adoptíven -vna -o (ȋ)adoptívni -a -o (ȋ) ~ oče posvojitelj; ~ sin posvojenecadoptívnost -i ž, pojm. (ȋ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.
áta -a tudi áta -e m, člov. (á; á) pokr.: oče; stari ~ ded; star človekátov -a -o (á), ●átin -a -o (á)pokr.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.
áte -ta m, člov. (á; ȃ) pokr. oče
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.
átej -a m z -em člov. (ȃ) pokr. kor. očeátejev -a -o (ȃ) pokr. kor.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.
átek átka m, člov. (ȃ) otr. |oče|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.
áti -ja m z -em člov. (ȃ) ljubk. |oče|átijev -a -o (ȃ) ljubk.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.
bátjuška -e m, člov. (ȃ) pesn. oče, očka
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.
bíti2 sem [sə] nedov. si je, sva sta sta, smo ste so (í), poudarjeno sèm sì jè, svà stà stà, smò stè sò (ə̏ ȉ ȅ, ȁ, ȍ ȅ ȍ); bódi -te in -íte (ọ́; ȋ); bíl -à -ó in -ò (ȋ ȁ ọ̑; ȋ ȁ ȍ), bilí in -ì -è -à (ȋ; ȉ ȅ ȁ); prihodnjik bom boš bo, bova bosta, pokr. bota, bosta, pokr. bota, bomo boste, pokr. bote, bodo, knj. pog. bójo, zastar. bodem itd., poudarjeno bóm itd., zastar. bódem itd.; °bom bil bom (ọ̑; ọ̑); pogojnik bi --, poudarjeno bì (ȉ); nikalno nísem [sə] nísi ní itd. (í); ne bóm itd.; nê bi (é) in ne bì; preteklik sem/si/je ... bil, sedanji pogojnik bi bil za vse tri os.; pri tvorbi zloženih oblik drugih glagolov in naklonov zveza sem/si/je ... + opisni deležnik na -l izraža preteklost, zveza sem/si/je ... bil + opisni deležnik na -l predpreteklost, zveza bom/boš/bo ... + opisni deležnik na -l prihodnost, zveza bi za vse tri os. + opisni deležnik na -l sedanjo pogojnost, zveza bi bil za vse tri os. + opisni deležnik na -l preteklo pogojnost: sem delal, sem bil storil, bom delal, bi delal; bi bil delal; v zvezi pomožnik glag. biti + sam. beseda/prid. beseda/povdk. imajo oblike sedanjika prvotne časovne in naklonske vrednosti; enako velja za trpnik: sem kovač/vesel/tiho/spoštovan
I. kot polnopomenski glag.
1. 'obstajati, živeti': Ali je kje izhod; Izhoda ni; Bil je kralj, ki je imel tri sinove; Red mora ~; s prid. izrazom količine Kupcev je bilo dosti; poud. Kar je, je |Nič se ne da spremeniti|; °Kako si Kako se imaš
2. 'nahajati se': Oče je doma; Očeta ni doma; Oče ni doma, ampak v mestu; s prid. izrazom količine Za mizo je bilo pet deklet
3. 'dogajati se': V mestu bo sejem; Sejem bo; Sejma ne bo; Tedaj ni bilo vojne; Tedaj ni bila vojna, ampak mir; Zunaj je bil hud mraz
II. kot pomožnik
1.
