Tiskanje

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.

betón betóna samostalnik moškega spola [betón]

zmes vode, peska, cementa in različnih dodatkov, ki se postopoma strdi, navadno kot gradbeni material

1.1.

1.2.

ekspresivno

STALNE ZVEZE: armirani beton, lahki beton, marka betona, podložni beton, prani beton, razred betona, sveži beton, vidni beton
FRAZEOLOGIJA: težek kot beton, trd kot beton
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Beton iz frc. béton < lat. bitūmen ‛zemeljska smola’, glej ↑bitumen - več ...

čín1 čína samostalnik moškega spola

stopnja na hierarhični lestvici v vojski ali podobno urejeni organizaciji

1.1.

1.2.

ekspresivno stopnja, mesto na hierarhični lestvici sploh

STALNE ZVEZE: nazivni čin
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz hrv., srb. čȋn ali rus. čín, prvotneje ‛red, vrsta’, tako kot stcslov. činъ < pslov. *činъ ‛red, vrsta’ < ide. *ku̯ei̯- ‛nizati, zbirati, graditi’ - več ...

žaljív žaljíva žaljívo pridevnik [žaljíu̯ žaljíva žaljívo]

ki navadno na neprimeren, nespoštljiv način govori, dela kaj z namenom prizadeti, ponižati koga, zlasti z izpostavljanjem njegovih pomanjkljivosti, (domnevnih) napak

1.1.

STALNE ZVEZE: žaljiva obdolžitev
ETIMOLOGIJA: ↑žaliti

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.

atribút -a m (ȗ)
1. značilen spremni pojav: gledališče, glasba, muzeji so atributi mesta; tržna ekonomija z vsemi svojimi atributi, gospodarskimi, političnimi in družbenimi
// oznaka, vzdevek: lastiti si atribut izvirnosti; prisvajati si atribute božanstva
2. za osebo ali stvar značilen predmet: pisan cekar je folklorni atribut; mučeniški, svetniški atributi; žezlo je atribut oblasti
♦ filoz. bistvena, neodtujljiva lastnost predmeta ali pojava; jezikosl. prilastek

čústvenosten -tna -o prid. (ȗ) jezikosl.
ki je za izražanje ali vzbujanje čustvene prizadetosti: čustvenostni označevalnik; čustvenostna oznaka

ekslíbris -a m (ȋ)
umetniško zasnovana grafika kot oznaka za lastnika knjige: opremiti knjigo z ekslibrisom / razstava ekslibrisov

ideolóški -a -o prid.(ọ̑)
nanašajoč se na ideologijo: ideološka osnova dela; ideološka oznaka / močen ideološki vpliv; ideološka angažiranost; ideološka usmerjenost pouka; ideološko-politična vzgoja / ideološki boj; idejni in ideološki konflikt / ideološki predstavnik smeri; ideološki vodja ideolog

ideolóško

prisl.:

ideološko trdni delavci

karakterístika -e ž (í)
1. prikaz, predstavitev tega, kar označuje, loči
a) človeka kot posameznika zlasti v odnosu do ljudi, okolja; oznaka, opredelitev: avtorjeva karakteristika glavnega junaka / napravil je dobro karakteristiko njegovega notranjega življenja / publ. ne more si lastiti karakteristike, da je realist
b) kaj od drugega v okviru iste vrste: karakteristika dobe; uspela karakteristika resničnosti / združevanje otežuje obrtniška karakteristika naše industrije
// publ., navadno v povedni rabi posebnost, značilnost: smeh je njena glavna karakteristika; ugotoviti, v čem je osnovna karakteristika oblasti / poudariti nekaj pozitivnih karakteristik kongresa
2. dokument, pisna izjava o delu, družbeni dejavnosti, obnašanju koga; ocena, mnenje: dati, napisati karakteristiko; oddati prošnjo, karakteristiko in spričevala / pog. imeti dobro karakteristiko
3. nav. mn., teh., navadno s prilastkom kar označuje kaj glede na delovno zmogljivost, učinkovitost, uporabnost: fizikalne, mehanične in kemične karakteristike lesne surovine; vozne karakteristike vozila / kupiti elektromotor z ustreznimi karakteristikami
4. teh. krivulja, ki kaže odvisnost ene veličine od druge, značilna krivulja: narisati karakteristiko; položna karakteristika / karakteristika elektronke krivulja, ki kaže odvisnost toka pri eni elektrodi od napetosti druge elektrode v elektronki; karakteristika motorja krivulja, ki kaže odvisnost navora od vrtilne hitrosti
♦ mat. karakteristika logaritma celoštevilski del logaritma

kriticízem -zma m (ī)
knjiž. nagnjenost h kritiziranju: radikalnost je bila poglavitna oznaka njegovega kriticizma
// kritika: ustvarjalnost in kriticizem sta se uveljavljala na vseh področjih
♦ filoz. filozofska smer, ki raziskuje zmožnosti in meje razuma

kvalifikácija -e ž (á)
1. sposobnost za opravljanje določenega dela, usposobljenost: za to delo si je pridobil kvalifikacijo; predpisana, strokovna kvalifikacija / izpit za kvalifikacijo šoferja
// publ., navadno s prilastkom oznaka, opredelitev: moralno-politična kvalifikacija vzgojitelja / svobodomiselnost postaja kvalifikacija izobražencev
2. šport. tekmovanje, ki omogoča prehod v višje ali končno tekmovanje: kvalifikacija za svetovno prvenstvo / šport. žarg. igrati naporne kvalifikacije

lókus -a m (ọ̑) knjiž.
1. kraj1, mesto1: bolezen se pojavlja na različnih lokusih
♦ biblio. oznaka za mesto, prostor v knjižnici, na katerem je določena knjiga, zlasti glede na vsebino
2. stranišče

márka -e ž (ȃ)
1. do 2002 denarna enota Nemčije, Finske: vstopnina je pet mark / finska, nemška marka
// bankovec ali kovanec v vrednosti te enote: šop mark
2. navadno v zvezi konvertibilna marka denarna enota Bosne in Hercegovine: posel je vreden 3 milijone konvertibilnih mark / bosanska marka
// bankovec ali kovanec v vrednosti te enote:
3. star. znamka: s starih pisem je potrgal marke / razdeljevati blago po markah / zastar. (pasja) marka (pasja) znamka
♦ grad. marka oznaka za kakovost betona; zgod. marka v frankovski državi večja grofija ob državni meji; pri starih Germanih najmanjša teritorialna enota pri prehodu iz rodovnega v fevdalni red, srenja

