Tiskanje

modálen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na modus:
a) modalne slovnične oblike / modalni glagol naklonski glagol
b) modalne kategorije klasične ontologije / modalna logika logični sistem s takimi odnosi, kot so nujnost, možnost in verjetnost ter njihove negacije
c) modalna ritmika

módus -a m (ọ̑)
knjiž. način: iskati modus, ki bi zagotovil pravilno financiranje; modus izražanja umetnine
♦ filoz. stanje kake stvari, ki je bolj slučajno kot nujno; glasb. starogrška in srednjeveška tonska lestvica; jezikosl. slovnična kategorija za izražanje odnosa govorečega do glagolskega dejanja, stanja; naklon; pravn. odredba v darilni pogodbi ali oporoki, po kateri mora obdarjenec oziroma dedič dobljeno premoženje delno ali v celoti porabiti za določen namen

módus vivéndi módusa vivéndi m (ọ̑, ẹ̑)
knjiž. odnos, ki omogoča sožitje: doseči, najti modus vivendi
♦ pravn. dogovor med državami o začasni ureditvi medsebojnih odnosov

vèčigrálski pridevnik

pri katerem prek spleta istočasno sodeluje več igralcev, zlasti pri računalniških igrah

modus operandi

Predlog

modusa operandi tudi modus operandi modus operandi samostalniška zveza moškega spola

v pravu način izvršitve kaznivega dejanja

način delovanja

IZGOVOR: [módus operándi], rodilnik [módusa operándi] tudi [módus operándi]

módus -a m (ọ̑) neobč. ~ izražanja način; jezikosl. naklon

módus vivéndi -a ~ m, pojm. (ọ̑ ẹ̑) izobr. doseči ~ ~ |način primernega sožitja|

módus -a m

GLEJ SINONIM: način, naklon

dnò Frazemi s sestavino dnò:
bíti na dnù, íti čému do dnà, izbíti sódu dnò, (kàkor) sód brez dnà, metáti kàj v sód brez dnà, natákati v sód brez dnà, polníti sód(e) brez dnà, poznáti kóga v dnò dúše, príti čému do dnà, v dnò dúše, vídeti kóga v dnò dúše

lás Frazemi s sestavino lás:
bíti na lás podóben kómu/čému, bíti si v laséh, délati síve lasé kómu, iméti lasé [počesáne, postrižene] na dèž, kàj visí na lásu, lasjé se jéžijo kómu, lasjé so se najéžili kómu, lasjé so šlì pokônci kómu, na lás podóben kómu/čému, ne délati sívih lás kómu, ne popustíti níti za lás, ne povzróčati sívih lás kómu, ne premakníti se níti za lás, ne spremeníti se níti za lás, [níti] lasú ne skrivíti kómu, povzróčati síve lasé kómu, privléčen za lasé, privléči kàj za lasé, púliti si lasé, skákati si v lasé, skočíti si v lasé, viséti na lásu, za lasé privléčen, za lás je mánjkalo, za lás uíti čému, življênje kóga visí na lásu

mlín Frazemi s sestavino mlín:
bòj z mlíni na véter, bojeváti se z mlíni na véter, boríti se z mlíni na véter, bôžji mlíni, bôžji mlíni méljejo počási, govoríti kàkor mlín, jêzik têče kómu kàkor mlín, napeljáti vôdo na svój mlín, obrníti vôdo na svój mlín, speljáti vôdo na svój mlín, vôda na mlín kóga

ȋmperativ -a m

ȋndikativ -a m

komọ̑d neskl. prid.

kọ̑njunktiv -a m

mọ́da -e ž

modẹ̑l1 -a m

modéren -ērna prid.

modificȋrati -am nedov. in dov.

načȋn -a m

vȋža -e ž

načìn, -čína, m. die Art und Weise, Mur., Cig., Jan., nk.; na ta n., auf diese Art, nk.; na vsak n., jedenfalls, Cig., Jan., nk.; n. postopanja, die Behandlungsart, Cig. (T.); n. razlaganja, die Auslegungsart, Cig.; n. zdravljenja, die Heilart, Jan.; n., die Manier (stil.), Cig. (T.); — die Methode, Jan., Cig. (T.); — glasovni n., die Tonart, Jan.; — die Modalität, Cig. (T.); der Modus, die Aussageform (gramm.), Cig., Jan.; n. pr. naznanilni n., der Indicativ, Cig.; — hs.