a) sedanjik: Mož je poštenjak; Otrok je bolan; On je po očetu; Fant je ves dan tiho; Meni je umreti; Sram jo je; Ni je sram; Od vseh je spoštovan; v dvogovoru, brez določila Ali je poštena? -Je; kot del vez. zv. Pride pozno, to je ob treh zjutraj
b) preteklik: Mož je bil poštenjak; Delal je štirideset let; Rože so hitro uvenele; Deževalo je tri dni; Bila je utrujena; Fant je bil tiho; Bilo je mraz; Sram jo je bilo; Ni je bilo sram; Od vseh je bil spoštovan; v dvogovoru, brez določila Si bil tam? -Sem, poud. Sem bil, poud. Bil; poud. Da mi tega nisi več naredil |Tega ne naredi več|; Teta iz Zagreba je prišla k nam |je pri nas|; neknj. pog. Ali ste že plačala plačali
c) predpreteklik: Ko je prišel, je bila mati že vstala; Pretepali so ga, ker jim je bil nasprotoval; kadar ni dvoumno, tudi navadni preteklik Pretepali so ga, ker jih je ozmerjal
č) prihodnjik: Janez bo njen mož; Fant se bo oženil; Se bo nadaljevalo; Jutri bo snežilo; Če bo dež, ne bomo šli nikamor; Še žal ti bo; Nagrajen bo; v dvogovoru, brez določila Boš priden? -Bom; Če ti tako praviš, bo že res |izraža domnevo, verjetnost|; Za ušesa te bom |izraža grožnjo|; Pa naj bo po tvoje |izraža privolitev|; Naj bo še tako zvit, ne bo me premagal |izraža dopuščanje|; omilj.: To pa ne bo držalo |To ne drži|; To boš pa popravil |popravi|
d) sedanji pogojnik: Molčati bi bilo krivično; Ti bi bil lahko tiho; Bi mi dali ogenj? Vede se, kakor bi me ne poznal; Večkrat zapusti sejo, ne da bi pozdravil; v dvogovoru Ali bi jedel? -Bi; Bi zdaj lahko odšli? -Lahko; Gledališče naj bi (°bi naj) tudi vzgajalo; knj. pog. Se je vrnil? -Ne bi vedel mogoče; ne vem; omilj. Rekel bi, da se motite |Motite se|; omilj. Delat bi šel, ne pa da postopaš |pojdi|; omilj. Ali bi že nehali klepetati |Nehajte klepetati|; Jesenice so premagale Olimpijo, ●da bi nato izgubile s slabšim moštvom nato pa izgubile
e) pretekli pogojnik: On bi ti bil posodil, pa ni imel denarja; Ko bi se bil hotel učiti, bi bil šolo izdelal; kadar ni dvoumno, tudi sedanji pogojnik Ko bi se hotel učiti, bi šolo izdelal;
f) velelnik: Ne bodi len; neobč.: Naprej moramo, pa bodi še tako nevarno naj bo; Bodi tako ali drugače, zadevo moramo razčistiti naj bo
2. s predl., za izražanje prehodnosti: biti ob koga/kaj Krava je bila ob mleko |je izgubila mleko|; biti proti komu/čemu ~ ~ vsem in vsemu |nasprotovati|; biti za koga/kaj ~ ~ napredek |podpirati|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.
Bóg -á m -u -á -u -om oseb. i. (ọ̑ ȃ) ~u hvala; verovati v ~a; pravični, večni, vsemogočni ~; ~ Oče; ~ Sin; ~ Sveti duh; ~ ti daj srečo; ~ vaju blagoslovi
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.
cél -a -o tudi cél -a -ó [-u̯] (ẹ̑ ẹ́ ẹ́; ẹ̑ ẹ́ ọ̑) ~ hlebec; poud.: Sin je ~ oče |zelo mu je podoben|; propasti na ~i črti |popolnoma, v celoti|; čakati na koga ~o večnost |zelo dolgo|; knj. pog. ~o vožnjo klepetati med vso vožnjo; nevtr. Kolač je še ~céli -a -o (ẹ́) glasb. ~ ton; mat. ~o številocéla -e ž, rod. mn. -ih (ẹ́) mat. ena ~ pet stotink ‹1,05›célo -ega s (ẹ́) najti kaj ~ega med razbitinami; poud. s ~ega, na ~em si kaj izmisliti |popolnoma, čisto|célost -i ž, pojm. (ẹ́)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.