naslòv -ôva m (ȍ ó)
1. navedba imena, priimka in bivališča: napisati, povedati svoj naslov; natančen, nečitljiv naslov; sporočiti na določen naslov; naslov na pismu, pošiljki; sprememba naslova / dobivati pošto na počitniški, privatni, vojaški naslov / dati komu svoj naslov; pog. vaš naslov, prosim / naslov podjetja, šole
// kraj bivanja, prebivanja: predstavil se je, naslova pa ni povedal / iskati koga na napačnem naslovu
2. navadno s prilastkom ime glasbenega, likovnega, literarnega dela: naslov članka, filma, knjige, poglavja; naslov televizijske oddaje; pesem, slika brez naslova; dati, povedati naslov za šolsko nalogo; film z naslovom Na svoji zemlji / izdati knjigo pesmi pod naslovom Poezije / veliki časopisni naslovi napovedujejo konec vojne naslovi časopisnih člankov / drami je dal naslov Hlapci; revija ima, nosi naslov Sodobnost / publ. delovni naslov dela naslov, ki ga nosi delo med nastajanjem
3. s prilastkom beseda, več besed, ki izražajo, označujejo
a) višjo, visoko stopnjo izobrazbe: podeliti naslov doktor znanosti, doktorja znanosti / dobiti, doseči akademski, doktorski naslov
b) višjo, visoko stopnjo na hierarhični lestvici v kaki družbi, organizaciji: imeti pravico do naslova guverner, načelnik / dobiti, podeliti baronski, plemiški naslov; ministrski, vladarski naslov / publ. biti izvoljen v naslov znanstveni svetnik za znanstvenega svetnika
c) publ. visoko stopnjo na jakostni, vrednostni lestvici v kaki športni disciplini, kulturni dejavnosti: dobiti naslov najboljša filmska igralka; obdržati, osvojiti naslov prvaka, zmagovalca / pomeriti se za državne naslove naslove državnih prvakov / naslov heroja, udarnika / častni naslov
č) vrsto glede na medsebojne, zlasti starostne, vljudnostne odnose ljudi: spoštljiv naslov; naslov za odraslega moškega / nagovoriti koga z naslovom gospod
4. pravn., navadno v zvezi pravni naslov zakonska določba, dokument, na osnovi katerega se lahko uveljavlja določena pravica: dokazati, navesti pravni naslov / dedič na podlagi pravnega naslova zakona / izvršilni naslov pravnomočna odločba ali druga listina, s katero se dovoli izvršba
// publ. sklad, fond: dobiti sredstva iz naslova zdravstvenega zavarovanja
5. zastar. oznaka, vzdevek: vzdeli so mu naslov krasnoslovec / delu je dal naslov izvirna povest podnaslov
● publ. braniti naslov prvaka tekmovati za pravico do naslova prvaka, pridobljenega na prejšnjem tekmovanju; ekspr. obrnil si se na napačen naslov v tej zadevi ti ne bom pomagal, ustregel
♦ biblio. prejeti sto naslovov sto različnih časopisov, knjig; ptt brzojavni naslov pri pošti prijavljen skrajšani naslov fizične ali pravne osebe; rač. naslov celice nekdaj število, simbol, ki označuje mesto pomnilne celice v pomnilniku računalnika; šah. mojstrski, velemojstrski naslov

omejeváti -újem nedov. (á ȗ)
1. določati, označevati mejo česa: črta omejuje igrišče / ta oznaka omejuje rabo besede na določeno področje
// določati razsežnost, obliko česa: pokrajino omejujejo visoka gorovja / skalnata stena omejuje jezero od vzhoda; obzidje omejuje mesto od predmestja deli, ločuje
2. delati, povzročati, da kaj ne preseže določene meje, stopnje: ta zavora omejuje hitrost / ekspr. omejevati izdatke na minimum
3. določati, predpisovati najvišjo ali najnižjo mejo česa: časovno omejevati govornike / omejevati vpis v šole / omejevati navzdol, navzgor
4. delati, povzročati, da je kaj manjše
a) glede na količino, število: zaradi slabe prodaje omejujejo proizvodnjo / omejevati pitje alkohola / omejevati nesreče pri delu; omejevati rojstva
b) glede na možni razpon: te lastnosti omejujejo uporabnost aparata; dana določila omejujejo njegovo vlogo
c) glede na obseg, področje: z regulacijami omejevati poplave / omejevati komu delovanje
// preprečevati širjenje kakega pojava: omejevati požar, upor
5. delati, da kako dejanje, dejavnost obsega samo to, kar nakazuje določilo: svoje zanimanje omejuje na letalstvo / to omejuje razpravo na redke strokovnjake; omejevati se na bistveno
6. delati, povzročati, da kdo nima česa v polni meri: omejevati svobodo / omejevati moč koga / pri tem te nihče ne ovira in ne omejuje

omejeváti se

publ.

kazati, izražati odklonilno stališče do česa, nepovezanost s čim:

jaz se od tega stališča omejujem

omejujóč

-a -e:

omejujoča določila

omejeván

-a -o:

omejevan v razvoju

oznáčba -e ž (ȃ)
1. glagolnik od označiti: izboljšati označbo cest; označba krajev in razdalj / označba izdelkov / kulturna označba dobe; označba glavnih oseb
2. oznaka: zamenjati označbe; slabo vidne označbe na vozilih / prebrati izčrpno označbo pisatelja / ta članek ne zasluži označbe razprava
● knjiž. v vodiču je le kratka označba krajev opis, oris; knjiž. velika narodna zavest je osnovna označba tega časa značilnost
♦ glasb. dinamična označba za jakost izvajanja; interpretacijske ali izvajalne označbe izrazi, kratice in znamenja za način izvajanja glasbenih del; šah. označba linij s črkami; vet. označba živali s tetoviranjem, zarezami, žigom

oznáka -e ž (ȃ)
1. kar kaj označuje: nositi na pokrivalih posebne oznake; mejne oznake; oznaka zamika; upoštevati oznake na cestah / oznaka zaupnosti, tajnosti / beseda je oznaka za pojem / ponudbe pošljite pod oznako »nujno« / veliko oznak na hotelih in gostiščih je v tujih jezikih napisov, imen
// navedene karakteristične lastnosti, značilnosti: uvod prinaša izčrpno oznako avtorja; stilna oznaka dobe
2. osnovna enota računalniških označevalnih jezikov, navadno zapisana v lomljenih oklepajih: poleg oznake <summary> so na voljo še druge
// niz znakov, ki označuje spletne vsebine in se uporablja predvsem za iskanje in prikaz teh vsebin: v programu je datoteke mogoče iskati po naslovih ali drugih oznakah / klikniti na oznako stolpca
3. kar izraža karakteristično lastnost, značilnost: ta oznaka je za njegovo dejanje preostra; oznaka povest za to delo ni upravičena
4. knjiž. opis, oris: podrobna oznaka kraja; oznaka scene je bila pomanjkljiva
● knjiž. črne oči so oznaka za to ljudstvo njegova značilnost
♦ elektr. ena ali več številk ali črk za označevanje programskega stavka

oznamenovánje -a s (ȃ)
knjiž. oznaka: namesto barvnih oznamenovanj bi lahko dali druga

pejoratíven -vna -o prid. (ȋ)
knjiž. slabšalen: pogosto uporablja pejorativne izraze; pejorativna oznaka / pejorativni pomen besede

