáireščan -a m, preb. i. (ȃ)
Buenosáireščanka -e ž, preb. i. (ȃ)
Búgojno -a s, zem. i. (ȗ) |bosensko mesto|: v ~u
búgojnski -a -o (ȗ)
Búgojnec -nca m z -em preb. i. (ȗ)
Búgojnka -e ž, preb. i. (ȗ)
Búgojnčev -a -o (ȗ)
Buhára -e ž, zem. i. (ȃ) |uzbekistansko mesto|: v ~i
buhárski -a -o (ȃ)
Buhárčan -a m, preb. i. (ȃ)
Buhárčanka -e ž, preb. i. (ȃ)
Búje Búj ž mn., zem. i. (ú ȗ) |hrvaško mesto|: na in v ~ah
bújski -a -o (ȗ)
Bújčan -a m, preb. i. (ȗ)
Bújčanka -e ž, preb. i. (ȗ)
Bukaréšta -e ž, zem. i. (ẹ̑) |glavno mesto Romunije|: v ~i
bukaréški -a -o (ẹ̑)
Bukareščàn -ána in Bukareščán -a m, preb. i. (ȁ á; ȃ)
Bukareščánka -e ž, preb. i. (ȃ)
Burgás -a m, zem. i. (ȃ) |bolgarsko mesto|: v ~u
burgáški -a -o (ȃ)
Burgášan -a m, preb. i. (ȃ)
Burgášanka -e ž, preb. i. (ȃ)
Búrgos -a m, zem. i. (ȗ) |špansko mesto|: v ~u
búrgoški -a -o (ȗ)
Búrgošan -a m, preb. i. (ȗ)
Búrgošanka -e ž, preb. i. (ȗ)
Buzét -a m, zem. i. (ẹ̑) |hrvaško mesto|: v ~u
buzétski -a -o (ẹ̑)
Buzétčan -a m, preb. i. (ẹ̑)
Buzétčanka -e ž, preb. i. (ẹ̑)
Bydgoszcz -a [bídgošč] m z -em zem. i. (ȋ) |poljsko mesto|: v ~u
bydgoški -a -o (ȋ)
Bydgoszczan -a m, preb. i. (ȋ)
Bydgoszczanka -e ž, preb. i. (ȋ)
Cádiz -a [kádis] m, zem. i. (ȃ) |špansko mesto|: v ~u
cádiški -a -o (ȃ)
Cádišan -a m, preb. i. (ȃ)
Cádišanka -e ž, preb. i. (ȃ)
Caen -a [kán] m, zem. i. (ȃ) |francosko mesto|: v ~u
caenski -a -o (ȃ)
Caenčan -a m, preb. i. (ȃ)
Caenčanka -e ž, preb. i. (ȃ)
Cágliari -ja [kaljari] m s -em zem. i. (ȃ) |italijansko mesto|: v ~u
cágliarijski -a -o (ȃ)
Cágliarijčan -a m, preb. i. (ȃ)
Cágliarijčanka -e ž, preb. i. (ȃ)
Calais -a [kalé -êja] m s -em/-om [em] zem. i. (ẹ́ ȇ) |francosko mesto|: v ~u
calaijski -a -o (ȇ)
Calaisčan -a m, preb. i. (ȇ)
Calaisčanka -e ž, preb. i. (ȇ)
Calgary -ja [kélgeri] m s -em zem. i. (ẹ̑) |kanadsko mesto|: v ~u
calgaryjski -a -o (ẹ̑)
Calgaryjčan -a m, preb. i. (ẹ̑)
Calgaryjčanka -e ž, preb. i. (ẹ̑)
Cambridge -gea [kémbridž-] m s -em zem. i. (ẹ̑) |angleško mesto|: v ~u
cambriški -a -o (ẹ̑)
Cambridgean -a m, preb. i. (ẹ̑)
Cambridgeanka -e ž, preb. i. (ẹ̑)
Campofórmio -a [kampoformijo] m s -em zem. i. (ọ̑) |italijansko mesto|: v ~u
campofórmijski -a -o (ọ̑)
Campofórmijčan -a m, preb. i. (ọ̑)
Campofórmijčanka -e ž, preb. i. (ọ̑)
Canbêrra -e [kanbera] ž, zem. i. (ȇ) |glavno mesto Avstralije|: v ~i
canbêrski -a -o (ȇ)
Canbêrrčan -a m, preb. i. (ȇ)
Canbêrrčanka -e ž, preb. i. (ȇ)
Cánnes -a [kan] m, zem. i. (ȃ) |francosko mesto|: v ~u
cánski -a -o (ȃ)
Cánnesčan -a m, preb. i. (ȃ)
Cánnesčanka -e ž, preb. i. (ȃ)
Cánterbury -ja [kanterberi] m s -em zem. i. (ȃ) |angleško mesto|: v ~u
cánterburyjski -a -o (ȃ)
Cánterburyjčan -a m, preb. i. (ȃ)
Cánterburyjčanka -e ž, preb. i. (ȃ)
Cape Town ~ -a [kêjp táu̯n] m, zem. i. (ȇ ȃ) |južnoafriško mesto|: v ~ ~u
capetownski -a -o (ȃ)
Carácas -a [karakas] m, zem. i. (ȃ) |glavno mesto Venezuele|: v ~u
carácaški -a -o (ȃ)
Carácaščan -a m, preb. i. (ȃ)
Carácaščanka -e ž, preb. i. (ȃ)
Carcassónne -nna [karkason] m, zem. i. (ọ̑) |francosko mesto|: v ~u
carcassónski -a -o (ọ̑)
Carcassónnčan -a m, preb. i. (ọ̑)
Carcassónnčanka -e ž, preb. i. (ọ̑)
Cárdiff -a [kardif] m, zem. i. (ȃ) |angleško mesto|: v ~u
cárdifski -a -o (ȃ)
Cárdiffčan -a m, preb. i. (ȃ)
Cárdiffčanka -e ž, preb. i. (ȃ)
Carícin -a m, zem. i. (ȋ) |rusko mesto|: v ~u
carícinski -a -o (ȋ)
Carícinčan -a m, preb. i. (ȋ)
Carícinčanka -e ž, preb. i. (ȋ)
Carrára -e [karara] ž, zem. i. (ȃ) |italijansko mesto|: v ~i
carrárski -a -o (ȃ)
Carrárčan -a m, preb. i. (ȃ)
Carrárčanka -e ž, preb. i. (ȃ); prim. kararski
Cársko sêlo -ega -a s, zem. i. (ȃ é) |rusko mesto|: v ~em ~u
carskosêlski -a -o (é)
Casablánca -e [kasablanka] ž, zem. i. (ȃ) |maroško mesto|: v ~i
casablánški -a -o (ȃ)
Casablánčan -a m, preb. i. (ȃ)
Casablánčanka -e ž, preb. i. (ȃ)
Cávtat -a m, zem. i. (ȃ) |hrvaško mesto|: v ~u
cávtatski -a -o (ȃ)
Cávtatčan -a m, preb. i. (ȃ)
Cávtatčanka -e ž, preb. i. (ȃ)
Cázin -a m, zem. i. (ȃ) |bosensko mesto|: v ~u
cázinski -a -o (ȃ)
Cázinčan -a m, preb. i. (ȃ)
Cázinčanka -e ž, preb. i. (ȃ)
Celôvec -vca m s -em zem. i. (ó) |mesto na avstrijskem Koroškem|: v ~u
celôvški -a -o (ȏ)
Celôvčan -a m, preb. i. (ȏ)
Celôvčanka -e ž, preb. i. (ȏ)
Cétinje -a s, zem. i. (ẹ̑) |črnogorsko mesto|: na ~u
cétinjski -a -o (ẹ̑)
Cétinjčan -a m, preb. i. (ẹ̑)
Cétinjčanka -e ž, preb. i. (ẹ̑)
Cezarêja -e ž, zem. i. (ȇ) |antično mesto|: v ~i
cezarêjski -a -o (ȇ)
Cezarêjec -jca m s -em preb. i. (ȇ)
Cezarêjka -e ž, preb. i. (ȇ)
Cezarêjčev -a -o (ȇ)
Chamoníx -a [šamoni -ja] m s -em/-om [em] zem. i. (ȋ) |francosko mesto|: v ~u
chamoníjski -a -o (ȋ)
Chamoníxčan -a m, preb. i. (ȋ)
Chamoníxčanka -e ž, preb. i. (ȋ)
Chártres -a [šartər] m, zem. i. (á; ȃ) |francosko mesto|: v ~u
chártrski -a -o (á; ȃ)
Chártresčan -a m, preb. i. (á; ȃ)
Chártresčanka -e ž, preb. i. (á; ȃ)
Chémnitz -a [kemnic] m s -em zem. i. (ẹ̑) |nemško mesto|: v ~u
chémniški -a -o (ẹ̑)
Chémničan -a m, preb. i. (ẹ̑)
Chémničanka -e ž, preb. i. (ẹ̑)
Cherbourg -a [šerbúr -ja] m, zem. i. (ȗ) |francosko mesto|: v ~u
cherbourski -a -o (ȗ)
Cherbouržan -a m, preb. i. (ȗ)
Cherbouržanka -e ž, preb. i. (ȗ)
Chésterfield -a [česterfild-] m, zem. i. (ẹ̑) |angleško mesto|: v ~u
chésterfieldski -a -o (ẹ̑)
Chésterfieldčan -a m, preb. i. (ẹ̑)
Chésterfieldčanka -e ž, preb. i. (ẹ̑)
Chúr -a [kur] m, zem. i. (ȗ) |švicarsko mesto|: v ~u
chúrski -a -o (ȗ)
Chúrčan -a m, preb. i. (ȗ)
Chúrčanka -e ž, preb. i. (ȗ)
..cija ž. prip. obr.