čáča -e tudi čáča -a m, druga oblika s -em člov. (á; ȃ; á; ȃ) pokr. belokr. očečáčev -a -o (á; ȃ), ●čáčin -a -o (á; ȃ)pokr. belokr.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.
dédec1 -dca m z -em člov. (ẹ̑) zastar. stari oče, ded; slabš. |star moški|; nizk. |(zakonski) mož|; poud. |lep, postaven moški|dédčev -a -o (ẹ̑)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.
dédej -a m z -em člov. (ẹ̑) pokr. kor. stari oče, deddédejev -a -o (ẹ̑) pokr. kor.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.
dédek -dka m, člov. (ẹ̑) ljubk. |stari oče, ded; starec|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.
dédi -ja m z -em člov. (ẹ̑) ljubk. |stari oče, ded|dédijev -a -o (ẹ̑) ljubk.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.
dozdéven -vna -o (ẹ́; ẹ̑) Njihova skrb je samo ~adozdévni -a -o (ẹ́; ẹ̑) otrokov ~ očedozdévnost -i ž, pojm. (ẹ́; ẹ̑) ~ prostora v slikarstvu; števn. preverjati ~i
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.
fôter -tra m, člov. (ó) sleng. oče
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.
gvardiján -a m, člov. (ȃ) |predstojnik samostana|: oče ~
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.
hraníti1 in hrániti -im in hrániti -im nedov. hráni -te in -íte in -i -ite, -èč -éča; hránil -íla in -il -ila, hránit, hránjen -a; hránjenje; (hránit) (í/ȋ/á á; á ȃ) koga/kaj ~ bolnika; ~ živino krmiti; redk. Še vedno ga ~i oče preživlja, vzdržujehraníti se in hrániti se -im se in hrániti se -im se (í/ȋ/á á; á ȃ) z/s čim ~ ~ z rastlinsko hrano
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.
hrúti hrújem nedov. hrúj -te, -óč; hrúl -a, hrút; hrútje; (hrùt/hrút) (ú) Burja, voda ~e; Vihar ~e nad morjem; poud. hruti na koga Oče ~e ~ sina |kriči, vpije nanj|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.
in2 [poudarjeno ín] prir. vez.
1. vezal. oče ~ mati; naša Anka ~ sosedov sin; mlada ~ pametna; Sedimo ~ pišemo; Truden je prišel domov ~ se kar sesedel; noč ~ dan |ves dan|; če je več naštevalnih enot, se in stavi samo pred zadnjo oče, mati ~ trije otroci; če je veznik pred vsako naštevalno enoto, je to mnogovezje ~ izvrši prisego Jefte ~ pade dekelce mlado ~ oče ~ ves narod joče; če v zvezi ni nobenega in, je to brezvezje Umrli so ji vsi po vrsti: oče, brat, mati; če in veže enaki enoti, je taka zveza poudarjena tisoči ~ tisoči |veliko tisočev|
2. protiv., z vejico pred seboj, poud. Med vami sem bil, ~ me niste spoznali |toda, vendar|
3. posled. Vabili so me, ~ sem šel z njimi |zato, pa|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.
izgovoríti -ím dov., nam. izgovôrit in izgovorít/izgovorìt; drugo gl. govoriti (í/ȋ í) kaj ~ ime, samoglasnik; star. Ko je izgovoril, so mu ploskali |prenehal govoriti|; star. izgovoriti koga pred kom ~ hčer pred gosti |opravičiti|; star. izgovoriti komu kaj Oče mu je izgovoril pol posestva |zapisal|izgovoríti se -ím se (í/ȋ í) poud. Prišel je na obisk, da se ~i |se nagovori, izpove|; izgovoriti se na koga/kaj ~ ~ ~ dež; Izgovoril se je, da ne utegneizgovoríti si -ím si (í/ȋ í) kaj ~ ~ hrano in stanovanje |zagotoviti si|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.
izrézan -a -o (ẹ̑) ~a bula; iz lesa ~a figura; globoko ~a obleka; poud. Fant je ~ oče |zelo mu je podoben|izrézanost -i ž, pojm. (ẹ̑)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.
kàkor2 -- -- ozir. sorazmer. kak. zaim. (ȁ) ~ oče, tak sin kakršen
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.
kákršen -šna -o ozir. kak. zaim. (ȃ)
1. ~o barvo si boš izbrala, táko boš nosila; ~ je oče, tak je sin
2. ~ že je ta otrok, rada ga imam; prakt.sp. Lahko vam dodelimo ~ega hočete pomočnika
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.
krúšen -šna -o (ú; ȗ) ~e drobtine; star. ~ kmet premožen, bogatkrúšni -a -o (ú; ȗ) ~ nož; star.: ~ oče očim; rednik, hranitelj; ~a mati mačeha; rednica, hraniteljica
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.