pomeníti in poméniti -im nedov. (ī ẹ́)
1. imeti vsebino
a) ki označuje kak pojem, predmet: razloži mi, kaj pomeni tuja beseda; izrazi, ki pomenijo poklic, so: zidar, električar; to pomeni dejansko isto / beseda hiša pomeni stavbo, družino, podjetje
b) ki posreduje kako misel: premišljal je, kaj pomeni ta fraza, stavek
2. biti znamenje, znak za to, kar izraža dopolnilo: rdeča luč pomeni stoj; simbol Fe pomeni v kemiji železo; zamahnil je z roko, kar je pomenilo, naj odidejo / črki J. M. na koncu članka pomenita Janez Mlinar / ta črta pomeni Gorjance predstavlja, ponazarja
3. biti znak, iz katerega se lahko spozna, dojame to, kar izraža dopolnilo: kaj pomenijo tvoje besede; nihče ni vedel, kaj bi pomenilo oddaljeno grmenje; ta oznaka pomeni, da je avtomobil iz Turčije / vsa ta znamenja pomenijo lepo vreme kažejo; to, da ga kliče direktor, ne pomeni nič dobrega
4. nav. ekspr. biti po mnenju, prepričanju osebka enak temu, kar izraža dopolnilo: če se ne vrnete, pomeni, da ste prelomili obljubo / kmetija pomeni dosti dela in slabo življenje; iti naprej pomeni gotovo smrt / publ. ta nagrada pomeni zame presenečenje
5. s prislovnim določilom, z dajalnikom izraža, da ima kdo do česa tak odnos, kot ga nakazuje določilo: denar in slava mu ne pomenita dosti; ta ženska mi je nekoč veliko pomenila / pomeniš mi toliko kot nič; on mu pomeni več kot oče, več kot ves svet
6. s prislovnim določilom imeti veljavo, ugled: zbrali so se vsi, ki v znanosti kaj pomenijo / priimek Puc v teh krajih še zdaj veliko pomeni
● ekspr. taka kmetija je nekdaj nekaj pomenila je bila veliko vredna

pridévek -vka m (ẹ̑)
1. izraz, ki se dodaja k imenu kake osebe, zlasti kot sorodstvena, socialna oznaka: ni ga več ogovarjal s pridevkom oče / za imenom je opuščal plemiški pridevek naslov
// knjiž. izraz, ki se daje osebi po kaki značilnosti; vzdevek: zaradi ošabnega vedenja so mu dali pridevek novomeški Napoleon; zbadljivi pridevek se ga je hitro prijel
2. lit. atributivna beseda ali besedna zveza, ki natančneje določa samostalnik; epiteton: v pesmi uporablja dosti pridevkov / okrasni ali ukrasni pridevek ustaljen prilastek, ki ima določujočo in figurativno funkcijo
3. kar se da (k) čemu zraven, povrhu; dodatek: sveža krma ne potrebuje pridevkov; kuhati fižol s pridevki
● nar. spal je v pridevku poleg skednja na seniku
♦ arheol. grobni pridevek grobni pridatek; jezikosl. stalni pridevek beseda ali besedna zveza, ki se stalno pristavlja k imenu kake osebe

registrácija -e ž (á)
1. glagolnik od registrirati: odkloniti, zavrniti registracijo; registracija letala, orožja, pogodbe / podaljšati veljavnost registracije / registracija članov, odposlanih paketov / elektronska, mehanska registracija; registracija potresnih sunkov / registracija kulturnega dogodka v časopisu, po radiu
● knjiž. analizirati registracijo tresljajev grafični prikaz
♦ pravn. imeti registracijo pravico, ki izhaja iz vpisa v določeni register
2. pog. registrska številka, oznaka vozila: avtomobil z ljubljansko, vojaško registracijo

regístrski -a -o prid. (í)
nanašajoč se na register ali registriranje: registrska oznaka, številka; registrska tablica vozila / registrska taksa / registrsko območje / registrska blagajna blagajna za registriranje in seštevanje izkupičkov
♦ navt. registrska tona enota za merjenje ladijske prostornine, 2,8 m3

signatúra -e ž (ȗ)
1. avtorjev, izdelovalčev podpis, znak na umetnini, izdelku: na tej sliki je signatura v desnem kotu spodaj; amfora s signaturo
2. biblio. oznaka knjižnične, arhivske enote, ki določa mesto, nahajališče te enote: vpisati signaturo; iskati knjigo s signaturo A II. 22
♦ tisk. številka, navadno s skrajšanim naslovom knjige, na prvi strani vsake pole za točno sestavljanje pol

signét -a m (ẹ̑)
zal. likovno znamenje kot oznaka za tiskarno, založbo: knjiga je opremljena s signetom; pren., knjiž. lahkotnost daje francoski literaturi svoj signet

slabšálen -lna -o prid.(ȃ)
ki izraža zaničljiv, prezirljiv odnos do česa: slabšalna oznaka / slabšalni pomen besede

slabšálno

prisl.:

ta izraz zveni slabšalno

sociálnopsiholóški -a -o prid. (ȃ-ọ̑)
psihološki v povezavi s čim socialnim: socialnopsihološka oznaka glavne osebe romana / socialnopsihološke raziskave

soznáčnica -e ž (ȃ)
jezikosl. beseda, ki ima (skoraj) enak pomen kot kaka druga beseda; sinonim: navesti ob tujki domačo soznačnico; beseda ljudstvo je v tem primeru soznačnica za ljudje
● publ. dekadenca jim je bila soznačnica za vso umetnost zahodnoevropske meščanske družbe oznaka

specifikácija -e ž (á)
podroben opis, oznaka česa glede na posebne, določene značilnosti: specifikacija izdelkov; specifikacija stroškov / napisati specifikacijo za naročeni stroj

stôpnja -e ž (ó) navadno s prilastkom
1. enota pri razvrstitvi, ocenjevanju pojava, stanja glede na posledice, intenzivnost: letošnji potres je bil za dve stopnji hujši od lanskega / stopnje invalidnosti; stopnje pripravljenosti / stopnja sorodstva sorodstvo glede na neposredno ali posredno sorodstvo
// kar je pri razvrstitvi delov kake dejavnosti ali položajev v njej določeno s pomembnostjo, nalogami, pravicami: stopnje sodišč, šol / docent je za stopnjo nižji od izrednega profesorja / nižja stopnja osnovne šole osnovna šola od prvega do četrtega razreda
2. časovno sklenjen del nastajanja, razvoja česa: opisovati stopnje družbenega razvoja; začetna stopnja kapitalizma; prehod z ene stopnje na drugo / stopnja duševnega, umskega razvoja; vse življenje je ostal na stopnji otroka / rasti, razvijati se od stopnje do stopnje / razvojna stopnja
// kar je določeno z delom opravil glede na celoto opravil pri izdelavi česa: ena od stopenj pri delu slovarja je zbiranje gradiva; razdeliti postopek pridobivanja kake snovi na več stopenj / publ. načrt je na stopnji snovanja se šele snuje
3. kar izraža obseg pojava, stanja glede na mogoči razpon: ugotavljati stopnjo poškodovanosti; razvrstiti po stopnji odvisnosti; različna stopnja avtomatizacije / določiti stopnjo porabe velikost; preseči načrtovano stopnjo izvoza višino / z oslabljenim pomenom: stopnja odgovornosti se z odraslostjo poveča odgovornost; doseči visoko stopnjo urejenosti veliko urejenost
4. mat. značilnost, določena z velikostjo eksponenta: ugotoviti stopnjo korena, potence / enačba prve stopnje z neznankami v prvi potenci; stopnja enačbe značilnost, določena z največjim eksponentom neznanke
5. jezikosl. oblika, ki izraža izhodiščno, večjo, največjo mero lastnosti pridevnika, prislova: določiti stopnjo pri pridevniku / osnovna stopnja prislova
6. glasb. lega, mesto tona, akorda v diatonični lestvici: dominanta je peta stopnja v durovi ali molovi lestvici
● star. sta na isti družbeni stopnji imata isti družbeni položaj; zastar. na zadnji stopnji se je ustavil stopnici; publ. ta pojav je v zadnji stopnji posledica zakonitosti družbenega življenja končno, nazadnje
♦ alp. težavnostna stopnja plezanja oznaka za težavnost plezalnega pristopa; ekon. kovna stopnja razmerje med utežno enoto določene kovine in številom iz nje narejenih kovancev; geol. geotermična stopnja globinska razdalja v notranjosti zemlje, v kateri se temperatura spremeni za 1 °C; jezikosl. odvisni stavek druge stopnje stavek, odvisen od odvisnega stavka prve stopnje; odvisni stavek prve stopnje stavek, neposredno odvisen od glavnega stavka; prevojna stopnja neenakost prevojnih samoglasnikov zaradi njihove različne kolikosti ali kakovosti; polna prevojna stopnja prevojna stopnja s korenskim samoglasnikom o, e ali u; kem. stopnja alkalnosti, bazičnosti; med. opeklina druge stopnje opeklina, pri kateri je prizadeta kožna povrhnjica in zgornji ali tudi globlji sloji kože; opeklina prve stopnje opeklina brez mehurjev, pri kateri je prizadeta samo kožna povrhnjica; opeklina tretje stopnje opeklina, pri kateri so uničeni vsi sloji kože in podkožje; ped. radijska šola za nižjo stopnjo radijska oddaja, prirejena za šolski pouk v prvem, drugem, tretjem razredu osnovne šole; radijska šola za srednjo stopnjo radijska oddaja, prirejena za šolski pouk v četrtem, petem, šestem razredu osnovne šole; pravn. sodišče druge stopnje sodišče, ki rešuje pritožbe zoper odločbe sodišča prve stopnje; šol. stopnje izobraževanja stopnje v izobraževalnem procesu po končani osnovni šoli; stopnja do leta 1980 študij na višji, visoki in podiplomski stopnji; tisk. stopnja črk velikost črk