1. 'dejavnost' ákcija, subskrípcija, distribúcija
2. 'prostor, mesto' dislokácija
3. 'rezultat dejanja' transkrípcija, konstitúcija
Cincinnáti -ja [sinsinati] m s -em zem. i. (ȃ) |mesto v ZDA|: v ~u
cincinnátijski -a -o (ȃ)
Cincinnátijčan -a m, preb. i. (ȃ)
Cincinnátijčanka -e ž, preb. i. (ȃ)
Ciudád de México -a ~ -a [sjudad de mehiko] m, zem. i. (ȃ ẹ̑) |glavno mesto Mehike|: v -u ~ -u
ciudáddeméxiški -a -o (ȃẹ̑)
cívitas -a m (ȋ) izobr. mesto
Cleveland -a [klíu̯lend- tudi kléveland-] m, zem. i. (ȋ; ẹ̑) |mesto v ZDA|: v ~u
clevelandski -a -o (ȋ; ẹ̑)
Clevelandčan -a m, preb. i. (ȋ; ẹ̑)
Clevelandčanka -e ž, preb. i. (ȋ; ẹ̑)
Clúj -a [kluž-] m s -em zem. i. (ȗ) |romunsko mesto|: v ~u
clúški -a -o (ȗ)
Clujàn -ána in Cluján -a m, preb. i. (ȁ á; ȃ)
Clujánka -e ž, preb. i. (ȃ)
Cluny -ja [kliní] m s -em zem. i. (ȋ) |francosko mesto|: v ~u
clunyjski -a -o (ȋ)
Clunyjčan -a m, preb. i. (ȋ)
Clunyjčanka -e ž, preb. i. (ȋ)
Coímbra -e [kui] ž, zem. i. (í) |portugalsko mesto|: v ~i
coímbrski -a -o (ȋ)
Coímbrčan -a m, preb. i. (ȋ)
Coímbrčanka -e ž, preb. i. (ȋ)
Colúmbia -e [kolumbija] ž, zem. i. (ȗ) |mesto v ZDA|: v ~i
colúmbijski -a -o (ȗ)
Colúmbijčan -a m, preb. i. (ȗ)
Colúmbijčanka -e ž, preb. i. (ȗ)
Cómo -a [ko] m, zem. i. (ọ̑) |italijansko mesto|: v ~u
cómski -a -o (ọ̑)
Cómčan -a m, preb. i. (ọ̑)
Cómčanka -e ž, preb. i. (ọ̑)
Compiègne -gna [kompjénj] m s -em zem. i. (ẹ̑) |francosko mesto|: v ~u
compiènjski -a -o (ẹ̑)
Compiègnčan -a m, preb. i. (ẹ̑)
Compiègnčanka -e ž, preb. i. (ẹ̑)
Conákry -ja [konakri] m s -em zem. i. (ȃ) |glavno mesto Gvineje|: v ~u
conákryjski -a -o (ȃ)
Conákryjčan -a m, preb. i. (ȃ)
Conákryjčanka -e ž, preb. i. (ȃ)
Constánţa -e [konstanca] ž, zem. i. (ȃ) |romunsko mesto|: v ~i
constánški -a -o (ȃ)
Constánčan -a m, preb. i. (ȃ)
Constánčanka -e ž, preb. i. (ȃ)
Córdoba -e [kórdova] ž, zem. i. (ọ̑) |špansko mesto|: v ~i
córdobski -a -o (ọ̑)
Córdobčan -a m, preb. i. (ọ̑)
Córdobčanka -e ž, preb. i. (ọ̑); prim. Kordova
Cortína d'Ampézzo -e ~ [kortina dampeco] ž, zem. i. (ȋ ẹ̑) |italijansko mesto|: v ~i ~
cortinodampéški -a -o, neurad. cortínski -a -o (ẹ̑; ȋ)
Cortinodampéčan -a m, preb. i. (ẹ̑)
Cortinodampéčanka -e ž, preb. i. (ẹ̑)
Côventry -ja [kovəntri] m s -em zem. i. (ȏ) |angleško mesto|: v ~u
côventryjski -a -o (ȏ)
Côventryjčan -a m, preb. i. (ȏ)
Côventryjčanka -e ž, preb. i. (ȏ)
Čákovec -vca m s -em zem. i. (ȃ) |hrvaško mesto|: v ~u
čákovski -a -o (ȃ)
Čákovčan -a m, preb. i. (ȃ)
Čákovčanka -e ž, preb. i. (ȃ)
Čedád -a m, zem. i. (ȃ) |mesto v Furlaniji|: v ~u
čedádski -a -o tudi čedájski -a -o (ȃ; ȃ)
Čedádčan -a tudi Čedájec -jca m, druga oblika s -em preb. i. (ȃ; ȃ)
Čedádčanka -e ž, preb. i. (ȃ)
Čeljábinsk -a m, zem. i. (ȃ) |rusko mesto|: v ~u
čeljábinški -a -o (ȃ)
Čeljábinščan -a m, preb. i. (ȃ)
Čeljábinščanka -e ž, preb. i. (ȃ)
čêlo -a s (é) gubati ~; ~ kolone; pesn. jasno ~ obraz; poud. stopiti na ~ gibanja |na vodilno mesto|
Čenstohôva -e ž, zem. i. (ȏ) |poljsko mesto|: v ~i
čenstohôvski -a -o (ȏ)
Čenstohôvčan -a m, preb. i. (ȏ)
Čenstohôvčanka -e ž, preb. i. (ȏ)
Černígov -a m, zem. i. (ȋ) |ukrajinsko mesto|: v ~u
černígovski -a -o (ȋ)
Černígovčan -a m, preb. i. (ȋ)
Černígovčanka -e ž, preb. i. (ȋ)
Černjêja -e ž, zem. i. (ȇ) |mesto v Beneški Sloveniji|: v ~i
černjêjski -a -o (ȇ)
Černjêjčan -a m, preb. i. (ȇ)
Černjêjčanka -e ž, preb. i. (ȇ)
Černobíl -a m, zem. i. (ȋ) |ukrajinsko mesto|: v ~u
černobílski -a -o (ȋ)
Černobílčan -a m, preb. i. (ȋ)
Černobílčanka -e ž, preb. i. (ȋ)
Červinján -a m, zem. i. (ȃ) |italijansko mesto|: v ~u
červinjánski -a -o (ȃ)
Červinjánčan -a m, preb. i. (ȃ)
Červinjánčanka -e ž, preb. i. (ȃ)
Čéške Búdjejovice -ih -ic ž mn., zem. i. (ẹ̑ ȗ) |češko mesto|: v ~ih ~ah
búdjejoviški -a -o (ȗ)
Búdjejovičan -a m, preb. i. (ȗ)
Búdjejovičanka -e ž, preb. i. (ȗ)
Čikágo -a m, zem. i. (ȃ) |mesto v ZDA|: v ~u
čikáški -a -o (ȃ)
Čikážan -a m, preb. i. (ȃ)
Čikážanka -e ž, preb. i. (ȃ)
Dáchau -a [dahav-] m, zem. i. (ȃ) |nemško mesto|: v Dachauu
dáchavski -a -o (ȃ)
Dáchaučan -a m, preb. i. (ȃ)
Dáchaučanka -e ž, preb. i. (ȃ)
Dáka -e ž, zem. i. (ȃ) |glavno mesto Bangladeša|: v ~i
dáški -a -o (ȃ)
Dáčan -a m, preb. i. (ȃ)
Dáčanka -e ž, preb. i. (ȃ)
Dakár -ja m z -em zem. i. (ȃ) |glavno mesto Senegala|: v ~u
dakárski -a -o (ȃ)
Dakárčan -a m, preb. i. (ȃ)
Dakárčanka -e ž, preb. i. (ȃ)
Dállas -a [ala] m, zem. i. (ȃ) |mesto v ZDA|: v ~u
dállaški -a -o (ȃ)
Dállašan -a m, preb. i. (ȃ)
Dállašanka -e ž, preb. i. (ȃ)
Damásk -a m, zem. i. (ȃ) |glavno mesto Sirije|: v ~u
damaščánski -a -o (ȃ)
Damaščàn -ána in Damaščán -a m, preb. i. (ȁ á; ȃ)
Damaščánka -e ž, preb. i. (ȃ)
Dar es Salaam ~ ~ -a [dár es salám] m, zem. i. (ȃ ȃ) |tanzanijsko mesto|
daressalaamski -a -o (ȃ)
Dármstádt -a [darəmštat] m, zem. i. (ȃȃ) |nemško mesto|: v ~u
dármstátski -a -o (ȃȃ)
Dármstádtčan -a m, preb. i. (ȃȃ)
Dármstádtčanka -e ž, preb. i. (ȃȃ)
Dáruvar -ja m z -em zem. i. (ȃ) |hrvaško mesto|: v ~u
dáruvarski -a -o (ȃ)
Dáruvarčan -a m, preb. i. (ȃ)
Dáruvarčanka -e ž, preb. i. (ȃ)
Débar -bra m, zem. i. (ẹ̑) |makedonsko mesto|: v ~u
débrski -a -o (ẹ̑)
Débrčan -a m, preb. i. (ẹ̑)
Débrčanka -e ž, preb. i. (ẹ̑)
Débrecen -a m, zem. i. (ẹ̑) |madžarsko mesto|: v ~u
débrecenski -a -o (ẹ̑)
Débrecenčan -a m, preb. i. (ẹ̑)
Débrecenčanka -e ž, preb. i. (ẹ̑)
dekretírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; dekretíranje (ȋ) odrediti: kaj ~ ukrepe; dekretirati koga na kaj ~ delavca na novo službeno mesto
Délfi -ov m mn., zem. i. (ẹ́) |antično grško mesto|: v ~ih
délfski -a -o (ẹ́)
Délft -a m, zem. i. (ẹ̑) |nizozemsko mesto|: v ~u
délftski -a -o (ẹ̑)
Délftčan -a m, preb. i. (ẹ̑)
Délftčanka -e ž, preb. i. (ẹ̑)
Délnice -ic ž mn., zem. i. (ẹ̑) |hrvaško mesto|: v ~ah
délniški -a -o (ẹ̑)
Délničan -a m, preb. i. (ẹ̑)
Délničanka -e ž, preb. i. (ẹ̑)
déloven -vna -o (ẹ́)
délovni -a -o (ẹ́) ~ čas; ~a doba, knjižica; ~o mesto, razmerje; ~o pravo
Dêrby -ja [bi] m z -em zem. i. (ȇ) |angleško mesto|: v ~u
dêrbyjski -a -o (ȇ)
Dêrbyjčan -a m, preb. i. (ȇ)
Dêrbyjčanka -e ž, preb. i. (ȇ)
desét2 desêtih glav. štev. (ẹ̑ ẹ́) ~ prstov; poslovati z ~imi podjetji; knjiga v ~ih zvezkih; stati ~ tisoč; ver. ~ božjih zapovedi; poud. Na tvoje mesto lahko dobimo ~ boljših |veliko|
desét desêtih m, ž, s mn., člov. (ẹ̑ é) eden proti ~im; Kdor molči, ~im odgovori; nečlov. priti ob ~ih |ob 10. uri; ob 10h; ob 10.00; ob 22. uri; ob 22h; ob 22.00|; Za organizatorja je kandidiralo veliko mest. Od ~ih v ožjem izboru so izbrali eno
desetíčen -čna -o (ȋ)
desetíčni -a -o (ȋ) ~o mesto številke
desetíčnost -i ž, pojm. (ȋ)
desétmilijónski -a -o (ẹ̑ọ̑) ~o mesto
Déssau -a [desav-] m, zem. i. (ẹ̑) |nemško mesto|: v Dessauu
déssavski -a -o (ẹ̑)
Déssaučan -a m, preb. i. (ẹ̑)
Déssaučanka -e ž, člov. (ẹ̑)
Detróit -a [ditrojt] m, zem. i. (ọ̑) |mesto v ZDA|: v ~u
detróitski -a -o (ọ̑)
Detróitčan -a m, preb. i. (ọ̑)
Detróitčanka -e ž, preb. i. (ọ̑)
Diéppe -ppa [djep] m, zem. i. (ẹ̑) |francosko mesto|: v ~u
diépski -a -o (ẹ̑)
Diéppčan -a m, preb. i. (ẹ̑)
Diéppčanka -e ž, preb. i. (ẹ̑)
direndájast -a -o [rə]; bolj ~ (á; ȃ) poud. ~o mesto |hrupno|
divjáti -ám nedov. -àj -ájte, -ajóč, -áje; -àl -ála, -àt; divjánje; (-àt) (í ȃ) ~ po sobi, za žogo; Burja ~a; poud.: Korenje ~a |bujno, nepravilno raste|; ~ v mesto |hiteti|; poud. divjati nad kom ~ ~ otroki |kazati svojo jezo, togoto|; brezos., poud. Strašno je divjalo v njem |bil je zelo vznemirjen|
Dodóma -e ž, zem. i. (ọ̑) |glavno mesto Tanzanije|: v ~i
dodómski -a -o (ọ̑)
Dodómčan -a m, preb. i. (ọ̑)
Dodómčanka -e ž, preb. i. (ọ̑)
dogónski -a -o (ọ̑) pripeljati živino na ~o mesto
dokumentalíst -a m, člov. (ȋ) delovno mesto ~a
dokumentalístka -e ž, člov. (ȋ)
dolgováti -újem [u̯g] nedov. -ujóč, -ováje; -àl -ála, -án -ána; dolgovánje; (-àt) (á ȗ) komu/čemu kaj ~ oderuhu denar; ~ staršem hvaležnost; publ. Mesto ~uje svoj razcvet turizmu |se razvija zaradi turizma|
Dórtmund -a m, zem. i. (ọ̑) |nemško mesto|: v ~u
dórtmundski -a -o (ọ̑)
Dórtmundčan -a m, preb. i. (ọ̑)
Dórtmundčanka -e ž, preb. i. (ọ̑)
doskóčen -čna -o (ọ̑)
doskóčni -a -o (ọ̑) ~o mesto
dostòp -ópa m (ȍ ọ́) urediti ~ do hiše; pojm. ovirati ~ v mesto; imeti prost ~ do morja
Dôver -vra m, zem. i. (ȏ) |angleško mesto|: v ~u
dôvrski -a -o (ȏ)
Dôvrčan -a m, preb. i. (ȏ)
Dôvrčanka -e ž, preb. i. (ȏ)
dremôtno nač. prisl. -ej(š)e (ó; ó) ~ pripovedovati; poud. ~ razsvetljeno mesto |slabo|