ljúbljen -a -o (ú) premalo ~ otrokljúbljeni -a -o (ȗ) poud. |ljubi, dragi|: ločitev od ~ega dekleta; v osmrtnicah Umrl je naš ~ očeljúbljeni -ega m, člov. (ȗ) govoriti z ~imljúbljena -e ž, člov., rod. mn. -ih (ȗ) poslavljati se od ~eljúbljenost -i ž, pojm. (ȗ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.
meníti in méniti -im tudi méniti -im nedov. méni -te in -íte tudi -i -ite, -èč -éča; ménil -íla tudi -il -ila, ménit, ménjen -a; (ménit) (í/ȋ/ẹ́ ẹ́; ẹ́) neobč.: ~ijo, da to ni bila samo nesreča mnenja so; ~im, da imate prav mislim; To ni lepo, ~i oče pravi; Menil ga je pridobiti nameraval, mislil; Ali ~iš, da tega ne vem misliš; To je velik uspeh, kaj ~iš misliš; neobč. meniti koga/kaj S temi besedami ~im določeno osebo, stvar mislimmeníti se in méniti se -im se tudi méniti se -im se (í/ȋ/ẹ́ ẹ́; ẹ́)
1. knj. pog. govoriti, pogovarjati se: kaj Le kaj so se menili; meniti se o kom/čem ~ ~ ~ vsakdanjih stvareh; meniti se z/s kom Z njim se noče meniti
2. poud., z nikalnico meniti se za koga/kaj Za te grobove se nihče ne ~i |ni pozoren nanje; ne skrbi zanje|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.
nabrísati -bríšem dov. -an -ana; nabrísanje (í ȋ) poud. koga Oče ga je spet nabrisal |natepel, pretepel|; Ta lopov nas je vse nabrisal |prevaral|; ~ sovražnika |premagati|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.
nakléstiti -im dov. nakléščen -a; nakléstenje (ẹ́; ẹ́ ẹ̑) koga/kaj ~ veje; poud. Oče ga je spet naklestil |natepel, pretepel|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.
naložíti -ím dov. nalôži -íte; nalóžil -íla, -ít/-ìt, -èn -êna; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) kaj ~ les; ~ denar v obveznice; naložiti komu kaj ~ pripravniku težko delonaložíti jih -ím jih (í/ȋ í) knj. pog., poud. komu Oče mu jih je naložil |ga je pretepel|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.
nàš -a -e prvoos. svoj. zaim. iz mn. podstave (ȁ á á)
1. ~ oče; ~a hiša; ~e poslopje; Tista njiva je ~a
2. ~ predlog; ~e prizadevanje
3. ~ vlak stoji na tretjem peronu |vlak, s katerim se bomo peljali|
4. publ. V ~em predavanju bo govor o Reziji |v mojem|
5. ~e štetje let
6. ~e smučarje imamo seveda najraje svojenàš nášega m, člov. (ȁ á) knj. pog., poud.: ~ ima najraje ribe |mož, sin|; ~i so zmagali |naši športniki, vojaki|náša -e ž, člov., rod. mn. -ih (á) knj. pog., poud.: ~ je prišla domov |žena, hčerka|; ~e so zmagale |naše športnice|náše -ega s, pojm. (á) prakt.sp. Vaša njiva sega vse do ~ega do našega zemljiščapo náše nač. prisl. zv. (á) ~ ~ govoriti v jeziku, ki je tu v rabipo nášem nač. prisl. zv. (á) prakt.sp. hoditi ~ ~ po našem svetu
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.
natréskati -am dov. -an -ana; natréskanje (ẹ́; ẹ̑) knj. pog. natepsti, pretepsti: koga Oče jih je natreskalnatréskati se -am se (ẹ́; ẹ̑) knj. pog., poud. |napiti se alkoholne pijače|: Včasih se ~a
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.