stróg -a -o prid., stróžji (ọ̑ ọ̄)
1. ki zahteva, pričakuje dosleden red, disciplino: ima strogega očeta, učitelja; njeni starši niso strogi; bil je strog do samega sebe in do drugih; biti strog z otroki / imeti strogo vzgojo
// ki izraža, kaže zahtevo po takem redu, disciplini: strog glas, pogled; naredil je strog obraz / njegove besede so bile stroge
// ki ne odstopa od določenih pravil, načel: strog kritik, sodnik; ocenjevalci so bili zelo strogi / stroga merila; stroga etična načela
2. ki ne dovoljuje nobene izjeme, nobenega odstopanja: strog predpis, zakon; stroga prepoved kajenja; navodila so zelo stroga / v razredu je vzdrževal strog red; strog ukaz / zdravnik mu je predpisal strogo dieto / od nje so zahtevali strogo diskretnost, molčečnost
3. ki vsebuje, izraža neprizanesljiv, neizprosen odnos: strog izbor člankov; uvesti strog nadzor nad čim; doletela ga je stroga kritika; znan je po strogem ocenjevanju / dobil je strog opomin; tako dejanje zasluži najstrožjo grajo, kazen; strogo ravnanje s prestopniki
4. ekspr. ki se pretirano dosledno, načelno zavzema za kaj: uvršča se med stroge častilce moderne umetnosti; strog republikanec, vegetarijanec
5. nav. ekspr. ki se pojavlja v zelo izraziti obliki: stroga omejenost, razdeljenost področij / stroga doslednost, natančnost; po strogi logiki bi stvar drugače razložili / to je že stroga znanost / klasicistično strog princip zgradbe; stroge sistematske oblike; stroge zakonitosti razvoja / hiše, stvari so stale v strogem redu
6. knjiž. oblikovan preprosto, brez olepšav: v kotu je stala stroga vojaška postelja; pohištvo v sobi je bilo strogo / stroge tapete notranjosti niso polepšale / bluza z visokim, strogim ovratnikom; stroga pričeska; njena obleka se mu je zdela za to priložnost preveč stroga
● knjiž. občudoval je njeno strogo lepoto pravilno, klasično
7. ekspr., z oslabljenim pomenom poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže: povsod je zavladala stroga tišina / vojska je v strogi pripravljenosti / razumeti kaj v strogem pomenu besede / publ. stanuje v strogem središču (mesta)
♦ rel. strogi post post, pri katerem se ne sme uživati mesa in se sme le enkrat na dan do sitega najesti

strógo

stil. strogó prisl.:

strogo gledati, govoriti

strogo ločiti med prijateljstvom in hinavščino

sodil je strogo, a pravično

strogo upoštevati predpise, roke

glas mu zveni strogo

hodil je v strogo krojeni obleki

strogo objektivno mnenje

to je strogo prepovedano

♦

pravn. strogo zaupno kot pripis na dopisu, dokumentu oznaka, da se smejo z vsebino dopisa, dokumenta seznaniti le določeni ljudje

šablónski -a -o prid.(ọ̑)
nanašajoč se na šablono: šablonska deska / šablonski pouk; šablonska reklama; šablonsko delo; ta poročila so preveč šablonska / šablonski odgovori; šablonska oznaka sodobne književnosti; šablonska rešitev vprašanja / biti šablonski šahist; pevka je bila precej šablonska / to šablonsko ugotovitev je dopolnila druga splošno

šablónsko

prisl.:

šablonsko oblikovati

šablonsko ravnati

šablonsko prikazane osebe

tag -a [têg-] m (ȇ)
osnovna enota računalniških označevalnih jezikov, navadno zapisana v lomljenih oklepajih; oznaka: v HTML-ju vsak tag ni nujno zaključen
// niz znakov, ki označuje spletne vsebine in se uporablja predvsem za iskanje in prikaz teh vsebin: dodati tag na fotografijo

težávnosten -tna -o prid. (á)
nanašajoč se na težavnost: sestaviti težavnostno lestvico; smučišča različnih težavnostnih stopenj
♦ alp. težavnostna stopnja plezanja oznaka za težavnost plezalnega pristopa

típski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na tip: tipsko pohištvo / tipska izvedba stroja; gradnja objektov je tipska / tipske skupine; tipske značilnosti
♦ teh. tipska oznaka kratica, dodana k imenu proizvoda

típsko

prisl.:

tipsko opredeliti kaj

tiskárniški -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na tiskarno: zgraditi novo tiskarniško poslopje
♦ papir. tiskarniški papir tiskovni papir; zal. tiskarniški znak likovno znamenje kot oznaka za tiskarno