Drésden -dna m, zem. i. (ẹ́) |nemško mesto|: v ~u
drésdenski -a -o [də] (ẹ́)
Drésdenčan -a [də] m, preb. i. (ẹ́)
Drésdenčanka -e [də] ž, preb. i. (ẹ́)
drugáčen -čna -o drug. kak. zaim. (ȃ)
1. |ne tak|: ~ odgovor; ~o blago; biti ~ od bratov; poskusiti na ~ način drugače
2. |ne te vrste|: Danes so nam potrebni ~i strokovnjaki; biti ~ih misli drugih
3. Mesto se mi zdi čisto ~o spremenjeno
drugáčnost -i ž, pojm. (ȃ)
Dŕvar -ja m z -em zem. i. (ȓ) |bosensko mesto|: v ~u
dŕvarski -a -o (ȓ)
Dŕvarčan -a m, preb. i. (ȓ)
Dŕvarčanka -e ž, preb. i. (ȓ)
Dublin -a [dáblin] m, zem. i. (ȃ) |glavno mesto Irske|: v ~u
dublinski -a -o (ȃ)
Dublinčan -a m, preb. i. (ȃ)
Dublinčanka -e ž, preb. i. (ȃ)
Dúbrovnik -a m, zem. i. (ȗ) |hrvaško mesto|: v ~u
dúbrovniški -a -o (ȗ)
Dúbrovničan -a m, preb. i. (ȗ)
Dúbrovničanka -e ž, preb. i. (ȗ)
Duisburg -a [dízburg-] m, zem. i. (ȋ) |nemško mesto|: v ~u
duisburški -a -o (ȋ)
Duisburžàn -ána in Duisburžán -a m, preb. i. (ȁ á; ȃ)
Duisburžánka -e ž, preb. i. (ȃ)
Dúnaj -a m z -em zem. i. (ú) |glavno mesto Avstrije|: na ~u
dúnajski -a -o (ú)
Dúnajčan -a m, preb. i. (ú)
Dúnajčanka -e ž, preb. i. (ú)
Dunkêrque -qua [denkerk] m, zem. i. (ȇ) |francosko mesto|: v ~u
dunkêrški -a -o (ȇ)
Dunkêrčan -a m, preb. i. (ȇ)
Dunkêrčanka -e ž, preb. i. (ȇ)
Dúrban -a m, zem. i. (ȗ) |južnoafriško mesto|: v ~u
dúrbanski -a -o (ȗ)
Dúrbančan -a m, preb. i. (ȗ)
Dúrbančanka -e ž, preb. i. (ȗ)
Düsseldorf -a [dísəl] m, zem. i. (í) |nemško mesto|: v ~u
düsseldorfski -a -o (í)
Düsseldorfčan -a m, preb. i. (í)
Düsseldorfčanka -e ž, preb. i. (í)
Džájpur -ja m z -em zem. i. (ȃ) |indijsko mesto|: v ~u
džájpurski -a -o (ȃ)
Džájpurčan -a m, preb. i. (ȃ)
Džájpurčanka -e ž, preb. i. (ȃ)
Džakárta -e ž, zem. i. (ȃ) |glavno mesto Indonezije|: v ~i
džakártski -a -o (ȃ)
Džakártčan -a m, preb. i. (ȃ)
Džakártčanka -e ž, preb. i. (ȃ)
Džída -e ž, zem. i. (ȋ) |mesto v Savdski Arabiji|: v ~i
džídski -a -o (ȋ)
Džídčan -a m, preb. i. (ȋ)
Džídčanka -e ž, preb. i. (ȋ)
Édinburg -a m, zem. i. (ẹ̑) |glavno mesto Škotske|: v ~u
édinburški -a -o (ẹ̑)
Edinburžàn -ána in Edinburžán -a m, preb. i. (ȁ á; ȃ)
Edinburžánka -e ž, preb. i. (ȃ)
Édmonton -a m, zem. i. (ẹ̑) |kanadsko mesto|: v ~u
édmontonski -a -o (ẹ̑)
Édmontončan -a m, preb. i. (ẹ̑)
Édmontončanka -e ž, preb. i. (ẹ̑)
Éfez -a m, zem. i. (ẹ̑) |antično mesto v Mali Aziji|: v ~u
éfeški -a -o (ẹ̑)
Efežàn -ána in Efežán -a m, preb. i. (ȁ á; ȃ)
Efežánka -e ž, preb. i. (ȃ)
ekípno primer. prisl. (ȋ) publ. Naši smučarji so ~ osvojili tretje mesto kot moštvo, moštveno
El Alamêin ~ -a [ejn] m, zem. i. (ȇ) |afriško mesto|: v ~ ~u
elalamêinski -a -o (ȇ)
Elalamêinčan -a m, preb. i. (ȇ)
Elalamêinčanka -e ž, preb. i. (ȇ)
Elbasáni -ja m z -em zem. i. (ȃ) |albansko mesto|: v ~u
elbasánijski -a -o (ȃ)
Elbasánijec -jca m z -em preb. i. (ȃ)
Elbasánijka -e ž, preb. i. (ȃ)
Elbasánijčev -a -o (ȃ)
Elevzína -e ž, zem. i. (ȋ) |antično grško mesto|: v ~i
elevzínski -a -o (ȋ)
Elevzínčan -a m, preb. i. (ȋ)
Elevzínčanka -e ž, preb. i. (ȋ)
..énji -a -e prip. obr. (ẹ́; ẹ̑) ʻprostor, mestoʼ gorénji, dolénji
..enji -a -e prip. obr. ʻprostor, mestoʼ górenji, dólenji
enôten -tna -o; -ejši -a -e (ó; ó) izdelati ~ načrt za mesto; stilno ~a knjiga; Mnenja o tem niso ~a; publ. enoten glede koga/česa o kom/čem biti si ~ glede mnenja o igralcu |imeti enako mnenje|; publ. enoten v čem V tej zadevi so si ~i edini
enôtni -a -o (ó) ~ kruh
enôtnost -i ž, pojm. (ó)
Epidáver -vra m, im. tudi Epidávros zem. i. (ȃ) |antično grško mesto|: v ~u
epidávrski -a -o (ȃ)
..êra ž. prip. obr. (ȇ) ʻprostor, mestoʼ tabakêra, etažêra
Êrevan -a m, zem. i. (ȇ) |glavno mesto Armenije|
êrevanski -a -o (ȇ)
Êrevančan -a m, preb. i. (ȇ)
Êrevančanka -e ž, preb. i. (ȇ)
Êrfurt -a m, zem. i. (ȇ) |nemško mesto|: v ~u
êrfurtski -a -o (ȇ)
Êrfurtčan -a m, preb. i. (ȇ)
Êrfurtčanka -e ž, preb. i. (ȇ)
..eríja ž. prip. obr. (ȋ)
1. 'prostor, mesto' drogeríja, galanteríja
2. 'popredmetena lastnost ali stanje' pedanteríja, pikanteríja
3. 'skupno ime' kavaleríja, infanteríja
Êrlangen -gna m, zem. i. (ȇ) |nemško mesto|: v ~u
êrlangenski -a -o [gə] (ȇ)
Êrlangenčan -a [gə] m, preb. i. (ȇ)
Êrlangenčanka -e [gə] ž, preb. i. (ȇ)
Êrzerum -a m, zem. i. (ȇ) |turško mesto|: v ~u
êrzerumski -a -o (ȇ)
Êrzerumčan -a m, preb. i. (ȇ)
Êrzerumčanka -e ž, preb. i. (ȇ)
Escoriál -a [eskorjal] m, zem. i. (ȃ) |špansko mesto|: v ~u
escoriálski -a -o (ȃ)
Escoriálčan -a m, preb. i. (ȃ)
Escoriálčanka -e ž, preb. i. (ȃ)
Éssen -ssna [esən] m, zem. i. (ẹ́) |nemško mesto|: v ~u
éssenski -a -o [sə] (ẹ́)
Éssenčan -a [sə] m, preb. i. (ẹ́)
Éssenčanka -e [sə] ž, preb. i. (ẹ́)
..ét m. prip. obr. (ẹ̑)
1. člov. 'vršilec' apologét
2. člov. 'opravkar' homilét
3. 'prostor, mesto' alpinét, arborét, kabinét
Eton -a [íton] m, zem. i. (ȋ) |angleško mesto|: v ~u
etonski -a -o (ȋ)
Etončan -a m, preb. i. (ȋ)
Etončanka -e ž, preb. i. (ȋ)
..étum m. prip. obr. (ẹ̑) ʻprostor, mestoʼ alpinétum, arborétum
evropeizíran -a -o (ȋ) ~o mesto
evropeizíranost -i ž, pojm. (ȋ)
Éxeter -tra [eks] m, zem. i. (ẹ̑) |angleško mesto|: v ~u
éxetrski -a -o (ẹ̑)
Éxetrčan -a m, preb. i. (ẹ̑)
Éxetrčanka -e ž, preb. i. (ẹ̑)
Faénza -e [ca] ž, zem. i. (ẹ̑) |italijansko mesto|: v ~i
faénški -a -o (ẹ̑)
Faénčan -a m, preb. i. (ẹ̑)
Faénčanka -e ž, preb. i. (ẹ̑)
Fairbanks -a [fêrbenks] m, zem. i. (ȇ) |mesto v ZDA|: v ~u
fairbanški -a -o (ȇ)
Fairbanščan -a m, preb. i. (ȇ)
Fairbanščanka -e ž, preb. i. (ȇ)
fakturíst -a m, člov. (ȋ) delovno mesto ~a
fakturístka -e ž, člov. (ȋ)
Famagústa -e ž, zem. i. (ȗ) |ciprsko mesto|: v ~i
famagústovski -a -o (ȗ)
Famagústovčan -a m, preb. i. (ȗ)
Famagústovčanka -e ž, preb. i. (ȗ)
Farzál -a m, zem. i. (ȃ) |antično mesto v Tesaliji|: bitka pri ~u
Fátima -e ž, zem. i. (ȃ) |portugalsko mesto|: v ~i
fátimski -a -o (ȃ)
Fátimčan -a m, preb. i. (ȃ)
Fátimčanka -e ž, preb. i. (ȃ)
Feodósija -e ž, zem. i. (ọ̑) |ukrajinsko mesto|: v ~i
feodósijski -a -o (ọ̑)
Feodósijčan -a m, preb. i. (ọ̑)
Feodósijčanka -e ž, preb. i. (ọ̑)
Ferrára -e [era] ž, zem. i. (ȃ) |italijansko mesto|: v ~i
ferrárski -a -o (ȃ)
Ferrárčan -a m, preb. i. (ȃ)
Ferrárčanka -e ž, preb. i. (ȃ)
Filadélfija -e ž, zem. i. (ẹ̑) |mesto v ZDA|: v ~i
filadélfijski -a -o (ẹ̑)
Filadélfijčan -a m, preb. i. (ẹ̑)
Filadélfijčanka -e ž, preb. i. (ẹ̑)
Filípi -ov m mn., zem. i. (ȋ) |mesto v stari Makedoniji|: bitka pri ~ih
Firénce -énc ž mn., zem. i. (ẹ̑) |italijansko mesto|: v ~ah
firénški -a -o (ẹ̑)
Firénčan -a m, preb. i. (ẹ̑)
Firénčanka -e ž, preb. i. (ẹ̑)
Fóča -e ž, zem. i. (ọ́) |bosensko mesto|: v ~i
fóški -a -o (ọ̑)
Fóčan -a m, preb. i. (ọ́)
Fóčanka -e ž, preb. i. (ọ́)
Fóggia -e [fodža] ž, zem. i. (ọ̑) |italijansko mesto|: v ~i
fóški -a -o (ọ̑)
Fóggian -a m, preb. i. (ọ̑)
Fóggianka -e ž, preb. i. (ọ̑)
Fontainebleau -ja [fontenbló] m s -em zem. i. (ọ̑) |francosko mesto|: v ~u
fontainebleaujski -a -o (ọ̑)
Fontainebleaujčan -a m, preb. i. (ọ̑)
Fontainebleaujčanka -e ž, preb. i. (ọ̑)
Forlí -ja m s -em zem. i. (ȋ) |italijansko mesto|: v ~u
forlíjski -a -o (ȋ)
Forlíjčan -a m, preb. i. (ȋ)
Forlíjčanka -e ž, preb. i. (ȋ)
Fránkfurt -a m, zem. i. (ȃ) |nemško mesto|: v ~u
fránkfurtski -a -o (ȃ)
Fránkfurtčan -a m, preb. i. (ȃ)
Fránkfurtčanka -e ž, preb. i. (ȃ)
Freising -a [frájzing-] m, zem. i. (ȃ) |nemško mesto|: v ~u
freisinški -a -o (ȃ)
Freisinžan -a m, preb. i. (ȃ)
Freisinžanka -e ž, preb. i. (ȃ)
Fribourg -a [búr] m, zem. i. (ȗ) |švicarsko mesto in kanton|: v ~u
fribourški -a -o (ȗ)
Fribouržàn -ána in Fribouržán -a m, preb. i. (ȁ á; ȃ)
Fribouržánka -e ž, preb. i. (ȃ)
Fúlda -e ž, zem. i. (ȗ) |nemško mesto|: v ~i
fúldski -a -o (ȗ)
Fúldčan -a m, preb. i. (ȗ)
Fúldčanka -e ž, preb. i. (ȗ)
Gáza -e ž, zem. i. (ȃ) |palestinsko ozemlje in mesto|
Gdánsk -a m, zem. i. (ȃ) |poljsko mesto|: v ~u
gdánski -a -o (ȃ)
Gdánščan -a m, preb. i. (ȃ)
Gdánščanka -e ž, preb. i. (ȃ)
Gdynia -e [gdínja] ž, zem. i. (ȋ) |poljsko mesto|
gdynjski -a -o (ȋ)
Gdynjčan -a m, preb. i. (ȋ)
Gdynjčanka -e ž, preb. i. (ȋ)
Gélsenkírchen -chna [gelzenkirhən] m, zem. i. (ẹ̑ȋ) |nemško mesto|
gelsenkírchenski -a -o [hə] (ȋ)
Gelsenkírchenčan -a [hə] m, preb. i. (ȋ)
Gelsenkírchenčanka -e [hə] ž, preb. i. (ȋ)
generálštáb -a m (ȃȃ) |vrhovno poveljniško mesto|
Génova -e ž, zem. i. (ẹ̑) |italijansko mesto|: v ~i
génovski -a -o (ẹ̑)
Génovčan -a m, preb. i. (ẹ̑)