ne [poudarjeno nè] nik. člen.; pred ..bi (nê bi), pokr. pred ..čem nê../né.. (pokr. nêčem, néčem); v zvezi s hočem, imam varianta n.. (nóčem, nímam); pred ..sem varianta ní.. (nísem); pri nik. zaim. nič v im./tož. varianta nì.. (nìč); pred izpuščenim glag. poudarjeno nè (On ve, jaz pa ne; Ti si doma, jaz ne; Si bil tam? -Ne.) ~ vem, kaj je temu otroku; Vrnil se še ~ bom; Oče tega ~ ve; namesto tož. predmeta zahteva rod. Staršev ~ spoštuje dovolj; namesto osebka v im. zahteva glag. biti sem s pomenom 'obstajati', 'nahajati se', 'dogajati se' smiselni osebek v rod. Naše hiše ~ bo več tam; Te težave kmalu ~ bo več; Sejma ~ bo več v Kranju; Niti ●dveh minut te ne bom čakal → dve minuti
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.
nóno -a, °-ta m, člov. (ọ̑) pokr. primor. stari oče, dednóna -e ž, člov. (ọ̑) pokr. primor. stara mati, babicanónov -a -o, °-tov -a -o (ọ̑) pokr. primor.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.
o. okrajš. občina; oče; otok
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.
ôča -a in ôča -e m, člov., prva oblika z -em (ó; ó) star.: oče; ded, stari očeôčev -a -o (ó), ●ôčín -a -o (ó)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.
ôče -éta m, člov., im. mn. očétje tudi očéti (ó ẹ́) spoštovati ~a; postati ~; biti v sorodu po ~u; To ima po ~u |ima njegove lastnosti|; krušni ~ |očim; rednik, hranitelj|; stari ~ |ded|; sveti ~ |papež|; ~ frančiškan; ~ Marko Pohlin; poud.: ~ eksistencialistične filozofije |pobudnik|; vera naših ~ov |prednikov|; biti cel ~ |biti zelo podoben očetu|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.
Ôče -éta m, oseb. i. (ó ẹ́) ver. Bog Oče
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.
ôči -ja, ôči ●ôčita m, prva oblika z -em člov. (ȏ; ȏ) ljubk. |oče|ôčijev -a -o (ȏ) ljubk.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.
ôčka -a m, člov. (ȏ) poud. |oče|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.
orópati -am dov. -an -ana; orópanje (ọ̑) ~ trgovino izropati; oropati koga česa ~ koga denarja; poud. ~ otroka ljubezni |povzročiti, da je nima|; poud. oropati koga za kaj ~ mlade za iluzije |prikrajšati|; oropati komu koga/kaj ~ bogatašu hišo izropati; poud. Smrt mu je oropala očeta |Oče mu je umrl|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.
papá1 -na m, člov. (ȃ) mestn. oče
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.
páter -tra m, člov. (á) |samostanski oče|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.
patri.. prvi del podr. zlož. |oče| patriarhát
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.
pedagóg -a m, člov. (ọ̑) glasbeni, likovni ~ ‹vzgojeslovec›; poud. Oče je slab ~ |vzgojitelj|; knj. pog. ~i prvega letnika |študenti|pedagóginja -e ž, člov. (ọ̑) ‹vzgojeslovka›
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.
péšati -am nedov. -ajóč; péšanje (ẹ̑) Oče vse bolj ~a; Vid mu ~a
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.
po [poudarjeno pò] predl.
I. z mest.
1. prostorski poti ali razmeščenosti hoditi ~ pravi poti; potovati ~ svetu; padati ~ pobočju; premetavati se ~ postelji; iskati ~ slovarju; posedati ~ krčmah; pege ~ obrazu; polemike ~ časopisih; tolči se ~ glavi
2. časovni ~ torku pride sreda; Pridite spet ~ 13. juniju; vrniti se ~ polnoči; ~ maturi oditi na univerzo; ~ dežju je posijalo sonce; Bilo je ~ žetvi; ●pred in ~ vojni pred vojno in po njej; Lesce so ~ Radovljici za Radovljico
3. vezljivostni vreči se ~ materi biti ji podoben; planiti ~ sovražniku; seči ~ knjigi; povprašati ~ zdravniku; hrepeneti ~ domovini; potreba ~ jedi; pohlepen ~ denarju; zavzetje Carigrada ~ Turkih → od Turkov
4. vzročnostni zgoditi se ~ krivdi, zaslugi koga; storiti kaj ~ neumnosti; povezani ~ skupnem trpljenju → s skupnim trpljenjem; priti ~ jesti in piti → po jed in pijačo; sloveti ~ lepoti
5. lastnostni hoditi ~ prstih; ~ pravici razsoditi; zdravilo jemati ~ kapljicah; plačevati ~ kosu; prodajati ~ nizki ceni; dišati ~ jabolkih; sporočiti ~ kurirju; dober ~ srcu; ~ njegovem (mnenju) je to napaka
6. izvorni imeti oči ~ materi; pokojnina ~ možu
7. povedkovniški Ni mu bila ~ duši |Ni mu bila všeč|; biti čisto ~ očetu |tak kot oče|; Bila je ~ porodu
