avtografírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; avtografíranje (ȋ) tisk. |lastnoročno pisati besedilo|: kaj Sestavljavec je stenografsko knjigo avtografiral
baláda -e ž (ȃ) pisati ~e; ljudska ~
bráti bêrem nedov., 3. os. mn., privzdig. beró, -i -íte, -óč; brál -a, brát, brán -a; bránje; (bràt) (á é) znati ~ in pisati; publ. evropski (beri: zahodni) modernizem |razumi, to je|; brati komu kaj ~ otrokom pravljice; ~ knjigo; ~ usodo iz kart, zvezd, z dlani; neobč. ~ rože, suhljad nabirati, trgati
brezstrástno nač. prisl. (á) pisati ~
čečkáriti -im [čə] nedov. čečkárjen -a; čečkárjenje (á ȃ) slabš. kaj ~ članke v časopis |pisati|
čečkáti -ám [čə] nedov. -àj -ájte, -ajóč, -áje; -àl -ála, -àt, -án -ána; čečkánje; (-àt) (á ȃ) po čem ~ ~ steni; slabš. čečkati kaj ~ članke za časopis |pisati, sestavljati|; slabš. Učenec ~a |grdo piše|
čŕkati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; čŕkanje (ŕ ȓ; ȓ) poud., redk. kaj ~ znamenja na papir |okorno pisati|
črnílo -a s, snov. (í) pisati s ~om; |barvilo|
črtálo -a s (á) |del pluga|; pisati s ~om; ~ za ustnice
déloma mer. prisl. (ẹ́/ẹ̑) biti ~ kriv česa; Poskus se je le ~ posrečil; pisati ~ v verzih, ~ v prozi
désni -a -o (ẹ́) ~a noga; ~a politična stranka; poud. biti ~a roka koga |nepogrešljiv, najožji sodelavec|
désna -e ž, rod. mn. -ih (ẹ́) pisati z ~o; plesti same ~e; korakati: leva, ~; prileteti z ~e; zaviti na, v ~o; voziti po ~i
désnost -i ž, pojm. (ẹ́)
desníca -e ž (í) pisati z ~o; posaditi koga na ~o |na desno stran|; dogovori s parlamentarno ~o
diktát -a m (ȃ) pisati po ~u po nareku; upreti se ~u ukazovanju, pritisku; mirovni ~ zmagovalcev |vsiljeni predlog|; publ. slediti modnemu ~u |okusu, smeri|
diskutírati -am nedov. -ajóč; -an -ana; diskutíranje (ȋ) o čem ~ ~ gledališču razpravljati; publ. javno ~ ~ problemu pisati, govoriti
dnévnik -a m (ẹ̑) pisati ~; uredništvo ~a; živ. (metulji) ~i
domísliti -im dov. domíšljen -a (í ȋ) kaj ~ problem; neobč. domisliti koga na kaj ~ prijatelja na obljubo spomniti
domísliti se -im se (í ȋ) neobč. koga/česa ~ ~ sošolca, pravega imena spomniti se; redk. domisliti se koga z/s čim ~ ~ domačih z razglednico pisati jim
dopísati in dopisáti -píšem dov.; drugo gl. pisati (í/á í) kaj ~ opombe; Ko je dopisal, si je oddahnil
duhovíto nač. prisl. -ej(š)e (ȋ; ȋ) ~ govoriti, pisati
enáko1 nač. prisl. (á/ȃ) ~ pisati o čem; ~ močni
esêj -a m z -em (ȇ) pisati ~e
fársa -e ž (ȃ) pisati ~e burke; slabš. spremeniti pogajanja v ~o |v neresno obravnavanje|
fonétično nač. prisl. (ẹ́) pisati tuja imena ~
..gráf drugi del podr. zlož. (ȃ) |pisati, risati| biográf, geográf, telegráf
grafo.. prvi del podr. zlož. |pisati, včrtati, risati| grafológ, grafologíja, grafomaníja
informatívno nač. prisl. (ȋ) ~ pisati obvestilno
izpísati in izpisáti -píšem dov.; drugo gl. pisati (í/á í) kaj Črke morate ~; ~ neznane besede; ~ število (z besedo)