Génovčanka -e ž, preb. i. (ẹ̑)
Gént -a m, zem. i. (ẹ̑) |belgijsko mesto|: v ~u
géntski -a -o (ẹ̑)
Géntčan -a m, preb. i. (ẹ̑)
Géntčanka -e ž, preb. i. (ẹ̑)
Gevgélija -e ž, zem. i. (ẹ̑) |makedonsko mesto|: v ~i
gevgélijski -a -o (ẹ̑)
Gevgélijčan -a m, preb. i. (ẹ̑)
Gevgélijčanka -e ž, preb. i. (ẹ̑)
Gíza -e ž, zem. i. (ȋ) |egiptovsko mesto|: v ~i
gíški -a -o (ȋ)
Gižàn -ána in Gižán -a m, preb. i. (ȁ á; ȃ)
Gižánka -e ž, preb. i. (ȃ)
Glásgow -a [ov-] m, zem. i. (ȃ) |škotsko mesto|: v ~u
glásgowski -a -o (ȃ)
Glásgowčan -a m, preb. i. (ȃ)
Glásgowčanka -e ž, preb. i. (ȃ)
Gloucester -tra [glóstər] m, zem. i. (ọ̑) |angleško mesto|: v ~u
gloucestrski -a -o (ọ̑)
Gloucestrčan -a m, preb. i. (ọ̑)
Gloucestrčanka -e ž, preb. i. (ọ̑)
Gomóra -e ž, zem. i. (ọ́) |svetopisemsko mesto|: v ~i
gomórski -a -o (ọ́)
Gomórčan -a m, preb. i. (ọ́)
Gomórčanka -e ž, preb. i. (ọ́)
Gónars -a m, zem. i. (ọ̑) |italijansko mesto|: v ~u
gónarški -a -o (ọ̑)
Gónaršan -a m, preb. i. (ọ̑)
Gónaršanka -e ž, preb. i. (ọ̑)
Góražde -a s, zem. i. (ọ́) |bosensko mesto|: v ~u
góraždovski -a -o (ọ́)
Góraždan -a m, preb. i. (ọ̑)
Góraždanka -e ž, preb. i. (ọ̑)
Goríca -e ž, zem. i. (í) |mesto v severni Italiji|: v ~i
goríški -a -o (í)
Goričàn -ána in Goričán -a m, preb. i. (ȁ á; ȃ)
Goričánka -e ž, preb. i. (ȃ)
Góspić -a [ič] m z -em zem. i. (ọ̑) |hrvaško mesto|: v ~u
góspiški -a -o (ọ̑)
Góspićan -a m, preb. i. (ọ̑)
Góspićanka -e ž, preb. i. (ọ̑)
Göteborg -a [jétebórg-] m, zem. i. (ẹ̑ọ̑) |švedsko mesto|: v ~u
göteborški -a -o (ọ̑)
Göteboržàn -ána in Göteboržán -a m, preb. i. (ȁ á; ȃ)
Göteboržánka -e ž, preb. i. (ȃ)
Gótha -e [gota] ž, zem. i. (ọ́) |nemško mesto|: v ~i
góthčanski -a -o (ọ́)
Góthčan -a m, preb. i. (ọ́)
Góthčanka -e ž, preb. i. (ọ́)
Göttingen -a [gét] m, zem. i. (ẹ̑) |nemško mesto|: v ~u
göttingenski -a -o (ẹ̑)
Göttingenčan -a m, preb. i. (ẹ̑)
Göttingenčanka -e ž, preb. i. (ẹ̑)
Gouda -e [gôu̯da] ž, zem. i. (ȏ) |nizozemsko mesto|: v ~i
goudski -a -o (ȏ)
Goudčan -a m, preb. i. (ȏ)
Goudčanka -e ž, preb. i. (ȏ)
grád2 -ú in grád -a m, prva oblika dalje -u -- -u -om; -ôva -ôv; -ôvi -ôv (ȃ ȗ; ȃ) ljubljanski ~ |poslopje|; pesn. sanjski ~ovi; poud.: Njegova hiša je pravi ~ |bogata, razkošna stavba|; obljubljati komu zlate ~ove |srečo, bogastvo|; zastar. mesto
Grádec -dca m z -em zem. i. (ȃ) |avstrijsko mesto|: v ~u
gráški -a -o (ȃ)
Grádčan -a m, preb. i. (ȃ)
Grádčanka -e ž, preb. i. (ȃ)
Grádež -a m z -em zem. i. (ȃ) |mesto v severni Italiji|: v ~u
grádeški -a -o (ȃ)
Gradežàn -ána in Gradežán -a m, preb. i. (ȁ á; ȃ)
Gradežánka -e ž, preb. i. (ȃ)
Granáda -e ž, zem. i. (ȃ) |špansko mesto|: v ~i
granádski -a -o (ȃ)
Granádčan -a m, preb. i. (ȃ)
Granádčanka -e ž, preb. i. (ȃ)
gŕd -a -o in gŕd -a -ó; gŕši -a -e, tudi gŕji -a -e (ȓ ŕ ŕ; ȓ ŕ ọ̑; ȓ; ȓ) ~ obraz; poud.: ~ naklep; ~a bolečina |zelo huda|; ~a napaka |zelo velika|; grd do koga biti ~ ~ žene |slabo, neprimerno ravnati z njo|; grd z/s kom biti ~ ~ sodelavci |neobziren, neustrežljiv|
gŕda -e ž, člov., rod. mn. -ih (ŕ) ~e ne mara, lepe pa ne dobi
gŕdo -ega s, pojm. (ŕ) mesto ~ega v umetnosti
z gŕdo nač. prisl. zv. (ȓ) doseči kaj z lepo ali ~ ~
gŕdost -i ž, pojm. (ŕ)
Grenóble -la [bəl] m, zem. i. (ọ̑) |francosko mesto|: v ~u
grenóbelski -a -o [bəl] (ọ̑)
Grenóblečan -a [bəl] m, preb. i. (ọ̑)
Grenóblečanka -e [bəl] ž, preb. i. (ọ̑)
Guadalajára -e [gvadalahara] ž, zem. i. (á) |mehiško mesto|: v ~i
guadalajárski -a -o (á)
Guadalajárčan -a m, preb. i. (á)
Guadalajárčanka -e ž, preb. i. (á)
Guángzhou -a [gvangdžov-] m, zem. i. (ȃ) |kitajsko mesto|: v ~u
guángzhovski -a -o (ȃ)
Guángzhoučan -a m, preb. i. (ȃ)
Guángzhoučanka -e ž, preb. i. (ȃ)
Haag -a [hág-] m, zem. i. (ȃ) |nizozemsko mesto|: v ~u
haaški -a -o (ȃ)
Haažan -a m, preb. i. (ȃ)
Haažanka -e ž, preb. i. (ȃ)
Haarlem -a [hár] m, zem. i. (á; ȃ) |nizozemsko mesto|: v ~u
haarlemski -a -o (ȃ)
Haarlemčan -a m, preb. i. (ȃ)
Haarlemčanka -e ž, preb. i. (ȃ)
Hajderabád -a m, zem. i. (ȃ) |indijsko mesto; pakistansko mesto|: v ~u
hajderabádski -a -o (ȃ)
Hajderabádčan -a m, preb. i. (ȃ)
Hajderabádčanka -e ž, preb. i. (ȃ)
Hajfóng -a m, zem. i. (ọ̑) |vietnamsko mesto|: v ~u
hajfónški -a -o (ọ̑)
Hajfónžan -a m, preb. i. (ọ̑)
Hajfónžanka -e ž, preb. i. (ọ̑)
Hajronêja -e ž, zem. i. (ȇ) |antično grško mesto|: v ~i
hajronêjski -a -o (ȇ)
Hajronêjčan -a m, preb. i. (ȇ)
Hajronêjčanka -e ž, preb. i. (ȇ)
Hálifax2 -a [aks] m, zem. i. (ȃ) |britansko mesto; kanadsko mesto|: v ~u
hálifaški -a -o (ȃ)
Hálifaxčan -a m, preb. i. (ȃ)
Hálifaxčanka -e ž, preb. i. (ȃ)
Halikarnás -a m, zem. i. (ȃ) |antično grško mesto|: v ~u
halikarnáški -a -o (ȃ)
Halikarnáščan -a m, preb. i. (ȃ)
Halikarnáščanka -e ž, preb. i. (ȃ)
Hálle -ja [hale] m s -em zem. i. (ȃ) |nemško mesto|: v ~u
hálski -a -o (ȃ)
Hállčan -a m, preb. i. (ȃ)
Hállčanka -e ž, preb. i. (ȃ)
Hámburg -a m, zem. i. (ȃ) |nemško mesto|: v ~u
hámburški -a -o (ȃ)
Hámburžan -a m, preb. i. (ȃ)
Hámburžanka -e ž, preb. i. (ȃ)
Hannôver -vra [hano] m, zem. i. (ó) |nemško mesto|: v ~u
hannôvrski -a -o (ó)
Hannôvrčan -a m, preb. i. (ó)
Hannôvrčanka -e ž, preb. i. (ó)
Hanój -a m s -em zem. i. (ọ̑) |glavno mesto Vietnama|: v ~u
hanójski -a -o (ọ̑)
Hanójčan -a m, preb. i. (ọ̑)
Hanójčanka -e ž, preb. i. (ọ̑)
Hárkov -a m, zem. i. (ȃ) |ukrajinsko mesto|: v ~u
hárkovski -a -o (ȃ)
Hárkovčan -a m, preb. i. (ȃ)
Hárkovčanka -e ž, preb. i. (ȃ)
Hástings -a m, zem. i. (ȃ) |angleško mesto|: v ~u
hástingški -a -o (ȃ)
Hástingščan -a m, preb. i. (ȃ)
Hástingščanka -e ž, preb. i. (ȃ)
Havána -e ž, zem. i. (ȃ) |glavno mesto Kube|: v ~i
havánski -a -o (ȃ)
Havánčan -a m, preb. i. (ȃ)
Havánčanka -e ž, preb. i. (ȃ)
Hebrón -a m, zem. i. (ọ̑) |palestinsko mesto|: v ~u
hebrónski -a -o (ọ̑)
Hebrónčan -a m, preb. i. (ọ̑)
Hebrónčanka -e ž, preb. i. (ọ̑)
Heidelberg -a [hájdə] m, zem. i. (ȃ) |nemško mesto|: v ~u
heidelberški -a -o (ȃ)
Heidelberžàn -ána in Heidelberžán -a m, preb. i. (ȁ á; ȃ)
Heidelberžánka -e ž, preb. i. (ȃ)
Heilbronn -a [hájlbron] m, zem. i. (ȃ) |nemško mesto|: v ~u
heilbronski -a -o (ȃ)
Heilbronnčan -a m, preb. i. (ȃ)
Heilbronnčanka -e ž, preb. i. (ȃ)
Heliópolis -a [ijo] m, zem. i. (ọ̑) |egipčansko mesto|: v ~u
heliópolski -a -o [ijo] (ọ̑)
Heliópolec -lca [ijo] m s -em preb. i. (ọ̑)
Heliópolka -e [ijo] ž, preb. i. (ọ̑)
Heliópolčev -a -o [ijo] (ọ̑)
Hélsinki -ov m mn., zem. i. (ẹ̑) |glavno mesto Finske|: v ~ih
hélsinški -a -o (ẹ̑)
Hélsinčan -a m, preb. i. (ẹ̑)
Hélsinčanka -e ž, preb. i. (ẹ̑)
Hercegnôvi -ega m, zem. i. (ȏ) |črnogorsko mesto|: v ~em
hercegnôvski -a -o (ȏ)
Hercegnôvčan -a m, preb. i. (ȏ)
Hercegnôvčanka -e ž, preb. i. (ȏ)
Herkulánej -a m s -em im. tudi Herkuláneum zem. i. (ȃ) |antično mesto|: v ~u
herkulánejski -a -o (ȃ)
Herkulánejčan -a m, preb. i. (ȃ)
Herkulánejčanka -e ž, preb. i. (ȃ)
Hirošíma -e ž, zem. i. (ȋ) |japonsko mesto|: v ~i
hirošímski -a -o (ȋ)
Hirošímčan -a m, preb. i. (ȋ)
Hirošímčanka -e ž, preb. i. (ȋ)
hitéti -ím nedov. híti -íte, -èč -éča; hítel -éla, -èt/-ét; hitênje; (-èt/-ét) (ẹ́ í) ~ na vlak, v mesto; ~ mimo; ~ pri delu; ~ pomagat; ~ kositi |hitro kositi|
Hóngkong -a [nk] m, zem. i. (ọ̑) |kitajsko mesto|: v ~u
hóngkonški -a -o (ọ̑)
Hongkonžàn -ána in Hongkonžán -a m, preb. i. (ȁ á; ȃ)
Hongkonžánka -e ž, preb. i. (ȃ)
Honolúlu -ja m s -em zem. i. (ȗ) |glavno mesto Havajev|: v ~u
honolúlujski -a -o (ȗ)
Honolúlujčan -a m, preb. i. (ȗ)
Honolúlujčanka -e ž, preb. i. (ȗ)
Hošimính -a m, zem. i. (ȋ) |vietnamsko mesto|: v ~u
hošimínški -a -o (ȋ)
Hošimínšan -a m, preb. i. (ȋ)
Hošimínšanka -e ž, preb. i. (ȋ)
Houston -a [hjúston] m, zem. i. (ȗ) |mesto v ZDA|: v ~u
houstonski -a -o (ȗ)
Houstončan -a m, preb. i. (ȗ)
Houstončanka -e ž, preb. i. (ȗ)
..iát [ija] m. prip. obr. (ȃ)
1. 'prostor, mesto' komisariát, notariát, sekretariát
2. 'rezultat dejanja' plagiát
3. 'skupno ime' patriciát, proletariát
4. 'čas' noviciát
..íca ž. prip. obr. (í)
1. člov. 'vršilka' grabljíca, períca, žanjíca
2. 'vršilnica' bodíca, cvetíca
3. člov. 'nosilka lastnosti' noríca, slepíca
4. 'nosilnica lastnosti' belíca, mladíca
5. 'lastnost' bledíca
6. 'prostor, mesto' apníca, bezníca
7. člov. 'ženski par moškemu' gospodaríca; nečlov. golobíca, polšíca
8. 'snov' grenčíca, medíca
9. 'manjšalnost' nožíca, ročíca
10. člov. 'ljubkovalnost' ženíca, družíca; nečlov. kozíca
11. člov. 'skupno ime' trojíca, dvojíca
..ica ž. prip. obr.