zaúpen -pna -o prid., zaúpnejši (ū)
1. ki zaupa, pove komu kaj, za kar se ne želi, da bi vedeli tudi drugi: ko je izpil nekaj kozarcev, je postal zgovoren in zaupen / onadva sta zaupna prijatelja / izvedeti iz zaupnih virov
2. nanašajoč se na kaj, za kar se ne želi, da bi vedel še kdo drug poleg osebe, kateri se zaupa, pove: pripovedovati si zaupne stvari / zaupen klepet, pogovor; pisati si zaupna pisma / biti s kom v zaupnih stikih; odnosi med njimi so zaupni
3. s katerim se smejo seznaniti le določeni ljudje: zaupen dokument, podatek; zaupna novica
// za katerega vedo le določeni ljudje: dobiti kaj po zaupni poti; zaupna zveza med ilegalci
4. star. ki ni odprt, dostopen za javnost: imeti zaupen sestanek, shod
5. ki se mu zaupa delo, naloga, za katero se ne želi, da bi vedeli tudi drugi: zaupen sodelavec partizanov, policije
// ki se komu zaupa z namenom, da za to ne bi vedeli tudi drugi: imeti zaupno funkcijo, nalogo
6. zaupljiv: ljudje so do tujca, star. tujcu malo zaupni / imeti zaupen obraz

zaúpno

prisl.:

zaupno povedati

♦

pravn. strogo zaupno kot pripis na dopisu, dokumentu oznaka, da se smejo z vsebino dopisa, dokumenta seznaniti le določeni ljudje

zaznámba -e ž (ȃ)
1. glagolnik od zaznamovati: zaznamba višine vode ob poplavah / zaznamba izdelkov
2. knjiž. kratek zapis, opomba: pisateljeve zaznambe v knjigi / zaznamba o vpisu v državljansko knjigo na hrbtni strani rojstnega lista zaznamek
3. oznaka: zaznambe na napravah / poslati telegram z zaznambo »plača prejemnik«
4. pravn. začasni, pogojni vpis sprememb v zemljiški knjigi: zaznamba razlastitve, vknjižbe / zemljiškoknjižna zaznamba
// vpis, zapis dejstva v uradnem postopku: zaznamba dražbenega naroka; zaznamba izvršljivosti terjatve

znáčka -e ž (ȃ)
1. majhen, ploščat kovinski predmet z (reliefno) podobo ali napisom, ki se zatakne, pripne na oblačilo, klobuk: zbirati značke; zatakniti si značko za klobuk; album za značke / spominska značka
// tak predmet kot znak pripadnosti kaki organizaciji: člani stranke so nosili značke / gasilska, pilotska značka; značka vojaške akademije
// tak predmet, ki se uporablja kot priznanje: podeliti častne diplome in značke / srebrna, zlata značka
♦ šol. bralna značka ki se podeljuje učencem osnovnih šol za organizirano izvenšolsko branje del slovenskih pesnikov in pisateljev; tekmovanje za Bevkovo, Cankarjevo bralno značko; voj. identitetna značka vojaka
2. oznaka: značke na merilu / ponudbe pošiljajte pod značko »nujno« / značka <table> označuje začetek oz. konec tabele; naslovna značka je pomembna za prepoznavnost spletne strani

zvézda -e ž (ẹ́)
1. na videz majhno svetlo nebesno telo, vidno na jasnem nočnem nebu: zvezde se bleščijo, svetijo, žarijo; zasijale so prve zvezde; ekspr. nebo je posuto z zvezdami na nebu je veliko zvezd; ekspr. oblak, roj zvezd; soj zvezd; pesn. srebrnina zvezd / prerokovati iz zvezd; orientirati se po zvezdah / zvezda danica planet Venera na jutranjem nebu; zvezda repatica; zvezda severnica najsvetlejša zvezda v ozvezdju Malega medveda blizu severnega nebesnega tečaja / vznes., v krščanskem okolju, ob smrti nasvidenje nad zvezdami
// astron. Soncu podobno nebesno telo, ki seva lastno svetlobo: proučevati zvezde; zvezde Rimske ceste; zvezde v ozvezdju Lire; gibanje, oddaljenost zvezd; svetloba zvezde / dvojna zvezda skupina dveh zvezd; medičejske zvezde štirje najsvetlejši Jupitrovi sateliti; pulzirajoča zvezda ki se periodično širi in krči / planeti in zvezde stalnice
2. lik z več koničastimi podaljški, kraki, enakomerno izhajajočimi iz središča: narisati, pobarvati zvezdo; krak zvezde / peterokraka, šesterokraka zvezda
// kar je po obliki podobno takemu liku: obesiti srebrne in zlate zvezde na novoletno jelko / kolesna zvezda skupek žarkasto razvrščenih špic kolesa / ulice se stekajo v zvezdo
3. navadno s prilastkom simbol, znak v obliki peterokrake zvezde: zastava z zvezdo na sredi; partizan z rdečo zvezdo na kapi / red zaslug za narod z zlato zvezdo v socializmu visoko jugoslovansko odlikovanje za družbenopolitične in vojaške zasluge
// tak simbol, znak na našitku uniforme kot oznaka za določen častniški, generalski čin: našitek s tremi zvezdami / ekspr.: s svojim junaštvom si je pridobil še eno zvezdo je napredoval za eno stopnjo; čakajo ga oficirske, generalske zvezde postal bo oficir, general
4. vet. belo znamenje različnih oblik na čelu živali: konj ima veliko zvezdo; klinasta, polmesečna, srčasta zvezda
5. navadno s prilastkom zelo slavna igralka ali pevka: postala je filmska zvezda; nastop priljubljene gledališke zvezde; publ. nove zvezde in zvezdice na popevkarskem nebu
// publ. zelo slavna, znana oseba, ki deluje v kaki skupini, na kakem področju: postal je nogometna zvezda; on je zvezda košarkarskega moštva; bil je zvezda med raketnimi strokovnjaki / mladi pesnik je zvezda na nebu evropskega pesništva
6. nebesno telo kot poosebitev tega, kar bistveno določa, usodno vpliva na potek človekovega življenja: slediti svoji zvezdi; vsak ima svojo zvezdo / verjeti v zvezde
7. ekspr., z oslabljenim pomenom poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže: zvezda njegove sreče je utonila; utrnila se je zlata zvezda srečnih dni
● elektr. žarg. zvezda zvezdna vezava; vznes. svetijo naj ti prijazne zvezde v življenju naj ti bo lepo, dobro; ekspr. zanjo bi sklatil zvezdo z neba zanjo bi storil vse; ekspr. udaril se je, da je videl vse zvezde zelo se je udaril; ekspr. kovati koga v zvezde zelo hvaliti, povzdigovati; ekspr. tako je bilo zapisano v zvezdah usojeno; ekspr. rodil se je pod nesrečno zvezdo v življenju nima sreče; ekspr. segati za zvezdami želeti doseči nemogoče, težko uresničljivo; judovska zvezda šesterokraka zvezda iz dveh enakostraničnih trikotnikov kot simbol judovstva
♦ obrt. zvezda zvezdi podobna prvina zlasti pri kvačkanju; vrtn. božična zvezda zvezdnica; vitezova zvezda lončna rastlina s trobentastimi, navadno rdečimi cveti, Hippeastrum; zool. morske zvezde na morskem dnu živeči iglokožci s petimi ploščatimi, širokimi kraki, Asteroidea

zvézdica -e ž (ẹ́)
1. manjšalnica od zvezda: na nebu so žarele zvezdice / narisati zvezdico; zvezdica s petimi kraki / delati zvezdice iz kartona / oficirske zvezdice na epoletah / konj z zvezdico na čelu / na festival je prišlo veliko mladih zvezdic
2. zvezdici podoben znak ob besedi, na katero se nanaša opomba: izpisati si iz besedila z zvezdico označene besede
3. oznaka kakovosti, ki jo prejme hotel ali restavracija: več dobrih restavracij se ponaša z vsaj tremi zvezdicami; hotel s petimi zvezdicami
4. nav. mn. nesnemni zobni aparat v obliki ploščic iz železa, prilepljenih na zobe: nositi zvezdice / zvezdice na zobeh
5. nav. mn. izdelek za zakuho iz rezančnega testa zvezdaste oblike: juha z zvezdicami
6. bot. gola ali dlakava rastlina z nasprotnimi listi in belimi cveti v pakobulih, Stellaria: nabirati zvezdice / gozdna, velecvetna zvezdica