izpísati se in izpisáti se -píšem se (í/á í) iz česa ~ ~ ~ šole, tečaja; poud. Pisatelj se je že izpisal |njegova besedna ustvarjalnost upada|
katehéza -e ž, pojm. (ẹ̑) |poučevanje verouka|; števn. pisati ~e |sestavke|
klepáti klépljem nedov. klêplji -íte, -óč, klepáje; klêpal -ála, klêpat, -án, -ána; klepánje; (klêpat) (á ẹ́) kaj ~ koso; poud. vsak dan ~ fižol |jesti|; slabš. ~ verze |sestavljati, pisati|; poud. klepati po čem ~ ~ nakovalu |tolči, udarjati|; slabš.: ~ ~ klavirju |slabo, nevešče igrati|; ~ ~ pisalnem stroju |slabo, nevešče tipkati|
klišé -êja m s -em (ẹ̑ ȇ) kovinski ~; poud. pisati po zastarelih ~ih |obrazcih, vzorcih|
kováti kújem nedov. kúj -te, kujóč, kováje; -ál -ála, -át, -án -ána; kovánje; (-àt) (á ú) kaj ~ jeklo, železo; ~ konja; slabš. ~ verze |sestavljati, pisati|; poud.: ~ koga v deveta nebesa, v zvezde |zelo hvaliti, povzdigovati|; ~ lastno srečo |ustvarjati|; kovati kaj proti komu/čemu ~ zaroto proti oblasti
kováti se kújem se (á ú) poud. Njuno prijateljstvo se je kovalo v skupnem delu |utrjevalo|
kozeríja -e ž (ȋ) slovstv. pisati ~e
kracáti -ám nedov. -àj -ájte, -ajóč, -áje; -àl -ála, -án -ána; kracánje; (-àt) (á ȃ) slabš. kaj ~ pismo |sestavljati, pisati|; slabš. kracati po čem ~ ~ zidovih |čečkati, pisati|; slabš. Otroci večkrat ~ajo |nerazločno, grdo pišejo|
kréda -e ž, snov. (ẹ̑) pisati s ~o; kamn. kopati ~o; pojm., um. risba v ~i; geol. |obdobje mezozoika|
kvátre -ter [tə] ž mn. (á ȃ) ver. |postni teden na četrt leta|: jesenske ~; poud. (na) vsake ~ pisati komu |zelo poredko|
latínski -a -o (ȋ) ~ jezik; ~a oblika grških imen
po latínsko nač. prisl. zv. (á) pisati ~ ~
lép -a -o tudi lép -a -ó; -ši -a -e (ẹ̑ ẹ́ ẹ́; ẹ̑ ẹ́ ọ̑; ẹ̑) ~ fant; poud.: ~ dan |sončen, jasen|; pisati ~ jezik |pravilen, izrazno bogat|; ~ rezultat |zelo dober|; doživeti ~o starost |visoko|; plačati ~o vsoto |precej veliko, precejšnjo|; imeti vedno ~o stanovanje |čisto, pospravljeno|; iron. ~ prijatelj, ki te v nesreči zapusti |slab|; biti ~ v obraz; poud. Vedno je ~ |se lepo oblači|; Hvala ~a |vljudnostni izraz, navadno hvaležnosti|
lépi -a -o (ẹ́) neobč. ~ spol ženske
lépi -ega m, člov. (ẹ́) Zbrali so se sami ~i
lépa -e ž, člov., rod. mn. -ih (ẹ́) ~e ne dobi, grde ne mara
lépo -ega s, pojm. (ẹ́) ~ v umetnosti
lépše -ega s, pojm. (ẹ̑) reči kaj zaradi ~ega |zaradi boljšega vtisa|
na lépem čas. prisl. zv. (ẹ̑) poud. ~ (vsem) ~ odpotovati |nenadoma, nepričakovano|
lévi -a -o (ẹ́) ~a roka; ~a politična stranka; poud.: vstati z ~o nogo |biti slabo razpoložen|; narediti kaj z ~o roko |z lahkoto, brez težav; ne temeljito, površno|
léva -e ž, rod. mn. -ih (ẹ́) pisati z ~o; korakati: ~, desna; od ~e proti desni; zaviti v ~o; hoditi po ~i; obrt. plesti ~e leve pentlje
lévost -i ž, pojm. (ẹ́)
levíca -e ž (í) pisati z ~o; prostor na ~i; predstavniki politične ~e