1. člov. 'vršilka' kókica, skókica/skôkica
2. člov. 'nosilka lastnosti' ljúbica, nágica, nevédnica; nečlov. bohoríčica, gájica
3. 'nosilnica lastnosti' odvódnica
4. 'lastnost' náglica, omótica
5. 'prostor, mesto' blagôvnica, čájnica, klávnica, spálnica
6. člov. 'ženski par moškemu' prijáteljica
7. 'snov' kíslica
8. 'sestavina skupnega imena' slámica
9. 'manjšalnost' bréskvica, híšica, pésmica
10. člov. 'omiljevalnost' barábica; nečlov. krávica, knjížica
11. člov. 'ljubkovalnost' deklíčica, noríčica, sestríčica, ženíčica; nečlov. ptíčica
12. 'skupno ime' petérica
13. 'slabšalnost' pláčica, slúžbica
..ij m. prip. obr.
1. člov. 'nosilec položaja' ordinárij, primárij
2. 'prostor, mesto' prezbitêrij, proscénij, psaltêrij
3. 'snov' bárij, devtêrij, kálij
4. 'skupno ime' kolégij, direktórij
..íja ž. prip. obr. (ȋ)
1. 'dejanje' kupčíja,
2. 'lastnost' grdobíja, hudobíja, monotoníja
3. 'stanje' bajtaríja, ciganíja
4. 'popredmetena lastnost' goljufíja, grdobíja
5. 'prostor, mesto' davkaríja, kapitaníja, kovačíja, kmetíja
6. 'nazor, dejavnost, panoga' astrologíja, filozofíja, geologíja
7. 'skupno ime' pajdašíja, tovarišíja
..ija ž. prip. obr.
1. 'dejanje' invêrzija, incízija
2. 'lastnost' sapiéncija
3. 'stanje' emócija, frustrácija
4. 'popredmetena lastnost' mutácija
5. 'prostor, mesto' Ánglija, Slovénija
..ík m. prip. obr. (í)
1. člov. 'nosilec lastnosti' bolník, lastník
2. 'nosilnik lastnosti' ledeník
3. 'prostor, mesto' blodník, seník; ceník, imeník
4. 'snov' kisík, ogljík, vodík
..ik m. prip. obr.
1. člov. 'nosilec lastnosti' čarôvnik, duhôvnik, glásbenik, gospodárstvenik;
2. 'nosilnik lastnosti' cepílnik, míljnik, nèdolóčnik
3. člov. 'član, pripadnik' akadémik, kémik
4. 'prostor, mesto' čájnik, dímnik, kúrnik, rúdnik
5. 'snov' jábolčnik, antiséptik
íktus -a m (ȋ) jezikosl. |naglasno mesto|
..ilíšče s. prip. obr. (í) ʻprostor, mestoʼ učilíšče; prim. ..íšče
..(íln)a ž. prip. obr. (ȋ) ʻprostor, mestoʼ gostílna, star. učílna; prim. ..a2
..(íln)ica ž. prip. obr. (ȋ)
1. 'vršilnica' kosílnica, mlatílnica, nosílnica
2. 'prostor, mesto' pletílnica, lužílnica, predílnica; prim. ..ica
iluminírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; iluminíranje (ȋ) kaj neobč. ~ mesto |slavnostno razsvetliti|; um. ~ kodeks |slikarsko okrasiti|
Indianápolis -a [ija] m, zem. i. (ȃ) |mesto v ZDA|: v ~u
indianápoliški -a -o (ȃ)
Indianapoliščàn -ána in Indianapoliščán -a m, preb. i. (ȁ á; ȃ)
Indianapoliščánka -e ž, preb. i. (ȃ)
..ínja1 ž. prip. obr. (í)
1. člov. 'ženski par moškemu' bogínja
2. člov. 'vršilka' gospodínja
3. 'prostor, mesto' pustínja
4. 'stanje' botrínja
5. 'lastnost' milostínja, dragínja, blagínja
Ínnsbruck -a [insbruk] m, zem. i. (ȋ) |avstrijsko mesto|: v ~u
ínnsbruški -a -o (ȋ)
Ínnsbruckčan -a m, preb. i. (ȋ)
Ínnsbruckčanka -e ž, preb. i. (ȋ)
instánca -e ž (ȃ) |pristojnostno mesto|: ~e upravljanja; pritožiti se na višjo ~o; pravn. druga pritožbena ~ stopnja
..ír -ja m. prip. obr. (í)
1. člov. 'vršilec' kurír, kurbír; živ. skovír
2. člov. 'nosilec lastnosti' hudír
3. člov. 'opravkar' bankír, brigadír, helebardír, hotelír, juvelír, mušketír
4. 'opravilnik' kosír, vodír
5. 'dejanje' eksercír
6. 'prostor, mesto' osír
Irkútsk -a m, zem. i. (ȗ) |rusko mesto|: v ~u
irkútski -a -o (ȗ)
Irkútščan -a m, preb. i. (ȗ)
Irkútščanka -e ž, preb. i. (ȗ)
Islamabád -a m, zem. i. (ȃ) |glavno mesto Pakistana|: v ~u
islamabádski -a -o (ȃ)
Islamabádčan -a m, preb. i. (ȃ)
Islambádčanka -e ž, preb. i. (ȃ)
Ístanbul -a m, zem. i. (ȋ) |turško mesto|: v ~u
ístanbulski -a -o (ȋ)
Ístanbulčan -a m, preb. i. (ȋ)
Ístanbulčanka -e ž, preb. i. (ȋ); prim. Bizanc, Carigrad, Konstantinopel
..íšče s. prip. obr. (í)
1. 'prostor, mesto dejanja' brodíšče, gnezdíšče, igríšče, križíšče, strelíšče, vrelíšče
2. 'prostor, mesto' gobíšče, gradíšče, jagodíšče, krompiríšče, župníšče
3. 'del naprave, držaj' kladivíšče, kosíšče, platíšče, ratíšče, toporíšče
..itéta ž. prip. obr. (ẹ̑)
1. 'lastnost' abnormitéta, afinitéta, dualitéta, elasticitéta, komoditéta
2. 'popredmetena lastnost' bonitéta
3. 'skupno ime' admiralitéta, generalitéta
4. 'prostor, mesto' admiralitéta
izsipalíšče -a s (í) |mesto, prostor|: ~ premoga
Jájce -a s, zem. i. (á) |bosensko mesto|: v ~u
jájški -a -o (ȃ)
Jájčan -a m, preb. i. (ȃ)
Jájčanka -e ž, preb. i. (ȃ)
..ják m. prip. obr. (á)
1. člov. 'nosilec lastnosti' človečnják, južnják, naprednják, odličnják; žival. vitičnják
2. 'nosilnik lastnosti' belják, koščák, medenják
3. 'prostor, mesto' cvetličnják, jagodnják, koruznják
..jak m. prip. obr. ʻprostor, mestoʼ lístnjak, gosínjak, kopínjak, mravljínjak
Jálta -e ž, zem. i. (ȃ) |ukrajinsko mesto|
jáltski -a -o (ȃ)
Jáltčan -a m, preb. i. (ȃ)
Jáltčanka -e ž, preb. i. (ȃ)
..jáva ž. prip. obr. (ȃ)
1. 'lastnost' goščáva, puščáva, trdnjáva
2. 'dejanje' kurjáva, meljáva
3. 'snov' kurjáva, meljáva, zelenjáva
4. 'prostor, mesto' puščáva, širjáva; prim. ..ava
jávka -e ž (ȃ) poslati kurirja na ~o |na mesto javljanja|
Jekaterínburg -a m, zem. i. (ȋ) |rusko mesto|: v ~u
jekaterínburški -a -o (ȋ)
Jekaterinburžàn -ána in Jekaterinburžán -a m, preb. i. (ȁ á; ȃ)
Jekaterinburžánka -e ž, preb. i. (ȃ)
Jekaterinosláv -a m, zem. i. (ȃ) |ukrajinsko mesto|
jekaterinoslávski -a -o (ȃ)
Jekaterinoslávčan -a m, preb. i. (ȃ)
Jekaterinoslávčanka -e ž, preb. i. (ȃ)
Jéna -e ž, zem. i. (ẹ̑) |nemško mesto|: v ~i
jénski -a -o (ẹ̑)
Jénčan -a m, preb. i. (ẹ̑)
Jénčanka -e ž, preb. i. (ẹ̑)
Jêriha -e ž, zem. i. (ȇ) |palestinsko mesto|
jêrihonski -a -o (ȇ)
Jêrihonec -nca m z -em preb. i. (ȇ)
Jêrihonka -e ž, preb. i. (ȇ)
Jêrihončev -a -o (ȇ)
Jerúzalem1 -a m, zem. i. (ȗ) |glavno mesto Izraela|: v ~u
jeruzalémski -a -o (ẹ̑)
Jeruzalémčan -a m, preb. i. (ẹ̑)
Jeruzalémčanka -e ž, preb. i. (ẹ̑)
Johánnesburg -a [johanes] m, zem. i. (ȃ) |južnoafriško mesto|: v ~u
johánnesburški -a -o (ȃ)
Johannesburžàn -ána in Johannesburžán -a m, preb. i. (ȁ á; ȃ)
Johannesburžánka -e ž, preb. i. (ȃ)
Jokoháma -e ž, zem. i. (ȃ) |japonsko mesto|
jokohámski -a -o (ȃ)
Jokohámčan -a m, preb. i. (ȃ)
Jokohámčanka -e ž, preb. i. (ȃ)
Júdenburg -a m, zem. i. (ú) |mesto na avstrijskem Štajerskem|
júdenburški -a -o (ú)
Judenburžàn -ána in Judenburžán -a m, preb. i. (ȁ á; ȃ)
Judenburžánka -e ž, preb. i. (ȃ)
Kabúl -a m, zem. i. (ȗ) |glavno mesto Afganistana|: v ~u
kabúlski -a -o (ȗ)
Kabúlčan -a m, preb. i. (ȗ)
Kabúlčanka -e ž, preb. i. (ȗ)
Káiro -a [kajro] m, zem. i. (ȃ) |glavno mesto Egipta|
káirski -a -o (ȃ)
Káirčan -a m, preb. i. (ȃ)
Káirčanka -e ž, preb. i. (ȃ)
Kalkúta -e ž, zem. i. (ȗ) |indijsko mesto|: v ~i
kalkútski -a -o (ȗ)
Kalkútčan -a m, preb. i. (ȗ)
Kalkútčanka -e ž, preb. i. (ȗ)
Kampála -e ž, zem. i. (ȃ) |glavno mesto Ugande|: v ~i
kampálski -a -o (ȃ)
Kampálčan -a m, preb. i. (ȃ)
Kampálčanka -e ž, preb. i. (ȃ)
Kándahar -ja m s -em zem. i. (ȃ) |afganistansko mesto|: v ~u
kándaharski -a -o (ȃ)
Kándaharčan -a m, preb. i. (ȃ)
Kándaharčanka -e ž, preb. i. (ȃ)