naklòn, -klóna, m. 1) die Verbeugung, das Compliment, Cig.; — 2) die Neigung, Mur., Cig. (T.), C.; podolžni n., die Längenneigung, Levst. (Cest.); — magnetni n., die magnetische Inclination, Sen. (Fiz.); — die Neigung (fig.), der Hang, Cig.; nakloni k dobremu, Valj. (Rad); — 3) die Art, der Modus (gramm.), Mur., Cig., Jan.; določni, pogodni (pogojni, Jan.), dovolilni, velelni n., die anzeigende, Bedingungs-, Zulassungs-, Befehlart, Levst. (Sl. Spr.); — tudi: náklon, Valj. (Rad).

krátek -tka -o prid.
1. kratek, ki ima med skrajnima koncema razmeroma majhno razsežnost: nogé so krátke AI 1878, 10; Má krátke nogé AI 1878, 10; telo na krátki nogáj AI 1878, 10; jazbičar s svojimi krátkimi nogámi AI 1878, 8
2. ki traja razmeroma malo časa: Ov dén krátek bode BKM 1789, 19; ka ſzem tak hüdou ete krátko krátko vrejme 'zitka mojega potroso KŠ 1754, 240; Za krátko vrêmen se je pisati ino čteti navčila BJ 1886, 4; a po etom ſzveczkom krátkom ſitki vidimo SM 1747, 55; Po krátkom vremeni AI 1875, kaz. br. 7; ſzkrátkim 'zitkom ka ſzo ſze nej mogli povrnouti KŠ 1754, 35
3. ki je po obsegu omejen: Krátki modus ino forma moljenyá TF 1715, 25; touie tou krátki návuk vöre kerſchánſzke TF 1715, 1; Vöre krsztsánszke krátki návuk KŠ 1754, 2a; Krátki návuk KM 1790, 16; Krátki návuk Vogrszkoga Jezika KOJ 1833, I; Krátka ſumma vſzega ſzvétoga piſzma TF 1715, 20; ſzvétoga piſzma práva i krátka ſumma KŠ 1754, 5; Krátka summa velikoga Katekizmussa KMK 1780, A (1); Krſztsánſzke vöre krátko vcsenyé KŠ 1754, 5; Krátko Preporácsanye k-ſz. Jó'sefi KM 1783, 89; Ktomi escse tüdi ſzem djáo eden krátki Prídavek KŠ 1754, 8b; eto krátko molitev .. blagoſzlovi ti náz TF 1715, 47; sze z-krátkov popevkov zacsne KOJ 1845, 9; vu kterom i tak niſtere krátke molitve SM 1747, 1
4. v zvezi kratki glasnik kratki samoglasnik: sze dúgi glasznik na krátkoga obrné KOJ 1833, 24; Na krátke, kaka: a, e AIN 1876, 6
kratkéjši -a -e krajši: Menye szoldákov i na kratkése vremen dr'zati AIP 1876, br. 6, 7
kràčiši -a -e krajši: Toti je ete szvetli ali szuncsni dén gde dugsi, gde kratsisi KAJ 1870, 158; Eden centimeter doszta kracsisi, kak eden pálec AI 1875, kaz. br.; Na jésen so dnévje kračiši BJ 1886, 38; Koga edna noga je kratsisa od te drüge, klüka KMK 1780, 35; geto szo proti jeszeni dnévi kratsisi KAJ 1870, 122; ki ſzo pa kracſisa piſzma nám niháli KM 1796, 74
nájkràčiši -a -e najkrajši: szo oni náj krátscise-szvetlou namejnili piszati KOJ 1833, IIII
krátki -a -o sam. kratki: po krátkom lepse právimo etak KOJ 1833, 100; bi mogao poulek pogodbe pred krátkim pridobiti KOJ 1848, 81
kráči -a -e sam. krajši: csi je ſto ſteo na kráczi vſzo necsiſztoucso vö povedati KŠ 1771, 487
kràčiši -a -e sam. krajši: Sámuel to krátsiso potégnovsi pobegne KOJ 1848, 16

moléjnje -a tudi molenjé tudi moljenjé -á s mo-litev: Szprávlajmoſze na ſzmrt v-düsnom molejnyi SŠ 1796, 8; Z-molejnyem i z-vöroſztü-vanyem SŠ 1796, 33; bojdi eto moje molenyé KŠ 1754, 223; Tebé ſze priſztája vſzáko molenyé BKM 1789, 364; Tak Ti bode prijétno moje Molenyé BRM 1823, 313; Naj sze to moje molênye Dopádne KAJ 1848; Krátki moudus molenyá KŠ 1754, 152; pod obrázom dúgoga molenyá KŠ 1771, 241; V-peszmi, i molênyi KAJ 1848, 386; Krátki modus ino forma moljenyá TF 1715, 25