II. s tož., v sklopu z navezno obliko os. zaim. pó..
1. vzročnostni iti ~ zdravnika; seči v žep ~ denar; Poslali ste póme, zastar. ~ mé
2. lastnostni govoriti ~ slovensko; narediti ~ svoje
III. ob izpuščenem vezavnem sam.
a) z im., lastnostni V klopeh sedijo ~ trije učenci; s pretvorbo v rod. V sobi nas je spalo ~ deset dijakov; ~ meter visoki zameti; korakati ~ trije in trije; vstopati ~ eden posamezno
b) s tož., lastnostni ~ ves teden ga ni domov; inštruirati vsakega ~ eno uro
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.
poglavár -ja m s -em člov. (á) državni, plemenski, verski ~; poud.: družinski ~ |oče|; vrhovni ~ katoliške cerkve |papež|poglavárka -e ž, člov. (á)poglavárjev -a -o (á)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.
pokójni -a -o (ọ̑) ~ oče; biti že ~pokójni -ega m, člov. (ọ̑) spomin na ~egapokójna -e ž, člov., rod. mn. -ih (ọ̑) žalovati za ~o
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.
poročíti -ím dov. porôči -íte; poróčil -íla, -ít/-ìt, -èn -êna; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) koga To je matičar, ki ju je poročil; knj. pog. Nobena ga ni hotela ~ se poročiti z njim; poud. poročiti koga z/s kom Oče jo je hotel ~ s premožnim fantom |dati v zakon|poročíti se -ím se (í/ȋ í) z/s kom ~ ~ s sosedom; cerkveno, civilno se poročiti
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.
preživéti -ím dov. prežívljen -a, preživét -a; prežívljenje, preživétje; drugo gl. živeti (ẹ́ í) koga/kaj ~ nesrečo; ~ počitnice na morju; Oče je preživel sina; težko °~ družino preživitipreživéti se -ím se (ẹ́ í) Taka miselnost se je že preživela; °preživeti se z/s čim ~ ~ z inštrukcijami preživiti se
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.
primakníti in primákniti -em dov. primákni -te in -íte; primáknil -íla, primáknit, primáknjen -a; primáknjenje; (primáknit) (í/ȋ/á á) kaj k/h čemu ~ stol k mizi; poud. primakniti komu kaj ~ sinu kak priboljšek |dodati|; poud. primakniti komu za kaj Oče mu je primaknil za avto |dodal k vsoti|primakníti se in primákniti se -em se (í/ȋ/á á) redk. približati se: ~ ~ za dva koraka
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.
rájni -a -o (ȃ) star. njen ~ oče pokojni, umrlirájni -ega m, člov. (ȃ) star. spomin na ~e na pokojne, umrlerájna -e ž, člov., rod. mn. -ih (ȃ) star. žalovati za ~o za pokojno, umrlo
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.
rájnki -a -o (ȃ) star. ~ oče pokojni, umrlirájnki -ega m, člov. (ȃ) star. spominjati se ~ega pokojnega, umrlegarájnka -e ž, člov., rod. mn. -ih (ȃ) star. misliti na ~o na pokojno, umrlo
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.
róden -dna -o (ọ́; ọ̑)ródni -a -o (ọ́; ọ̑) pešaj.: ~ kraj domači, rojstni kraj; ~ oče pravi; vznes. zapustiti ~o grudo |domači kraj, domovino|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.