kandidát -a m, člov. (ȃ) predsedniški ~; ~ za delovno mesto
kandidátka -e ž, člov. (ȃ)
kandidátinja -e ž, člov. (ȃ) redk. kandidatka
Káne Kán ž mn., zem. i. (ȃ) |staroitalsko mesto|: v ~ah
kánski -a -o (ȃ)
Kánčan -a m, preb. i. (ȃ)
Kánčanka -e ž, preb. i. (ȃ)
kanonikát -a m, pojm. (ȃ) dobiti ~ |naslov, službeno mesto|
Kánsas Cíty ~ -ja [za siti] m, druga enota s -em zem. i. (ȃ ȋ) |mesto v ZDA|: v ~ ~u
kánsascityjski -a -o (ȃ)
Kánsascityjčan -a m, preb. i. (ȃ)
Kánsascityjčanka -e ž, preb. i. (ȃ)
Kantón -a m, zem. i. (ọ̑) |kitajsko mesto|: v ~u
kantónski -a -o (ọ̑)
Kantónčan -a m, preb. i. (ọ̑)
Kantónčanka -e ž, preb. i. (ọ̑)
Karáči -ja m s -em zem. i. (ȃ) |pakistansko mesto|: v ~u
karáčijski -a -o (ȃ)
Karáčijčan -a m, preb. i. (ȃ)
Karáčijčanka -e ž, preb. i. (ȃ)
Kárlovec -vca m s -em zem. i. (ȃ) |hrvaško mesto|: v ~u
kárlovški -a -o (ȃ)
Kárlovčan -a m, preb. i. (ȃ)
Kárlovčanka -e ž, preb. i. (ȃ)
Kárlsrúhe -ja [karəlsrue] m s -em zem. i. (áȗ) |nemško mesto|: v ~u
karlsrúhejski -a -o (ȗ)
Karlsrúhejčan -a m, preb. i. (ȗ)
Karlsrúhejčanka -e ž, preb. i. (ȗ)
Kartágina -e ž, zem. i. (ȃ) |antično afriško mesto|: v ~i
kartažánski -a -o (ȃ)
Kartažàn -ána in Kartažán -a m, preb. i. (ȁ á; ȃ)
Kartažánka -e ž, preb. i. (ȃ)
Kartúm -a m, zem. i. (ȗ) |glavno mesto Sudana|: v ~u
kartúmski -a -o (ȗ)
Kartúmčan -a m, preb. i. (ȗ)
Kartúmčanka -e ž, preb. i. (ȗ)
Kássel -ssla [kasəl] m, zem. i. (á) |nemško mesto|: v ~u
kásselski -a -o [sə] (á)
Kásselčan -a [sə] m, preb. i. (á)
Kásselčanka -e [sə] ž, preb. i. (á)
kátedra -e ž (ȃ) ~ za slovenski jezik |oddelek na univerzi, stolica|; dati komu ~o za matematiko |vseučiliško učiteljsko mesto|; redk. |govorniški oder, tribuna|
katéri1 -a -o vpraš. vrst. zaim. (ẹ́; ẹ̑) ~ dan je danes; ~o mesto je to; ~a je bila Anka; ~ega leta se je rodil Shakespeare
katéri -ega m, člov. (ẹ́; ẹ̑) ~ hoče na vrh po tej strmi poti
katéra -e ž, člov., rod. mn. -ih (ẹ́; ẹ̑) ~ se bo poročila prva
katéri2 -a -o ozir. vrst. zaim. (ẹ̑)
1. kateri koli: ~o uslužbenko je prosil za pojasnilo, vsaka ga je poslala k drugemu okencu; ~a vrata je skušal odpreti, vsaka so bila zaklenjena
2. pred neponovljeno odnosnico roman, o ~em govorimo; gospodinje, pri ~ih je stanoval; delovno mesto, o ~em je sanjal dvajset let
katéri -ega m, člov. (ẹ̑) ~ega se bojiš, tega ne ljubiš
katéra -e ž, člov., rod. mn. -ih (ẹ̑) ~ pride k temu delu, ga hitro zamenja z drugim
katéro -ega s (ẹ̑) Ni vedel, ~ je prvo: dom ali domovina
katéri3 -a -o poljubn. vrst. zaim. (ẹ́; ẹ̑) Se ~ učenec prijavlja za to nalogo; Če ~a gospa ne more več hoditi, se lahko pelje; Če se ~o mesto ni vdalo, so ga po zavzetju razrušili
katéri -ega m, člov. (ẹ́; ẹ̑) ~i hočete biti prej na vrhu, lahko greste po tej strmi bližnjici
katéra -e ž, člov., rod. mn. -ih (ẹ́; ẹ̑) Nekdo trka. Naj mu gre ~a odpret; Mar ~a ni lepa, dokler je mlada
katéro -ega s (ẹ́; ẹ̑) Biti v taborišču ali služiti tuji vojski: ali je ~emu mogoče dajati prednost
katéri kóli -a ~ -o ~ tudi katérikóli -akóli -okóli poudar. ozir. poljubn. zaim. zv. (ẹ̑ ọ̑) Vzemi si rožo, ~o ~ hočeš; ~ ~ sorodnik; ~a ~ stran; ~o ~ mesto;
katéri kóli -ega ~ tudi katérikóli -egakóli m, člov. (ẹ̑ ọ̑) Tako dekle si lahko izbere ~ega ~
katéra kóli -e ~ tudi katérakóli -ekóli ž, člov., rod. mn. -ih (ẹ̑ ọ̑) ~i ~ se je skušal približati, vsaka ga je zavrnila
Katmandú -ja m s -em zem. i. (ȗ) |glavno mesto Nepala|: v ~u
katmandújski -a -o (ȗ)
Katmandújčan -a m, preb. i. (ȗ)
Katmandújčanka -e ž, preb. i. (ȗ)
Katovíce -íc ž mn., zem. i. (í ȋ) |poljsko mesto|: v ~ah
katovíški -a -o (ȋ)
Katovíčan -a m, preb. i. (ȋ)
Katovíčanka -e ž, preb. i. (ȋ)
Káunas -a [au̯] m, zem. i. (ȃ) |litovsko mesto|: v ~u
káunaški -a -o (ȃ)
Káunaščan -a m, preb. i. (ȃ)
Káunaščanka -e ž, preb. i. (ȃ)
Kavasáki1 -ja m s -em zem. i. (ȃ) |japonsko mesto|: v ~u
kavasáški -a -o (ȃ)
Kavasáčan -a m, preb. i. (ȃ)
Kavasáčanka -e ž, preb. i. (ȃ)
Kazán -a m, zem. i. (ȃ) |rusko mesto|: v ~u
kazánski -a -o (ȃ)
Kazánčan -a m, preb. i. (ȃ)
Kazánčanka -e ž, preb. i. (ȃ)
Kêrč -a m s -em zem. i. (ȇ) |ukrajinsko mesto|: v ~u
kêrški -a -o (ȇ)
Kêrčan -a m, preb. i. (ȇ)
Kêrčanka -e ž, preb. i. (ȇ)
Kíjev -a m, zem. i. (ȋ) |glavno mesto Ukrajine|: v ~u
kíjevski -a -o (ȋ)
Kíjevčan -a m, preb. i. (ȋ)
Kíjevčanka -e ž, preb. i. (ȋ)
Kinšása -e ž, zem. i. (ȃ) |kongovsko mesto|: v ~i
kinšáški -a -o (ȃ)
Kinšáščan -a m, preb. i. (ȃ)
Kinšáščanka -e ž, preb. i. (ȃ)
Kjóto -a m, zem. i. (ọ̑) |japonsko mesto|: v ~u
kjótski -a -o (ọ̑)
Kjótčan -a m, preb. i. (ọ̑)
Kjótčanka -e ž, preb. i. (ọ̑)
klóp -í ž -i -- -i -jó; -í -í -éma -í -éh -éma; -í -í -ém -í -éh -mí (ọ̑ ȋ) vrtna ~; poud. guliti hlače po šolskih ~eh |hoditi v šolo|; šol. žarg. poslati učenca v ~ |ukazati mu, naj se vrne na svoje stalno mesto; dati mu nezadostno oceno|; poud. poznati se še iz šolskih ~i |iz let skupnega šolanja|
Kóbe -ja m s -em zem. i. (ọ̑) |japonsko mesto|: v ~u
kóbejski -a -o (ọ̑)
Kóbejčan -a m, preb. i. (ọ̑)
Kóbejčanka -e ž, preb. i. (ọ̑)
Köbenhavn -a [kébənháu̯n] m, zem. i. (ẹ̑ȃ) |glavno mesto Danske|: v ~u
köbenhavnski -a -o (ẹ̑ȃ)
Köbenhavnčan -a m, preb. i. (ẹ̑ȃ)
Köbenhavnčanka -e ž, preb. i. (ẹ̑ȃ)
Köln -a [kéln] m, zem. i. (ẹ́) |nemško mesto|: v ~u
kölnski -a -o (ẹ́)
Kölnčan -a m, preb. i. (ẹ́)
Kölnčanka -e ž, preb. i. (ẹ́)
Kolómbo -a m, zem. i. (ọ̑) |glavno mesto Šrilanke|: v ~u
kolómbski -a -o (ọ̑)
Kolómbčan -a m, preb. i. (ọ̑)
Kolómbčanka -e ž, preb. i. (ọ̑)
konkurènt -ênta m, člov. (ȅ é) (tekmec): imeti ~a (v kom); biti ~ (koga) za prvo mesto
konkurêntka -e ž, člov. (ȇ) (tekmica)
konkurírati -am dvovid., nedov. -ajóč; konkuríranje (ȋ) komu/čemu Podjetje uspešno ~a drugim proizvajalcem (tekmuje z drugimi proizvajalci); konkurirati za kaj ~ ~ nagrado, prvo mesto (se potegovati)
Konstánca -e ž, zem. i. (ȃ) |nemško mesto|: v ~i
konstánški -a -o (ȃ)
Konstánčan -a m, preb. i. (ȃ)
Konstánčanka -e ž, preb. i. (ȃ)
kontíst -a m, člov. (ȋ) razpisati mesto ~a
kontístka -e ž, člov. (ȋ)
Kórdova -e ž, zem. i. (ọ̑) |špansko mesto|: v ~i
kórdovski -a -o (ọ̑)
Kórdovčan -a m, preb. i. (ọ̑)
Kórdovčanka -e ž, preb. i. (ọ̑); prim. Cordoba
kót -a m (ọ́) postaviti mizo v ~; poud. umakniti se v svoj ~ |na svoje mesto|; geom. pravi ~; publ. obravnavati problem z različnih zornih ~ov z različnih strani; poud.: biti odrinjen v ~ |biti neupoštevan|; po vseh ~ih |povsod|
Kótor -ja m s -em zem. i. (ọ̑) |črnogorsko mesto|: v ~u
kótorski -a -o (ọ̑)
Kótorčan -a m, preb. i. (ọ̑)
Kótorčanka -e ž, preb. i. (ọ̑)
koventrírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; koventríranje (ȋ) neobč. |uničiti, popolnoma razdejati z bombardiranjem|: kaj ~ mesto
kozmopolítski -a -o; bolj ~ (ȋ) ~e težnje svetovljanske; poud. veliko ~o mesto |svetovljansko|
kozmopolítskost -i ž, pojm. (ȋ)
Kragújevac -vca m s -em zem. i. (ȗ) |srbsko mesto|: v ~u
kragújevški -a -o (ȗ)
Kragújevčan -a m, preb. i. (ȗ)