móuduš tudi móduš m
1. način, oblika: Kratki moudus ino forma moljenyá proſzimo TF 1715, 25; Krátki moudus molenyá, vſterom proſzimo KŠ 1754, 152; znánye vecs féle Jezikov je tak prilicsni módus obcsinszko blá'sensztvo szprávlati KOJ 1833, XII; Eti zacsne cslovik pouleg zgoraj povejdanoga móduſſa [spovedovati se] KMK 1780, 79; vu 3.) táli ſzem eden veliki moudus i veliko skér pokázao KŠ 1754, 7a; I iſzkali ſzo moudus, kak bi ga prijéti mogli KŠ 1771, 71
2. slovnični način ali naklon: v-kazivnom modusi zdásnyega vrejmena k-trétyoj jedinszkoj persóni prilo'sivsi etak KOJ 1833, 18
3. možnost, predvsem gmotna: náj teda pride (komi módus nefali v-szüknyenom) oblecseni KOJ 1845, 94

náčin -a m
1. način, slovnična kategorija: Ka je Módus, ali: Nácsin KOJ 1833, 54
2. ravnanje: Sz-kákſim nácſinom je vö püſcseno z-Egyptoma lüſztvo KM 1796, 35

nèokončíven -vna -o prid. nedoločen: Participiumi rávno tak, kak i neokoncsivni módus, v-tisztom casusi sztojijo KOJ 1833, 142; Neokoncsiven nácsin AIN 1876, 57; ali vu neokoncsivnom módusi on pred ni dokoncskom káksi glasznik KOJ 1833, 82; te je vremena-recs nekoncsivnom nácsini, dp. szaladni AIN 1876, 46

príličen -čna -o prid.
1. primeren, ugoden: znánje vecs féle Jezikov je tak prílicsni módus KOJ 1833, XII; Za krmo je [lucerna] jáko prilična AI 1878, 44; ali nej ſzte meli prílicsnoga vrejmena KŠ 1771, 599; Vö ſzi küpte kzvelicsanyi prílicsno vrejmen KŠ 1771, 584; Kelki bláznik v-bátrivnoszti Trosi prílicsno vrêmen KAJ 1848, 147; Pri trávnikaj szo nê prílicsni racsunati AI 1875, br. 11, 6
2. spreten, sposoben: Mladoszt je na vsze prílicsna KAJ 1870, 42; Potrejbno je záto püſpeki biti na vcsenyé prilicsnomi KŠ 1771, 637; Tak je po prílicsnom prizadevanyi mésnikov zginyávalo KOJ 1914, 150; Li tak mo prílicsni lüdjé KAJ 1870, 105; edno táblo szam vküpposztavo, stera prilicsna bode zmeslinge odvrnôti AI 1875, kaz. br. 6; Jáko prilicsne kose nücajo 'ze vcselárje AI 1875
3. pregovoren, povezan z reki: i prílicsna rêcs tak právi, ka KAJ 1870, 52; [knjige] Prílicsne KŠ 1754, 2; Prílike, prílicsne recsí KAJ 1870, 68
príličnejši -a -e
1. primernejši, ugodnješi: gda bom pa prilicsnejse vrejmen meo, prizovém te KŠ 1771, 418
2. premožnejši: Priličnejši lüdjé kamni spômenek dájo na grob BJ 1886, 26

prilòžek -a m obrazilo, končnica: Casus je nomena gvisni sztális zamenüvajoucsi prilo'sek KOJ 1833, 20; Vcsászi sze dönok nerazloucsijo prilo'seki rejcsi tak, kak szo vküpszklajeni KOJ 1833, 7; Neokoncsiven módus sze zná pohaszniti tüdi z-persónszkimi prilo'sekmi KOJ 1833, 90

süknjèni -a -o prid. suknen: moskim bi sze dosztájalo vszigdár vu szüknyenom gvanti v-Cérkev priti KOJ 1845, 44; Nadrág; szüknyene lacse KOJ 1833, 166; Gori szam sze obleko vu bêle szüknyene lacse AI 1875, br. 2, 7
süknjèni -a -o sam. sukneni: bratje brezi gabána i pláscsa komi módus nefali v-szüknyenom oblecseni KOJ 1845, 45