Sprotni slovar slovenskega jezika

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.

hashtag, hêšteg samostalnik moškega spola

oznaka lojtra [#] skupaj z vsaj eno ključno besedo takoj za njo, ki na družbenih omrežjih služi zlasti za označevanje, razvrščanje vsebin po temi

SINONIMI:

ključnik

kljúčnik samostalnik moškega spola

oznaka lojtra [#] skupaj z vsaj eno ključno besedo takoj za njo, ki na družbenih omrežjih služi zlasti za označevanje, razvrščanje vsebin po temi

SINONIMI:

hashtag

têganje, taganje samostalnik srednjega spola

pogovorno

označevanje koga na fotografiji ali v komentarju na spletu, družbenih omrežjih s povezavo do njegovega profila

ePravopis – Slovenski pravopis

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.

Predlog

AT samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: simbol

Avstrija

IZGOVOR: [átə̀], rodilnik [átə̀] in [áté], rodilnik [áté]

Predlog

CH samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: simbol

Švica

IZGOVOR: [cə̀hə̀], rodilnik [cə̀hə̀] in [céhá], rodilnik [céhá]

Predlog

DE samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: simbol

Nemčija

IZGOVOR: [də̀é], rodilnik [də̀é] in [déé], rodilnik [déé]

Predlog

2 E samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: simbol

vzhod

IZGOVOR: [é], rodilnik [é]

USTREZNEJE: V

Predlog

EE samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: simbol

Estonija

IZGOVOR: [éé], rodilnik [éé]

Predlog

4 prislov

PRAVOPISNA OZNAKA: simbol

glasno

IZGOVOR: [fə̀] tudi [èf]

Predlog

ff prislov

PRAVOPISNA OZNAKA: simbol

zelo glasno

IZGOVOR: [fə̀fə̀] in [èfèf]

PRIMERJAJ: fortissimo

Predlog

GB samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: simbol

gigabajt

Velika Britanija

IZGOVOR: [gə̀bə̀], rodilnik [gə̀bə̀] in [gébé], rodilnik [gébé]

Predlog

HR samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: simbol

Hrvaška

IZGOVOR: [hə̀rə̀], rodilnik [hə̀rə̀] in [háêr], rodilnik [háêr]

Predlog

HU samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: simbol

Madžarska

IZGOVOR: [hə̀ú], rodilnik [hə̀ú] in [háú], rodilnik [háú]

Predlog

IT samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: simbol

Italija

IZGOVOR: [ítə̀], rodilnik [ítə̀] in [íté], rodilnik [íté]

Knafelčev

Predlog

Knafelčeva Knafelčevo pridevnik

IZGOVOR: [knáfəlčeu̯], ženski spol [knáfəlčeva], srednji spol [knáfəlčevo]

ZVEZE: Knafelčeva markacija

Predlog

3 L tudi l samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: simbol

liter

litrski

veliki

mednarodna oznaka large

IZGOVOR: [lə̀], rodilnik [lə̀] tudi [èl], rodilnik [èl]

Predlog

3 M samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: simbol

srednji

mednarodna oznaka medium

mah/mach

molska masa

IZGOVOR: [mə̀], rodilnik [mə̀] in [èm], rodilnik [èm]

Predlog

ME samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: simbol

Črna gora

IZGOVOR: [mə̀é], rodilnik [mə̀é] in [èmé], rodilnik [èmé]

PRIMERJAJ: ČG

Predlog

3 N samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: simbol

sever

IZGOVOR: [nə̀], rodilnik [nə̀] tudi [èn], rodilnik [èn]

USTREZNEJE: S

Predlog

1 O-ja tudi O O samostalnik moškega spola

ime črke

IZGOVOR: [ó], rodilnik [ója] tudi [ó]

Predlog

2 p prislov

PRAVOPISNA OZNAKA: simbol

tiho

IZGOVOR: [pə̀], rodilnik [pə̀] tudi [pé], rodilnik [pé]

Predlog

pp prislov

PRAVOPISNA OZNAKA: simbol

zelo tiho

IZGOVOR: [pə̀pə̀] in [pépé]

PRIMERJAJ: pianissimo

Predlog

3 S samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: simbol

sever

severni

IZGOVOR: [sə̀], rodilnik [sə̀] tudi [ès], rodilnik [ès]

PRIMERJAJ: SV, SZ

Predlog

4 S samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: simbol

majhen

IZGOVOR: [sə̀], rodilnik [sə̀] tudi [ès], rodilnik [ès]

Predlog

sf prislov

PRAVOPISNA OZNAKA: simbol

poudarjeno, (močneje) naglašeno

IZGOVOR: [sə̀fə̀] in [èsèf]

Predlog

SI samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: simbol

Slovenija

IZGOVOR: [sə̀í], rodilnik [sə̀í] in [èsí], rodilnik [èsí]

Predlog

SK samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: simbol

Slovaška

IZGOVOR: [sə̀kə̀], rodilnik [sə̀kə̀] in [èská], rodilnik [èská]

staccato

Predlog

2 prislov

kratko, ločeno

IZGOVOR: [stakáto]

Predlog

UA samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: simbol

Ukrajina

IZGOVOR: [úá], rodilnik [úá]

Predlog

3 W samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: simbol

zahod

IZGOVOR: [dvójni və̀], rodilnik [dvójni və̀] tudi [dvójni vé], rodilnik [dvójni vé]

USTREZNEJE: Z

Predlog

XL samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: simbol

zelo velik

IZGOVOR: [íksèl], rodilnik [íksèl] in [íkslə̀], rodilnik [íkslə̀]

Predlog

XS samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: simbol

zelo majhen

IZGOVOR: [íksès], rodilnik [íksès] in [íkssə̀], rodilnik [íkssə̀]

XXL

Predlog

XXL samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: simbol

zelo zelo velik

IZGOVOR: [íksíksèl], rodilnik [íksíksèl] in [íksíkslə̀], rodilnik [íksíkslə̀]

zvezdica

Predlog

zvezdice samostalnik ženskega spola

manjšalno zvezda

oznaka kakovosti

domišljijski lik

izpostavno znamenje

IZGOVOR: [zvézdica], rodilnik [zvézdice]