Kragújevčanka -e ž, preb. i. (ȗ)
Krákov -a m, zem. i. (á) |poljsko mesto|: v ~u
krákovski -a -o (ȃ)
Krákovčan -a m, preb. i. (ȃ)
Krákovčanka -e ž, preb. i. (ȃ)
Krápina -e ž, zem. i. (ȃ) |hrvaško mesto|: v ~i
krápinski -a -o (ȃ)
Krápinčan -a m, preb. i. (ȃ)
Krápinčanka -e ž, preb. i. (ȃ)
križíšče -a s (í) voziti skozi ~; enakovredno ~; mesto kot pomembno ~
Krónštat -a m, zem. i. (ọ̑) |rusko mesto|: v ~u
krónštatski -a -o (ọ̑)
Krónštatčan -a m, preb. i. (ọ̑)
Krónštatčanka -e ž, preb. i. (ọ̑)
Labín -a m, zem. i. (ȋ) |hrvaško mesto|: v ~u
labínski -a -o (ȋ)
Labínčan -a m, preb. i. (ȋ)
Labínčanka -e ž, preb. i. (ȋ)
laboránt -a m, člov. (á; ȃ á) razpisati mesto ~a
laborántka -e ž, člov. (á; ȃ)
Lágos -a m, zem. i. (ȃ) |nigerijsko mesto|: v ~u
lágoški -a -o (ȃ)
Lagošàn -ána in Lagošán -a m, preb. i. (ȁ á; ȃ)
Lagošánka -e ž, preb. i. (ȃ)
lagúna -e ž (ȗ) |plitev podolžni zaliv|: plavati po ~i; publ. mesto na ~ah |Benetke|
Lahóre -ja m z -em zem. i. (ọ̑) |pakistansko mesto|: v ~u
lahórejski -a -o (ọ̑)
Lahórejčan -a m, preb. i. (ọ̑)
Lahórejčanka -e ž, preb. i. (ọ̑)
La Páz ~ -a m, zem. i. (ȃ) |glavno mesto Bolivije|: v ~ ~u
lapáški -a -o (ȃ)
Lapažàn -ána in Lapažán -a m, preb. i. (ȁ á; ȃ)
Lapažánka -e ž, preb. i. (ȃ)
Las Végas ~ -a m, zem. i. (ẹ̑) |mesto v ZDA|: v ~ -u
lasvégaški -a -o (ẹ̑)
Lasvégašan -a m, preb. i. (ẹ̑)
Lasvégašanka -e ž, preb. i. (ẹ̑)
Leeds -a [líts] m, zem. i. (ȋ) |angleško mesto|: v ~u
leedski -a -o (ȋ)
Leedsčan -a m, preb. i. (ȋ)
Leedsčanka -e ž, preb. i. (ȋ)
lêglo -a s (é) odkriti bolezensko ~ |mesto|; ~ okužb (iz)vir; neobč. ~ psičkov gnezdo; žival. ~ pri kobilici |organ|
Le Hávre ~ -ra [lə avər] m, zem. i. (á) |francosko mesto|: v ~ ~u
lehávrski -a -o (á)
Lehávrčan -a m, preb. i. (á)
Lehávrčanka -e ž, preb. i. (á)
Lêiden -dna [jd] m, zem. i. (ȇ) |nizozemsko mesto|
leidenski -a -o [jdə] (ȇ)
Leidenčan -a [jdə] m, preb. i. (ȇ)
Leidenčanka -e [jdə] ž, preb. i. (ȇ)
Leipzig -a [lájpcig-] m, zem. i. (ȃ) |nemško mesto|: v ~u
leipziški -a -o (ȃ)
Leipzižàn -ána in Leipzižán -a m, preb. i. (ȁ á; ȃ)
Leipzižánka -e ž, preb. i. (ȃ)
Le Máns ~ -a [lə man] m, zem. i. (ȃ) |francosko mesto|: v ~ ~u
lemánski -a -o (ȃ)
Lemánsčan -a m, preb. i. (ȃ)
Lemánsčanka -e ž, preb. i. (ȃ)
lésti lézem nedov. -i -ite, -óč; lézel -zla, lést; lézenje; (lést/lèst) (ẹ́ ẹ̑) Kača, polž ~e; Naramnica ~e z rame; poud.: Prišlo je vse, kar ~e in gre |se premika|; Bolnik ~e od postelje k mizi |se s težavo premika|; Hiša že ~e na kup |se podira|; Spanec mu ~e na oči |Postaja zaspan|; Kdor more, ~e v mesto |hodi, gre|; poud. lesti v kaj ~ ~ nesrečo, revščino |postajati nesrečen, reven|; knj. pog. ~ komu nekam, nizk. v rit |prilizovati se|; poud. Oči mu ~ejo skupaj |Postaja zaspan|
Leuven -vna [lévən] m, zem. i. (ẹ́) |belgijsko mesto|: v ~u
leuvenski -a -o [və] (ẹ́)
Leuvenčan -a [və] m, preb. i. (ẹ́)
Leuvenčanka -e [və] ž, preb. i. (ẹ́)
Léverkúsen -sna [zə] m, zem. i. (ẹ́ȗ) |nemško mesto|: v ~u
léverkúsenski -a -o [zə] (ẹ́ȗ)
Léverkúsenčan -a [zə] m, preb. i. (ẹ́ȗ)
Léverkúsenčanka -e [zə] ž, preb. i. (ẹ́ȗ)
ležíšče -a s (í) vstati z ~a; cena za ~ |za prenočevanje, prenočišče|; zajčje ~; ~ premoga nahajališče; ~ za žarnico |mesto pritrditve|; grad. ~ strešne konstrukcije
Lhása -e [la] ž, zem. i. (á) |glavno mesto Tibeta|: v ~i
lháški -a -o (á)
Lhašàn -ána in Lhašán -a m, preb. i. (ȁ á; ȃ)
Lhašánka -e ž, preb. i. (ȃ)
Lídice -ic ž mn., zem. i. (ȋ) |češko mesto|: v ~ah
lídiški -a -o (ȋ)
Lídičan -a m, preb. i. (ȋ)
Lídičanka -e ž, preb. i. (ȋ)
Liège -gea [ljéž-] m z -em zem. i. (ẹ̑) |belgijsko mesto|: v ~u
lièški -a -o (ẹ̑)
Lièžan -a m, preb. i. (ẹ̑)
Lièžanka -e ž, preb. i. (ẹ̑)
Líenz -a [lienc] m z -em zem. i. (ȋ) |avstrijsko mesto|: v ~u
líenški -a -o (ȋ)
Líenčan -a m, preb. i. (ȋ)
Líenčanka -e ž, preb. i. (ȋ)
Líma -e ž, zem. i. (ȋ) |glavno mesto Peruja|: v ~i
límski -a -o (ȋ)
Límčan -a m, preb. i. (ȋ)
Límčanka -e ž, preb. i. (ȋ)
Limóges -a [ož-] m z -em zem. i. (ọ̑) |francosko mesto|: v ~u
limóški -a -o (ọ̑)
Limožàn -ána in Limožán -a m, preb. i. (ȁ á; ȃ)
Limožánka -e ž, preb. i. (ȃ)
Línz -a [nc] m z -em zem. i. (ȋ) |avstrijsko mesto|: v ~u
línški -a -o (ȋ)
Línčan -a m, preb. i. (ȋ)
Línčanka -e ž, preb. i. (ȋ)
Lípnica -e ž, zem. i. (ȋ) |mesto na avstrijskem Štajerskem|: v ~i
lípniški -a -o (ȋ)
Lípničan -a m, preb. i. (ȋ)
Lípničanka -e ž, preb. i. (ȋ)
Líttle Róck ~ -a [litəl rok] m, zem. i. (ȋ ọ̑) |mesto v ZDA|: v ~ ~u
littleróški -a -o (ọ̑)
Littleróčan -a m, preb. i. (ọ̑)
Littleróčanka -e ž, preb. i. (ọ̑)
Líverpool -a [pul] m, zem. i. (ȋ) |angleško mesto|: v ~u
líverpoolski -a -o (ȋ)
Líverpoolčan -a m, preb. i. (ȋ)
Líverpoolčanka -e ž, preb. i. (ȋ)
Lizbóna -e ž, zem. i. (ọ̑) |glavno mesto Portugalske|: v ~i
lizbónski -a -o (ọ̑)
Lizbónčan -a m, preb. i. (ọ̑)
Lizbónčanka -e ž, preb. i. (ọ̑)
Locárno -a [ka] m, zem. i. (ȃ) |švicarsko mesto|: v ~u
locárnski -a -o (ȃ)
Locárnčan -a m, preb. i. (ȃ)
Locárnčanka -e ž, preb. i. (ȃ)
Lódž -a m z -em zem. i. (ọ̑) |poljsko mesto|: v ~u
lóški -a -o (ọ̑)
Lódžan -a m, preb. i. (ọ̑)
Lódžanka -e ž, preb. i. (ọ̑)
Lomé -ja [lomé -êja] m z -em zem. i. (ẹ̑ ȇ) |glavno mesto Toga|: v ~u
loméjski -a -o (ȇ)
Loméjčan -a m, preb. i. (ȇ)
Loméjčanka -e m, preb. i. (ȇ)
Lóndon -a m, zem. i. (ọ̑) |glavno mesto Velike Britanije|: v ~u
lóndonski -a -o (ọ̑)
Lóndončan -a m, preb. i. (ọ̑)
Lóndončanka -e ž, preb. i. (ọ̑)
Lóndondêrry -ja [eri] m z -em zem. i. (ọ̑ȇ) |severnoirsko mesto|: v ~u
lóndondêrryjski -a -o (ọ̑ȇ)
Lóndondêrryjčan -a m, preb. i. (ọ̑ȇ)
Lóndondêrryjčanka -e ž, preb. i. (ọ̑ȇ)
Los Angeles ~ -a [éndželes] m, zem. i. (ẹ̑) |mesto v ZDA|: v ~ ~u
losangeleški -a -o (ẹ̑)
Losangelešàn -ána in Losangelešán -a m, preb. i. (ȁ á; ȃ)
Losangelešánka -e ž, preb. i. (á)
Lozána -e ž, zem. i. (ȃ) |švicarsko mesto|: v ~i
lozánski -a -o (ȃ)
Lozánčan -a m, preb. i. (ȃ)
Lozánčanka -e ž, preb. i. (ȃ)
Luánda -e ž, zem. i. (ȃ) |glavno mesto Angole|: v ~i
luándski -a -o (ȃ)
Luándčan -a m, preb. i. (ȃ)
Luándčanka -e ž, preb. i. (ȃ)
Lübeck -a [líbek] m, zem. i. (ȋ) |nemško mesto|: v ~u
lübeški -a -o (ȋ)
Lübečan -a m, preb. i. (ȋ)
Lübečanka -e ž, preb. i. (ȋ)
Lúblin -a m, zem. i. (ȗ) |poljsko mesto|: v ~u
lúblinski -a -o (ȗ)
Lúblinčan -a m, preb. i. (ȗ)
Lúblinčanka -e ž, preb. i. (ȗ)
Lúksor -ja m z -em zem. i. (ȗ) |egiptovsko mesto|: v ~u
lúksorski -a -o (ȗ)
Lúksorčan -a m, preb. i. (ȗ)
Lúksorčanka -e ž, preb. i. (ȗ)
Lüneburg -a [lí] m, zem. i. (ȋ) |nemško mesto|
lüneburški -a -o (ȋ)
Lüneburžàn -ána in Lüneburžán -a m, preb. i. (ȁ á; ȃ)
Lüneburžánka -e ž, preb. i. (ȃ)
Lúrd -a m, zem. i. (ȗ) |francosko mesto|: v ~u
lúrški -a -o (ȗ)
Lúrdčan -a m, preb. i. (ȗ)
Lúrdčanka -e ž, preb. i. (ȗ)
Lusáka -e ž, zem. i. (ȃ) |glavno mesto Zambije|: v ~i
lusáški -a -o (ȃ)
Lusáčan -a m, preb. i. (ȃ)
Lusáčanka -e ž, preb. i. (ȃ)
Lúxembourg -a [luksemburg-] m, zem. i. (ȗ) |glavno mesto Luksemburga|: v ~u
lúxembourški -a -o (ȗ)