majúskula -e ž, pojm. (ȗ) pisati v ~i |s samimi velikimi črkami|
matemátičen -čna -o (á) poud. ~a natančnost |zelo velika|
matemátični -a -o (á) ~ obrazec
matemátična -e ž, rod. mn. -ih (á) šol. žarg. pisati ~o matematično šolsko nalogo
matemátičnost -i ž, pojm. (á)
memoári -ov m mn. (ȃ) spomini: pisati ~e
míl -a -o; -êjši -a -e (ȋ í í; ȋ; ȇ) ~ otrok; njen ~i glas; poud. ~i spomini na mladost |polni otožnosti, ganjenosti|; neobč. mil komu/čemu biti staršem zelo ~ drag, ljub
míli -a -o (í; ȋ) ~ brat |v nagovoru|; poud. spati pod ~im nebom |na prostem|
míli -ega m, člov. (í; ȋ) neobč. pisati ~emu dragemu, ljubemu
mílo -ega s, pojm. (í; ȋ) nekaj ~ega na obrazu
mojstrováti -újem nedov. -ujóč, -ováje; -àl -ála, -àt, -án -ána; mojstrovánje; (-àt) (á ȗ) neobč. koga/kaj ~ slabe navade obvladovati, premagovati; dobro ~ verze oblikovati, pisati; ~ v tovarni |biti mojster|
nalívnik -a m (ȋ) pisati z ~om z nalivnim peresom
napísati in napisáti -píšem dov.; drugo gl. pisati (í/á í) kaj ~ pismo, črko a
narèk -éka m, pojm. (ȅ ẹ́) pisati po ~u; pojm. ~ besedila narekovanje
négativno in negatívno nač. prisl. (ẹ̑; ȋ) pisati test ~; ~ vplivati na zdravje škodljivo; ~ naelektreni delci; ~ rešena prošnja zavrnjena
ne — ne [poudarjeno nè — nè] prir. stopnj. vez. Ne zna ~ brati ~ pisati; ~ jaz ~ ti ne bova odgovarjala; Tega ni storil ~ Janez ~ Lojze; Nisem ga ~ videl ~ slišal; poud. Ne more ~ naprej ~ nazaj |ne more se premakniti; nima možnosti| ne — ne — ne Ne zadrži ga ~ dež ~ burja ~ mraz; pri naštevanju tudi z vejico Po njej nima nič: ~ ust, ~ oči, ~ nosu
nèpristránsko nač. prisl. (ȅá) ~ pisati o zadevi
nèsprétno nač. prisl. (ȅẹ́) ~ kobacati; ~ lagati, pisati
nèumórno nač. prisl. (ȅọ́) star. neutrudno, neutrudljivo: ~ delati, pisati
nèutrúdno nač. prisl. (ȅú) ~ delati, pisati
obšírno nač. prisl. -ej(š)e (í/ȋ; í/ȋ) ~ pisati o dogodku
odpísati in odpisáti -píšem dov. odpisánje; drugo gl. pisati (í/á í) komu ~ očetu; odpisati komu na kaj ~ očetu na pismo; odpisati kaj ~ dolg; poud. odpisati koga |nehati ga upoštevati|; odpisati kaj od česa ~ znesek od računa; odpisati komu kaj ~ dolžniku nekaj dolga
oglášati se -am se nedov. -ajóč se, -áje se; oglášanje (á) komu/čemu Sova se je oglašala njegovim žvižgom; poud. ~a ~ mu želodec |postaja lačen|; oglašati se komu z/s čim ~a ~ nam z razglednicami; Bolnik se ne ~a več; ~ ~ k besedi; poud.: Zima se že ~a |kaže|; ~ ~ v pogovoru |večkrat (spre)govoriti|; ~ ~ v revijah |pisati, objavljati|
opísati in opisáti opíšem dov. opisánje; drugo gl. pisati (í/á í) koga/kaj ~ dogodek; geom. Premica ~e plašč valja
opisméniti -im dov. opisménjen -a; opisménjenje (ẹ́ ẹ̑; ẹ̑) publ. |naučiti pisati in brati|: koga ~ vse nepismene
opismenjeváti -újem nedov. -ujóč, -eváje; -àl -ála, -àt, -án -ána; opismenjevánje; (-àt) (á ȗ) publ. |učiti pisati in brati|: koga ~ odrasle