škér -i ž
1. orodje: Eszköz; skér KOJ 1833, 156; Vſzáksa ſztvár i skér KŠ 1754, 10; Z toga korita se glavniki i več drüga škér dela AI 1878, 30; potrêbno bilô edno naprávnico goriposztaviti za rejenyé vojszke skéri AI 1875, br. 1, 1; csi ga ſzami ſzkákſov skerjouv bujemo KŠ 1754, 38
2. sredstvo: Sztároga Zákona ſzlü'zba i nyé skér ſze naprej racsúna KŠ 1771, 684; Jezik je náj perstimanejsa skér KOJ 1833, VIII; 'Zivo znánye zroka i skéri zvelicsanya KŠ 1754, 77; Szo skéri zvelicsanya BKM 1789, 358; ſzem eden veliki modus i veliko skér pokázao KŠ 1754, 7a; kabi komi ono skér, ſtera na tou pela, bránili KŠ 1771, A4b

zvežüváven -vna -o prid. vezalen: Stirje szo Zvesüváven (coniunctivus, foglaló) KOJ 1833, 55; Gda more verbum vu zvesüváven môdus polo'siti KOJ 1833, 141; te je vrêmena-rêcs zve'züvávnom nácsini AIN 1876, 45; zve'züváven nácsin AIN 1876, 55

mas [mȃs] samostalnik ženskega spola

mera
zmernost

PRIMERJAJ: masa, polna mas

masa [mása] samostalnik ženskega spola

mera
zmernost

PRIMERJAJ: mas

viža [vȋža] samostalnik ženskega spola

način
napev
jezikoslovje naklon

furm m, F7, biformatus, biformis, dvuje ſhtalti, dvujiga furma, ali podobe; conformare, en furm, ali ſhtalt dati, ſe ṡglihati; idea, furm, pild, pergliha; modus, -di, visha, furm, manèra per peitju, ali per drugi rizhi; praescriptio, en naprei piſſani furm, ali viṡha, ena povela; proplastice, -ces, tá kúnṡht furme narejati, kakòr ſo lonzharji navajeni; rhombus, -bi, tudi enu orodje te kunṡhti ṡa ṡemlò mèriti, v'tem furmi eniga remelna, enaku ſhirokiga inu debeliga

hrbet m, F11, atlantius modus, Hyena, tá ẛgurnîa kuſt v'herbtu; dorsuarius, zigar, ali kateri kai na herbti noſſi; dorsum, -si, herbet; equuleus, en liſſen, ali ṡheleiṡen koyn s'oſtrim herbtom ṡa ludy martrati; interscalpium, herbat v'mei plezhami; jumentum clitellarium, ṡhivina katera tovori, ali na harbti noſſi; laedere equum in dorso, koinîa na harbtu oſſeiniti; obvertere dorsum, harbat obarniti pruti, ali ṡupar obarniti; setiger, -ra, -rum, kateri ima ṡzhetine na harbti; terga dare, harbat oberniti, inu beiṡhati; tergum, -gi, harbat

manira ž, F3, gestus, -us, viṡha ali ṡaderṡhanîe eniga zhlovéka, ena ſhega, ali maniera; modus, -di, visha, furm, manèra per peitju, ali per drugi rizhi; pantominus, en kaukler, kateri ṡná vſe ṡhlaht viṡhe na ſe vleizhi, kateri ſe more vſih ṡhlaht viṡh, inu manyr podſtopiti

mnog prid., F6, convena, -ae, en perhodni, ali perdruṡhnik, is mnogih kraju ali deṡhèl; multinumus, -a, -um, mnogih danarjo vreiden; multiplex, -cis, mnogiteri, mnogu, mnogiteru, mnóg; numerosus, -a, -um, mnog: doſti na ſhtivenîe, ali ṡhtivilu; varius, -a, -um, mnogiteri, mnogi, vſe ṡhlaht fele; varius modus, mnoga viṡha

stanovski prid., substantialis modus, ſtanouṡka viṡha

gomb -a samostalnik moškega spola

mera -e samostalnik ženskega spola

viža -e samostalnik ženskega spola

da2 (de, da) členek

1. za izražanje želje, namena

1.1 za izražanje nezadovoljstva

2. v spremnih besedilih za uvajanje napovednega, povzemalnega stavka

3. v zvezi o/ah da za uvajanje želelnih stavkov; SODOBNA USTREZNICA: o da

FREKVENCA: skupni pojavitveni sklop ↓

módus -a m

modus acquirendi -- --

modus operandi -- --

modus procedendi -- --

modus vivendi -- --

nálog -a m

pridobítni načín -ega -a m

tekmoválni módus -ega -a m

Neenotno podomačevanje rastlin: »žižula« in »fedžoja«

Pri reševanju križanke me je presenetilo, da je v isti križanki ena rastlina poimenovana žižula, druga pa feijoa. Kako pojasnjujete različno podomačevanje?

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

Sprotni slovar slovenskega jezika

ePravopis – Slovenski pravopis

Slovenski pravopis

Sinonimni slovar slovenskega jezika

Slovar slovenskih frazemov

Slovenski etimološki slovar³

Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar

Slovar stare knjižne prekmurščine

Slovar Pohlinovega jezika

Matija Kastelec in Gregor Vorenc: Slovensko-latinski slovar

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja

Pravni terminološki slovar

Slovenski smučarski slovar

Jezikovna svetovalnica