Luxembouržàn -ána in Luxembouržán -a m, preb. i. (ȁ á; ȃ)
Luxembouržánka -e ž, preb. i. (ȃ); prim. Luksemburg
Luzêrn -a [ce] m, zem. i. (é) |švicarsko mesto|: v ~u
luzêrnski -a -o (é)
Luzêrnčan -a m, preb. i. (é)
Luzêrnčanka -e ž, preb. i. (é)
Lvôv -a [əlvov-] m, zem. i. (ȏ) |ukrajinsko mesto|: v ~u
lvôvski -a -o (ȏ)
Lvôvčan -a m, preb. i. (ȏ)
Lvôvčanka -e ž, preb. i. (ȏ)
Lyón -a [lijon] m, zem. i. (ọ̑) |francosko mesto|: v ~u
lyónski -a -o (ọ̑)
Lyónčan -a m, preb. i. (ọ̑)
Lyónčanka -e ž, preb. i. (ọ̑)
..má m. prip. obr. (ȃ)
1. 'dejanje' plasmá, tretmá
2. 'rezultat dejanja' abonmá, angažmá
3. 'prostor, mesto' apartmá, departmá
Maastricht -a [mástriht] m, zem. i. (ȃ) |nizozemsko mesto|: v ~u
maastrichtski -a -o (ȃ)
Maastrichtčan -a m, preb. i. (ȃ)
Maastrichtčanka -e ž, preb. i. (ȃ)
Máchu Pícchu ~ -ja [maču pikču] m, druga enota z -em zem. i. (ȃ ȋ) |perujsko mesto|: v ~ ~u
machupícchujski -a -o (ȋ)
Machupícchujčan -a m, preb. i. (ȋ)
Machupícchujčanka -e ž, preb. i. (ȋ)
Madrás -a m, zem. i. (ȃ) |indijsko mesto|: v ~u
madráški -a -o (ȃ)
Madráščan -a m, preb. i. (ȃ)
Madráščanka -e ž, preb. i. (ȃ)
Madríd -a m, zem. i. (ȋ) |glavno mesto Španije|: v ~u
madrídski -a -o (ȋ)
Madrídčan -a m, preb. i. (ȋ)
Madrídčanka -e ž, preb. i. (ȋ)
Mágdeburg -a m, zem. i. (ȃ) |nemško mesto|: v ~u
mágdeburški -a -o (ȃ)
Magdeburžàn -ána in Magdeburžán -a m, preb. i. (ȁ á; ȃ)
Magdeburžánka -e ž, preb. i. (ȃ)
Magnitogórsk -a m, zem. i. (ọ̑) |rusko mesto|: v ~u
magnitogórški -a -o (ọ̑)
Magnitogórščan -a m, preb. i. (ọ̑)
Magnitogórščanka -e ž, preb. i. (ọ̑)
máhniti -em in mahníti in máhniti -em dov. -i -ite in máhni -te in -íte; -il -ila in máhnil -íla, máhnjen -a; máhnjenje; (-it) (á ȃ; í/ȋ/á ȃ) leno ~ z roko; mahniti komu ~ prijatelju v pozdrav; poud. mahniti koga/kaj ~ nasprotnika s palico |udariti|; poud. mahniti po kom/čem jezno ~ ~ volu |udariti|
máhniti jo -em jo in mahníti jo in máhniti jo -em jo (á ȃ; í/ȋ/á ȃ) knj. pog., poud. |iti, oditi|: ~ ~ v mesto
Máinz -a [majnc] m z -em zem. i. (á) |nemško mesto|: v ~u
máinški -a -o (ȃ)
Máinčan -a m, preb. i. (ȃ)
Máinčanka -e ž, preb. i. (ȃ)
Málaga -e [má] ž, zem. i. (ȃ) |špansko mesto|: v ~i
málaški -a -o (ȃ)
Málažan -a m, preb. i. (ȃ)
Málažanka -e ž, preb. i. (ȃ)
Málmö -ja [me] m z -em zem. i. (ȃ) |švedsko mesto|: v ~u
málmöjski -a -o (ȃ)
Málmöjčan -a m, preb. i. (ȃ)
Málmöjčanka -e ž, preb. i. (ȃ)
Manágua -e [gv] ž, zem. i. (ȃ) |glavno mesto Nikaragve|: v ~i
manágovski -a -o (ȃ)
Manágovčan -a m, preb. i. (ȃ)
Manágovčanka -e ž, preb. i. (ȃ)
Manchester -tra [ménčestər] m, zem. i. (ẹ̑) |angleško mesto|: v ~u
manchestrski -a -o (ẹ̑)
Manchestrčan -a m, preb. i. (ẹ̑)
Manchestrčanka -e ž, preb. i. (ẹ̑)
Maníla -e ž, zem. i. (ȋ) |glavno mesto Filipinov|: v ~i
manílski -a -o (ȋ)
Manílčan -a m, preb. i. (ȋ)
Manílčanka -e ž, preb. i. (ȋ)
Mántova -e ž, zem. i. (ȃ) |italijansko mesto|: v ~i
mántovski -a -o (ȃ)
Mántovčan -a m, preb. i. (ȃ)
Mántovčanka -e ž, preb. i. (ȃ)
Márakeš -a m z -em zem. i. (ȃ) |maroško mesto|: v ~u
márakeški -a -o (ȃ)
Márakešan -a m, preb. i. (ȃ)
Márakešanka -e ž, preb. i. (ȃ)
Marsêille -lla [sej] m z -em zem. i. (ȇ) |francosko mesto|: v ~u
marsêjski -a -o (ȇ)
Marsêillčan -a m, preb. i. (ȇ)
Marsêillčanka -e ž, preb. i. (ȇ)
màrsikatéri -a -o mnog. zaim. (ȁẹ́; ȁẹ̑)
1. vrst. V ~em oziru ga prekaša
2. količ. prečuti ~o noč; ~o mesto je tedaj zgorelo
màrsikatéri -ega m, člov. (ȁẹ́; ȁẹ̑) ~ bi se vojski rad izmuznil
màrsikatéra -e ž, člov., rod. mn. -ih (ȁẹ́; ȁẹ̑) ~ bi ga vzela, če bi imel več pod palcem; nečlov., knj. pog. ~o reči v veseli družbi povedati več domislic, šal
mást -í ž -i -- -i -jó; -í -í -éma -í -éh -éma; -í -í -ém -í -éh -mí snov. (ȃ ȋ) ocvreti na ~i; različne ~i; star. namazati boleče mesto z ~jo z mazilom
Medína -e ž, zem. i. (ȋ) |mesto v Savdski Arabiji|: v ~i
medínski -a -o (ȋ)
Medínčan -a m, preb. i. (ȋ)
Medínčanka -e ž, preb. i. (ȋ)
Meissen -ssna [májsən] m, zem. i. (ȃ) |nemško mesto|: v ~u
meissenski -a -o [sə] (ȃ)
Meissenčan -a [sə] m, preb. i. (ȃ)
Meissenčanka -e [sə] ž, preb. i. (ȃ)
mejíti -ím nedov. mêji -íte, -èč -éča; -íl -íla; mejênje; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) na koga/kaj Slovenija ~i ~ Avstrijo, Hrvaško; poud. Njegovo pisanje ~i ~ reportažo |je podobno|; mejiti z/s kom/čim Slovenija ~i z Avstrijo, s Hrvaško; neobč. mejiti kaj Visoke skale so mejile globel omejevale, zapirale; neobč. mejiti kaj od česa Obzidje je mejilo mesto od predmestja ločevalo
Mélbourne -na [bern] m, zem. i. (ẹ̑) |avstralsko mesto|: v ~u
mélbournski -a -o (ẹ̑)
Mélbournčan -a m, preb. i. (ẹ̑)
Mélbournčanka -e ž, preb. i. (ẹ̑)
Mémfis -a m, zem. i. (ẹ̑) |egipčansko mesto|: v ~u
mémfiški -a -o (ẹ̑)
Mémfiščan -a m, preb. i. (ẹ̑)
Mémfiščanka -e ž, preb. i. (ẹ̑)
Mesína -e ž, zem. i. (ȋ) |italijansko mesto|: v ~i
mesínski -a -o (ȋ)
Mesínec -nca m z -em preb. i. (ȋ)
Mesínka -e ž, preb. i. (ȋ)
Mesínčev -a -o (ȋ)
mésto -a s (ẹ́)
1. ~ Celje, Trst; glavno ~ države; star. cesarsko ~ Dunaj; poud. Vse ~ govori o tem |meščani|; nevtr. skriti denar na varno ~; pokazati ~ nesreče kraj; ●~ rojstva kraj; startno, zborno ~; varjeno ~
2. častno ~ za gosta častni sedež; usesti se na svoje ~ na svoj prostor; V hotelu je še dovolj prostih mest je še dovolj prostora
3. prosto delovno ~; pet mest v parlamentu mandatov; poslansko ~ poslanski sedež; zadnje ~ na tekmovanju; publ. v vladi zavzemati ~ zunanjega ministra imeti položaj
4. zbrati gradivo ●na licu ~a na kraju samem; ukrepati ●na licu ~a takoj; ●biti na ~u mrtev takoj umreti; neobč. Njihove pripombe so na ~u so primerne, upravičene, umestne
metrópola -e ž (ọ̑) glavno, najpomembnejše mesto, prestolnica: češka, slovenska ~; Pariz, nekdanja kulturna ~ sveta
Métz -a [mec] m z -em zem. i. (ẹ̑) |francosko mesto|: v ~u
méški -a -o (ẹ̑)
Méčan -a m, preb. i. (ẹ̑)
Méčanka -e ž, preb. i. (ẹ̑)
Miami -ja [majémi] m z -em zem. i. (ẹ̑) |mesto v ZDA|: v ~u
miamijski -a -o (ẹ̑)
Miamijčan -a m, preb. i. (ẹ̑)
Miamijčanka -e ž, preb. i. (ẹ̑)
migrírati -am dvovid., nedov. -ajóč; migríranje (ȋ) seliti se, preseljevati se: ~ s podeželja v mesto
Mikéne -én ž mn., zem. i. (ẹ̑) |antično grško mesto|: v ~ah
mikénski -a -o (ẹ̑)
Mikénec -nca m z -em preb. i. (ẹ̑)
Mikénka -e ž, preb. i. (ẹ̑)
Mikénčev -a -o (ẹ̑)
Miláno -a m, zem. i. (ȃ) |italijansko mesto|: v ~u
milánski -a -o (ȃ)
Milánčan -a m, preb. i. (ȃ)
Milánčanka -e ž, preb. i. (ȃ)
Milét -a m, zem. i. (ẹ̑) |antično grško mesto|: v ~u
milétski -a -o (ẹ̑) filoz. ~a šola
Milétčan -a m, preb. i. (ẹ̑)
Milétčanka -e ž, preb. i. (ẹ̑)
milijónski -a -o (ọ̑) ~o mesto
Milwaukee -ja [milvóki] m z -em zem. i. (ọ̑) |mesto v ZDA|: v ~u
milwaukeejski -a -o (ọ̑)
Milwaukeejčan -a m, preb. i. (ọ̑)
Milwaukeejčanka -e ž, preb. i. (ọ̑)
Mínsk -a m, zem. i. (ȋ) |glavno mesto Belorusije|: v ~u
mínški -a -o (ȋ)
Mínščan -a m, preb. i. (ȋ)
Mínščanka -e ž, preb. i. (ȋ)
Prikazanih je prvih 500 zadetkov od skupno 1024 zadetkov.