oséba -e ž, člov. (ȋ) ~e istega spola; glavna ~ v romanu; pravna, uradna ~; jezikosl. prva, druga, tretja ~; plačati tisoč tolarjev na ~o; On za svojo ~o trdi, da je bolje tako |izraža omejitev|; biti hišnik in vratar v eni ~i |hkrati, obenem|; neobč. Ni hotel opaziti moje ~e mene; publ.: pisati ljubljeni ~i |ljubljeni, ljubljenemu|; ženske ~e ženske; ~e moškega spola moški; šalj. Sprejel nas je šef v lastni ~i |osebno, sam|
paróla -e ž (ọ̑) pisati ~e po zidovih; povedati ~o stražarju
pergamènt -ênta m (ȅ é) pisati na ~; poud. težko berljiv ~ |stara listina|
pésem -smi ž (ẹ̑) pisati ~i; ljudska, zborovska ~; ~ v prozi; ~ slavca; poud.: ~ zvonov |zvonjenje|; labodja ~ |zadnje pomembno delo|; To je pa druga ~ |stvar je drugačna, kakor je kazalo|; zmeraj ista ~ |enako, neprimerno, nezaželeno govorjenje, ravnanje|
pisálo -a s (á) pisati s ~om
písati in pisáti píšem nedov. píši -te in -íte, pišóč, pisáje; písal -ála, písat, písan -a; pisánje; (písat) (í/á í) kaj ~ črko za črko; ~ roman; ~ po nareku; ~ s peresom; ~ domov; pisati komu kaj ~ prijatelju pismo; knj. pog. ~ delavcem nadure priznati, upoštevati; pisati kaj o kom/čem ~ neprijetne stvari o politikih
písati se in pisáti se píšem se (í/á í) Kako se ~eš
písmen -a -o (ȋ) ~ človek; poud. biti zelo ~ |z lahkoto, veliko pisati|
písmeni -a -o (ȋ) ~ izpit pisni izpit
písmenost -i ž, pojm. (ȋ) odstotek ~i; slovstv. glagolska ~ glagolsko pismenstvo
pisúniti -im nedov. pisúnjen -a; pisúnjenje (ú ȗ) slabš. |pisati, sestavljati|: kaj o kom/čem ~ neumnosti o umetnosti; pisuniti proti komu/čemu ~ ~ političnim nasprotnikom
podlága -e ž (ȃ) pritiskati na ~o; gladka ~; pisati na ~i izkušenj; materialna ~ česa; poud. Ta sum je brez ~e |neutemeljen, neresničen|; kmet. trtna ~
podóbno nač. prisl. -ej(š)e (ọ́; ọ́) ~ se mu godi kot drugim; pisati ~ o čem
podpísati in podpisáti -píšem dov.; drugo gl. pisati (í/á í) koga/kaj ~ članek; ~ očeta
podpísati se in podpisáti se -píšem se (í/á í) ~ ~ pod članek
pojasnjeválno nač. prisl. (ȃ) ~ pisati o čem
poljúdno nač. prisl. -ej(š)e (ú; ú) ~ pisati, razlagati
pôlpretêkli -a -o [u̯p] (ȏé) ~ čas
pôlpretêklo -ega [u̯p] s, pojm. (ȏé) pisati o sodobnem in ~em
pôlpretêklost -i [u̯p] ž, pojm. (ȏé)
popísati in popisáti -píšem dov.; drugo gl. pisati (í/á í) koga/kaj ~ blago v zalogi; popisati kaj z/s čim ~ zidove z grafiti; ~ dve strani
potopís -a m (ȋ) pisati ~e
pravopís -a m, pojm. (ȋ) pisati po ~u; števn. kupiti ~
prebavljív -a -o; -ejši -a -e (í; ȋ í í; í) ~ sadež; knj. pog., poud.: imeti ~ega šefa |dobrega, sprejemljivega|; pisati v ~em jeziku |sprejemljivem|
prebavljívi -a -o (ȋ) ~ hidrat
prebavljívost -i ž, pojm. (í)
predpísati in predpisáti -píšem dov.; drugo gl. pisati (í/á í) komu kaj ~ bolniku dieto; ~ način pouka
pregrdó tudi pregŕdo nač. prisl. (ọ̑; ŕ) ~ pisati; poud. ~ ravnati s kom |zelo grdo|
prek [poudarjeno prék] predl. z rod.