ZVEZE: zvezdica Zaspanka, Michelinova zvezdica

PRIMERJAJ: Michelinov

Slovenski pravopis

človéški -a -o; bolj ~ (ẹ́) ~ rod; poud. ~i pogoji za življenje |primerni|; človeški z/s kom biti ~ s kaznjenci
človéško -ega s, pojm. (ẹ́) najti v kom kaj toplega, ~ega; jezikosl. oznaka ~ v slovarju
po človéško nač. prisl. zv. (ẹ́) ~ ~ govoriti
človéškost -i ž, pojm. (ẹ́) ~ medsebojnih odnosov; jezikosl. kategorija ~i

ednínski -a -o (ȋ) jezikosl. ~e končnice
ednínsko -ega s, pojm. (ȋ) jezikosl. oznaka ~ v slovarju
ednínskost -i ž, pojm. (ȋ) jezikosl.

fúnkcijskozvŕsten -tna -o (úȓ) jezikosl.
fúnkcijskozvŕstni -a -o (úȓ) ~a oznaka
fúnkcijskozvŕstnost -i ž, pojm. (úȓ) jezikosl.

kvalifikátor -ja m s -em (ȃ) jezikosl. oznaka

ljubkoválen -lna -o; bolj ~ (ȃ) ~ izraz; ~a kretnja
ljubkoválni -a -o (ȃ) ~o ime
ljubkoválno -ega s, pojm. (ȃ) jezikosl. oznaka ~ v slovarju
ljubkoválnost -i ž, pojm. (ȃ)

naraščajóč -a -e (ọ́; ọ̑ ọ́ ọ́) ~i stroški
naraščajóči -a -e (ọ́) mat. ~a funkcija
naraščajóče -ega s, pojm. (ọ́) jezikosl. oznaka ~ v slovarju

naréčen -čna -o; bolj ~ (ẹ̑) ~a obarvanost govorice
naréčni -a -o (ẹ̑) ~ slovar
naréčno -ega s (ẹ̑) jezikosl. oznaka ~ v slovarju
naréčnost -i ž, pojm. (ẹ̑)

nèčlovéški -a -o (ȅẹ́) ~a bitja; poud. ~o trpljenje |zelo hudo|; poud. nečloveški z/s kom biti ~ s kaznjenci |krut, surov|
nèčlovéško -ega s, pojm. (ȅẹ́) jezikosl. oznaka ~ v slovarju
nèčlovéškost -i ž, pojm. (ȅẹ́)

nevtrálen -lna -o; -ejši -a -e (ȃ; ȃ) ~a država; ~ pri razsojanju spora nepristranski; poud. ne ostati ~ ob dekletovi lepoti |ravnodušen|
nevtrálni -a -o (ȃ) jezikosl. stilno ~a beseda stilno nezaznamovana beseda
nevtrálno -ega s, pojm. (ȃ) jezikosl. oznaka ~ v slovarju nezaznamovano
nevtrálnost -i ž, pojm. (ȃ)

nèžív -a -o (ȅȋ ȅí ȅí) ~a stvar; Osebe v romanu so ~e |brez izrazitih potez, značilnosti|
nèžívi -a -o (ȅí) živa in ~a narava
nèžívo -ega s, pojm. (ȅí) razvoj živega iz ~ega; jezikosl. oznaka ~ v slovarju
nèžívost -i ž, pojm. (ȅí)

označeválec2 -lca m z -em (ȃ) označevalnik, oznaka: ~ besedila

oznáka -e ž (ȃ) nositi uniforme z ~ami; stilna ~ dobe; neobč. podrobna ~ kraja opis, oris; jezikosl. besednovrstna ~; stilna, zvrstna ~ |kvalifikator|

pešajóč -a -e; bolj ~ (ọ́; ọ̑ ọ́ ọ́) ~a ljubezen
pešajóče -ega s, pojm. (ọ́) jezikosl. oznaka ~ v slovarju

pojmôven -vna -o (ó; ȏ) nenazoren, ~ jezik
pojmôvni -a -o (ó; ȏ) človekov ~ svet; jezikosl. ~ samostalnik
pojmôvno -ega s, pojm. (ó; ȏ) jezikosl. oznaka ~ v slovarju
pojmôvnost -i ž, pojm. (ó; ȏ)

prilóžnosten -tna -o (ọ́) ~ pogovor
prilóžnostni -a -o (ọ́) ~ nakup; jezikosl. ~a beseda
prilóžnostno -ega s, pojm. (ọ́) jezikosl. oznaka ~ v slovarju
prilóžnostnost -i ž, pojm. (ọ́)

pripísan -a -o (ȋ) ~a oznaka
pripísanost -i ž, pojm. (ȋ)

rédek -dka -o; -êjši -a -e tudi -ejši -a -e (ẹ́; ȇ; ẹ́) ~a omaka; Malta je preveč ~a
rédki -a -o (ẹ́) ~ les
rédki -ega m, člov. (ẹ́) ~i to razumejo
rédko -ega s, snov. (ẹ́) jesti kaj ~ega; pojm., jezikosl. oznaka ~ v slovarju
na rédko nač. prisl. zv. (ẹ́) ~ ~ pisati; ~ ~ naseljeni kraji redko
rédkost -i ž, pojm. (ẹ́) ~ kakega pojava; števn. zbirati ~i

signatúra -e ž (ȗ) slika s ~o |z avtorjevim podpisom, znakom|; ~ na knjigi |oznaka|

skúpen -pna -o (ú; ȗ) ~ obisk razstave; Kosilo bo ~o
skúpni -a -o (ú; ȗ) mat. ~ imenovalec ulomka
skúpno -ega s, pojm. (ú; ȗ) imeti s kom kaj ~ega; jezikosl. oznaka ~ v slovarju

slabšálen -lna -o (ȃ) ~ izraz
slabšálni -a -o (ȃ) jezikosl. ~a oznaka
slabšálnost -i ž, pojm. (ȃ)

sociálnopsiholóški -a -o [ija] (ȃọ̑) ~a oznaka oseb v romanu

starínski -a -o; bolj ~ (ȋ) ~ klobuk; ~ ples; Njegova načela so ~a
starínsko -ega s, pojm. (ȋ) mešanica ~ega z novodobnim; jezikosl. oznaka ~
starínskost -i ž, pojm. (ȋ)

štéven -vna -o (ẹ́; ẹ̑)
štévni -a -o (ẹ́; ẹ̑) jezikosl. ~ samostalnik
štévno -ega s, pojm. (ẹ́; ẹ̑) jezikosl. oznaka ~ v slovarju
štévnost -i ž, pojm. (ẹ́; ẹ̑) jezikosl. kategorija ~i

zastarèl -éla -o in zastarél -a -o [-u̯]; bolj ~ (ȅ ẹ́ ẹ́; ẹ̑ ẹ́ ẹ́) ~ stroj
zastaréli -a -o (ẹ́) jezikosl. ~a beseda
zastarélo -ega s, pojm. (ẹ́) jezikosl. oznaka ~ v slovarju
zastarélost -i ž, pojm. (ẹ́)

zmerjálen -lna -o (ȃ)
zmerjálni -a -o (ȃ) ~a beseda
zmerjálno -ega s, pojm. (ȃ) jezikosl. oznaka ~ v slovarju
zmerjálnost -i ž, pojm. (ȃ)

zvŕsten -tna -o (ŕ ȓ ŕ; ȓ)
zvŕstni -a -o (ŕ; ȓ) ~ tip; jezikosl. ~a oznaka
zvŕstnost -i ž, pojm. (ŕ; ȓ)

Sinonimni slovar slovenskega jezika

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024

oznáka -e ž

kar omogoča, da se kaj opazi, prepozna

SINONIMI:

označba, knj.izroč. oznamenovanje, knj.izroč. zaznamba, knj.izroč. značka

navedene karakteristične lastnosti, značilnosti

SINONIMI:

karakteristika, označba

jezikosl. beseda, ki opredeljuje leksikalno enoto glede na nevtralnost in slovnično kategorijo

SINONIMI:

jezikosl. kvalifikator, jezikosl. označevalnik

rač. niz znakov, ki označuje spletne vsebine in se uporablja predvsem za iskanje in prikaz teh vsebin

SINONIMI:

rač. naslovna značka, rač., žarg. tag

GLEJ ŠE SINONIM: opis, znak1

Vezljivostni slovar slovenskih glagolov

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024

pomeníti in poméniti -im nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, v oslabljenem pomenu

kdo/kaj biti kdo/kaj 'vsebina, znamenje, znak'
Zidar, električar pomeni poklic.