rodítelj -a m z -em člov. (ȋ) neobč.: izgubiti ~e, oba ~a starše, očeta in mater; otrokov ~ oče; živ. |osebek pri križanju|rodíteljica -e ž, člov. (ȋ) družbena vloga ženske ~e; neobč. mati; nečlov. krava ~rodíteljev -a -o (ȋ)rodíteljičin -a -o (ȋ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.
samó4 člen. (ọ̑)
1. izvzem. Zanj je pomembno ~ delo; ~ en član; To ni ~ njeno; Nesreča se je zgodila ~ zato, ker niso bili previdni; poud. služba, ki si jo lahko ~ želiš |zelo dobra|; v zvezi s pa Oče gara, drugi pa ~ lenarijo
2. poudar.: ~ da ne izgubite volje |nikar ne|; ~ poglejte, kako je lepo |kar|; ~ še enkrat mi to stori |nikoli več mi tega ne stori|; z vpraš. zaim. ali prisl. ~ kaj si bodo mislili o nas; ~ kje bomo zdaj dobili zdravnika?; v zvezi s če Lahko se igrajo, ~ če ne bodo preveč glasni |vendar naj ne bodo preveč glasni|; ~ če si res pripravljen, se prijavi k izpitu; v zvezi z da, če ~ da se ji ni kaj zgodilo; ~ če me ni izdal; ~ da boš priden; Če bi se ~ dalo kam skriti
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.
sámohranílec -lca [u̯c] m s -em člov. (ȃȋ) oče ~sámohranílka -e [u̯k] ž, člov. (ȃȋ) mati ~sámohranílčev -a -o [u̯č] (ȃȋ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.
skrbèč -éča -e; bolj ~ (ȅ ẹ́ ẹ́) ~ oče
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.
stàr stára -o tudi stàr stára -ó; -êjši -a -e, star. stárji -a -e (ȁ á á; ȁ á ọ̑; ȇ; á) ~ človek; Ta hiša je zelo ~a; biti ~ petdeset let; poud. ~ kot svet |zelo star|; moj ~i znanec Janez; star za kaj knj. pog. biti ~ ~ vlogo ljubimca |prestar|stári -a -o (ȃ) ~ oče; ~i Grki; pokr. ~ mesec zadnji krajec; publ. ~a celina Evropa; poud. ~a sablja |dolgoletni znanec, tovariš|starêjši -a -e (ȇ) ~ brat; Janez Dolenc ~stári -ega m, člov. (ȃ) modrost ~ih; ~ nosijo mladičem črve |ptičji starši|; poud. razjeziti ~ega |očeta; moža; šefa|starêjši -ega m, člov. (ȇ) spoštovati ~enàjstarêjši -ega tudi nájstarêjši -ega m, člov. (ȁȇ; ȃȇ) ubogati ~egastára -e ž, člov., rod. mn. -ih (ȃ) poud. poslušati ~o |mater; ženo; šefinjo|starêjša -e ž, člov., rod. mn. -ih (ȇ) poročiti se s sosedovo ~onàjstárejša -e tudi nájstarêjša -e ž, člov., rod. mn. -ih (ȁȇ; ȃȇ) bratova ~ |hči|stáro -ega s, pojm. (ȃ) rast novega iz ~ega; poud. ostati pri ~em |ničesar ne spremeniti|; skup., poud. očarati ~ in mlado |vsakogar|po stárem nač. prisl. zv. (ȃ) delati ~ ~stárost -i ž, pojm. (á) ~ kamnin; ~ šestdeset let; od ~i potemnela slika
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.
ták1 -a -o kaz. kak. zaim. bližnjega (á)
1. Poglejte, ~a sem bila kot študentka; ~ je, ves razdražen, da ga ni mogoče prenašati; Kakršen oče, ~ sin
2. navez. Šolarji so bili ne le pridni, ampak tudi dobrovoljni: ~ih se veselijo starši in učitelji; Prijazna si in ~a tudi ostani; Polje je rodovitno, da je malo ~ih
3. ~ega reveža ni daleč naokoli |tolikšnega|; Ni ~a sila oditi
4. ~a pšenica, da ji ni para |dobra, kakovostna|
5. poud.: V stanovanju imajo ~ nered, da bog pomagaj |velik|; Hudič pa ~a večerja |slaba, nikakršna|
6. Ljudje so ~i in ~i |različni|
7. neobč. Resnica kot ~a je dostikrat boleča |sama na sebi|ták -ega m, člov. (á) Devetih ~ih se ne bojitáka -e ž, člov., rod. mn. -ih (á) ~ me pa že ne bo učila |nevednica|; nečlov. Hudi časi so, ti pa ~e počneš |neprimernosti|táko -ega s, pojm. (á) poud.: To ni nič ~ega |posebnega, izrednega|; Kaj ~ega pa že dolgo netákost -i ž, pojm. (á)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.