1. čez: skočiti ~ ograje; ~ poti je ležalo podrto drevo; potovati v Zagreb ~ Zidanega Mosta skozi Zidani Most; nositi srajco ~ hlač
2. Gostilna je ~ nedelje zaprta v nedeljo
3. Voda sega ~ glave; pisati ~ roba
4. publ. raziskovati zgodovino od kamene dobe ~ antike do danes; rad. oddajati spored ~ Krvavca; poslati pismo ●~ kurirja po kurirju
preko [poudarjeno préko] predl. z rod.
1. čez: skočiti ~ potoka; zavaliti deblo ~ ceste; iti molče ~ česa |ne odzvati se na kaj|; obesiti torbo ~ rame; prebijati se ~ gozda skozi gozd; potovati v Avstrijo ~ Šentilja skozi Šentilj; nositi srajco ~ hlač
2. Bar je ~ dneva zaprt podnevi; ~ zime počivati
3. piti ~ mere; pisati ~ roba; Pot je dolga ~ deset kilometrov
4. publ. opazovati rastline od cvetja ~ oploditve do zorenja; vplivati na javno mnenje ●~ časopisja po časopisju
prepísati in prepisáti -píšem dov.; drugo gl. pisati (í/á í) koga/kaj ~ dopis; ~ otroka na drugo šolo; prepisati kaj od koga ~ nalogo od sošolca; prepisati kaj na koga ~ posestvo na sina; prepisati komu kaj ~ sinu posestvo
prepísati se in prepisáti se -píšem se (í/á í) ~ ~ na drugo šolo
prijéti prímem dov. -i -ite; -él -éla, -ét/-èt, -ét -éta; prijétje; (-ét/-èt) (ẹ́ í) koga/kaj ~ dekle okoli pasu; ~ zločinca; knj. pog. Kaj te je prijelo Zakaj tako ravnaš; prijeti koga za kaj ~ očeta za roko; poud. ~ koga za besedo |zahtevati, da obljubo izpolni|; prijeti za kaj ~ ~ kljuko; poud.: ~ ~ orožje, puško |začeti se bojevati|; ~ ~ pero |začeti pisateljevati, pisati|; zdrav. žarg. Injekcija je prijela začela učinkovati; Postrv je prijela |vzela vabo|
prijéti se prímem se (ẹ́ í) koga/česa za kaj ~ ~ matere za krilo; poud. ~ ~ kakega dela |začeti delati|; omilj. Njega se rado kaj ~e |krade|; Drevo se je prijelo |presajeno začelo rasti|
pripísati in pripisáti -píšem dov.; drugo gl. pisati (í/á í) kaj k/h čemu ~ nekaj vrstic k pismu; pripisati komu/čemu kaj ~ vajencu nedelavnost
publicístično nač. prisl. (í) pisati ~
rapsódično nač. prisl. (ọ́) neobč. pisati ~ zanosno, navdušeno
razglédnica -e ž (ẹ̑) pisati staršem ~o
razpísati in razpisáti -píšem dov.; drugo gl. pisati (í/á í) kaj ~ gradbena dela; pravn. ~ obravnavo
razpísati se in razpisáti se -píšem se (í/á í) poud. o kom/čem ~ ~ ~ volitvah |veliko napisati|
razpisováti -újem nedov. -ujóč, -ováje; -àl -ála, -àt, -án -ána; razpisovánje; (-àt) (á ȗ) kaj ~ nova delovna mesta
razpisováti se -újem se (á ȗ) poud. o kom/čem ~ ~ ~ gospodarstvu |veliko pisati|