1.1.

kaj biti kaj 'znamenje, znak'
Rdeča luč pomeni stoj.

kdo/kaj izražati, kazati koga/kaj
Oznaka pomeni avtomobil iz Turčije.

2.1.

kdo/kaj posledično izražati, kazati koga/kaj
Če se ne vrnete, pomeni, da ste prelomili obljubo.

kdo/kaj biti več, manj ali enako kot kdo/kaj
Pomeni (mi) toliko kot nič.

kdo/kaj imeti kaj 'veljavo, ugled' v/na čem / kje
Zbrali so se vsi, ki v znanosti kaj pomenijo.

Slovar slovenskih frazemov

Aténe Frazemi s sestavino Aténe:
nosíti sôve v Aténe

blážev Frazemi s sestavino blážev:
blážev žégen

čàs Frazemi s sestavino čàs:
bógu čàs krásti, čàs debélih kráv, čàs kíslih kúmaric, čàs súhih kráv, hodíti v korák s čásom, íti v korák s čásom, krásti kómu čàs, ogledálo čása, otròk svôjega čása, stópati v korák s čásom, stópiti v korák s čásom, ujéti korák s čásom, v ogledálu čása, védeti, kdáj je čàs za spánec in žgánec

dím Frazemi s sestavino dím:
bíti [kot] dím [za kóga], bíti prázen dím, bíti vèč díma kot ôgnja, íti v dím, iz díma v ôgenj, izgíniti kot dím, izpuhtéti kot dím, ní díma brez ôgnja, odíti v dím, prázen dím, razblíniti se kot dím

fúks Frazemi s sestavino fúks:
lén kot fúks

krémpelj Frazemi s sestavino krémpelj:
dobíti kóga/kàj v svôje krémplje, držáti kóga/kàj v [svôjih] krémpljih, iméti kóga/kàj v [svôjih] krémpljih, pásti v krémplje kóga/čésa, pokazáti [svôje] krémplje, stegováti svôje krémplje po čém, znájti se v krémpljih kóga/čésa

kúra Frazemi s sestavino kúra:
bíti kot slépa kúra, da bi te kúra bŕcnila, da bi te kúra píčila, da bi te kúra píknila, hodíti s kúrami spát, íti s kúrami spát, kot kúra brez gláve, kot môkra kúra, kot políta kúra, kot slépa kúra [zŕno], naj kúra bŕcne kóga, nàjti kàj kot slépa kúra [zŕno], pisáti kot kúra, stára kúra, [še] kúre bi se smejále kómu/čému

léto Frazemi s sestavino léto:
Ábrahamova léta, bíti v Krístusovih létih, bíti v nàjbóljših létih, bíti [žé] v létih, debéla léta, íti v léta, kot v nàjbóljših létih, léta debélih kráv, léta in léta, léta súhih kráv, léto in dán, léto za létom, ne vídeti kóga žé sédem hrváških lét, ne vídeti kóga žé sédem láških lét, prihájati v léta, príti v léta, sédem debélih lét, sédem súhih lét, skrívati [svôja] léta, v cvétu lét, v nàjbóljših létih, žé sédem hrváških lét, žé sédem láških lét

mésto Frazemi s sestavino mésto:
iméti glávo na právem méstu, iméti srcé na právem méstu, postáviti stvarí na právo mésto, srcé na právem méstu, véčno mésto

móst Frazemi s sestavino móst:
oslôvski móst, podréti vsè mostôve za sebój, porúšiti vsè mostôve za sebój, vzpostáviti zráčni móst, zráčni móst

srájca Frazemi s sestavino srájca:
bíti kot rìt in srájca, čŕne srájce, ljubljánska srájca, ménjati kóga/kàj kot srájce, méstna srájca, rjáve srájce, še zádnjo srájco žrtvováti za kaj, [tudi] zádnjo srájco dáti kómu

tapéta Frazemi s sestavino tapéta:
bíti na tapéti, dáti kóga/kàj na tapéto, iméti kóga/kàj na tapéti, postáviti kóga/kàj na tapéto, príti na tapéto, znájti se na tapéti

tòp Frazemi s sestavino tòp:
izstrelíti kot iz tôpa, odgovoríti kot iz tôpa, spáti kot tòp, s topôvi na vrábce stréljati, ustrelíti kot iz tôpa, z vsèmi topôvi

Slovenski etimološki slovar³

belẹ́žiti -ẹ̑žim nedov.

bọ̑ja -e ž

búkselj -na in -slja m

čefúr -ja m

čȗš -a m

ekslȋbris -a m

etikẹ̑ta -e ž

grȃm -a m

jȗtri prisl.

mȃrka -e ž

oznȃka – glej znȃk

signatȗra -e ž

znȃk -a m

NESSJ – Novi etimološki slovar slovenskega jezika

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.

črmelj²

črnček

junec⁴

junijski hrošč

keber

koloradski hrošč

komatar²

kušon

later

loter

mahovec

majski hrošč

merkucin

pasec²

pisanec²

podzemljak

potočnica

ridžek

rudeča lososna postrv

rumenec²

sivček

skrakek

smrduh¹

strupijan

vprižena postrva

zagorelec²

zelenka²

zlatica²

zolj²

Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar

oznȃka, f. das Zeichen, die Signatur (z. B. eines Bibliothekswerkes), Navr. (Let.).

Slovar jezika Janeza Svetokriškega

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.

zmešen -a prid. pomešan, zmešan: zhe tezhe po semli katera je smeſhèna im. ed. ž s'slato, ali shelesno rudo, ta voda te lastnusti tiga slata, ali shelesa naſe potegne (I/1, 190) Mogoče bi bilo sicer izhajati iz → zmešan in domnevati prehod nenaglašenega a > e za palatalom, vendar v prid nastavku zmešen, kar je deležnik od zmesíti, govori naglasna oznaka.

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

Sprotni slovar slovenskega jezika

ePravopis – Slovenski pravopis

Slovenski pravopis

Sinonimni slovar slovenskega jezika

Vezljivostni slovar slovenskih glagolov

Slovar slovenskih frazemov

Slovenski etimološki slovar³

NESSJ – Novi etimološki slovar slovenskega jezika

Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar

Slovar jezika Janeza Svetokriškega

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja

Kamnarski terminološki slovar

Davčni terminološki slovar

Terminološki slovar betonskih konstrukcij

Farmacevtski terminološki slovar