táta -a tudi táta -e m, člov. (á; á) pokr. ata, očetátov -a -o (á), ●tátin -a -o (á)pokr.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.
táti -ja m s -em člov. (ȃ) mestn. očetátijev -a -o (ȃ) mestn.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.
umedíti -ím dov. umédil -íla, nam. umedít/umedìt; umedênje; drugo gl. mediti (í/ȋ í) kaj ~ sadje; poud. umediti koga Skušala je ~ očeta |si ga pridobiti|umedíti se -ím se (í/ȋ í) Hruške se hitro ~ijo; poud. Oče se je umedil |postal manj strog|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.
uteléšati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; uteléšanje (ẹ́) koga/kaj ~ svoje estetske nazore v romanu; neobč. ~ dramske osebe upodabljati, predstavljati; neobč. utelešati kaj za koga/kaj Za otroke je oče utelešal modrost predstavljaluteléšati se -am se (ẹ́) v koga/kaj Ponoči so se njene želje utelešale v privide
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.
vrstíca1 -e ž (í) manjš. slabo odtisnjene ~e; kitica s tremi ~ami; poud. Pisec teh vrstic je njegov oče |besedila, sestavka|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.
zabesnéti -ím dov.; drugo gl. besneti (ẹ́ í) Oče je zabesnel; poud. Boj je zabesnel |se je začel z veliko silo|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.
za čúda prisl. zv. (ȗ) mer., poud.: ~ ~ lepe oči |zelo|; ~ ~ dobro skrivati kaj |zelo|; pokazati ~ ~ poguma |zelo veliko|; nač., poud. Oče se ~ ~ ni razjezil |v nasprotju s pričakovanjem|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.
zagrméti -í dov. zagrmênje; drugo gl. grmeti (ẹ́ í) V daljavi je zagrmelo; V dvorani je zagrmelo od ploskanja; os. Motor je zagrmel in utihnil; poud. Plaz je zagrmel čez pobočje |grmeč zdrsnil|; poud. zagrmeti nad kom/čim Oče je zagrmel nad sinom |zakričal|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.
zarévskniti -em tudi zarêvskniti -em dov. zarévsknjenje tudi zarêvsknjenje (ẹ́ ẹ̑; é ȇ) slabš. kaj Oče je nekaj zarevsknil |zadirčno rekel|; slabš. zarevskniti na koga/kaj ~ ~ nemirnega otroka |ga zadirčno ogovoriti, opomniti|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.
zasékati -am dov. -an -ana; zasékanje (ẹ́ ẹ̑) kaj ~ deblo; ~ prehod skozi goščavo; zasekati kaj v kaj ~ stopnice v hrib; zasekati v kaj ~ s srpom v krtino; zasekati komu kaj s sabljo ~ nasprotniku rano; poud.: V tišino je zasekal strel |se je nenadoma zaslišal|; ~ s palico po tleh |ostro, kratko udariti|; Ni res, je zasekal oče |ostro, odločno rekel|; brezos. zasekati koga Zasekalo ga je v križu |Začutil je ostro bolečino|zasékati se -am se (ẹ́ ẹ̑) Tesar se je zasekal |se je zmotil pri sekanju|; poud. zasekati se v kaj V temo se ~a svetloba žarometov |se nenadoma pojavi|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.
zaslómba -e ž (ọ̑) imeti ~o pri nadrejenih; Oče je naša ~; politična ~
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.
zrogovíliti -im dov. (í ȋ) poud. |razjeziti se, razburiti se|: nad kom/čim Oče je zrogovilil nad sinom
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.