rédek -dka -o; -êjši -a -e tudi -ejši -a -e (ẹ́; ȇ; ẹ́) ~a omaka; Malta je preveč ~a
rédki -a -o (ẹ́) ~ les
rédki -ega m, člov. (ẹ́) ~i to razumejo
rédko -ega s, snov. (ẹ́) jesti kaj ~ega; pojm., jezikosl. oznaka ~ v slovarju
na rédko nač. prisl. zv. (ẹ́) ~ ~ pisati; ~ ~ naseljeni kraji redko
rédkost -i ž, pojm. (ẹ́) ~ kakega pojava; števn. zbirati ~i
satírično nač. prisl. (í) ~ pisati ostro, zbadljivo; ~ usmerjena kritika
senzacionálno [ijo] nač. prisl. (ȃ) ~ pisati vzbujajoč razburjenje, govorice v javnosti; poud. narediti ~ veliko torto |izredno|
slovénski -a -o (ẹ́) ~ jezik; ~ narod; ~a Koroška
slovénska -e ž, rod. mn. -ih (ẹ́) knj. pog. zapeti kako ~o slovensko pesem; šol. žarg. pisati ~o šolsko nalogo iz slovenščine
slovénsko -ega s, pojm. (ẹ́) brati kaj ~ega
slovénskost -i ž, pojm. (ẹ́)
sonét -a m, im. mn. tudi sonétje (ẹ̑) pisati ~e
sòpodpísati in sòpodpisáti -píšem dov.; drugo gl. pisati (ȍí/á ȍí) kaj ~ izjavo
spísati in spisáti spíšem dov. spisánje; drugo gl. pisati (í/á í) star. kaj ~ pismo napisati
šólski -a -o (ọ̑) ~ pouk; poud. ~ primer zgradbe besedila |nazoren, jasen, poučen|; slabš. preveč ~a razlaga |poenostavljena|
šólska -e ž, rod. mn. -ih (ọ̑) žarg. pisati ~o šolsko nalogo
po šólsko nač. prisl. zv. (ọ̑) spraševati ~ ~
tábla -e ž (ȃ) ~ nad vhodom; pisati na ~o
teleprínter -ja m s -em (í) ‹daljnopisnik›: pisati na ~; sporočiti po ~u
téza -e ž (ẹ̑) ovreči, podpreti, postaviti ~o; ~ o avtohtonosti naroda; neobč.: osnovna ~ pesnitve misel, sporočilo; glavne ~e marksizma načela, izhodišča; pisati ~o o Cankarju (doktorsko) disertacijo
túš1 -a m s -em snov. (ȗ) pisati s ~em; ~ za trepalnice; pojm. risba v ~u; števn. razstava olj in ~ev
vêrz -a m (ȇ) (vrstica): jambski, svobodni ~; slabš. kovati ~e |pisati pesmi|
vodíti vódim nedov. vôdi -íte, -èč -éča; vôdil -íla, vôdit, vóden -a; vódenje, (vôdit) (í/ȋ ọ́) koga/kaj ~ čoln mimo čeri; ~ oddajo; ~ otroka za roko; publ.: ~ račune o čem → upoštevati kaj, paziti na kaj; ~ razpravo → razpravljati; ~ zapisnik → pisati zapisnik; nevtr. Cesta ~i mimo šole; publ. Naši skakalci ~ijo |so glede rezultatov pred drugimi|
vpísati in vpisáti vpíšem dov. vpisánje; drugo gl. pisati (í/á í) koga/kaj ~ otroka v šolo; ~ podatke
vpísati se in vpisáti se vpíšem se (í/á í) ~ ~ na strojno fakulteto
vznemirjujóče nač. prisl. (ọ́) ~ pisati o čem
zabávno1 nač. prisl. -ej(š)e (á; á) ~ pisati, se izražati
zádnji -a -e (ȃ) ~ del ladje; vznes.: ~ dom |grob|; ~ smisel življenja |bistveni, najgloblji|; nevtr. ~a stran; poud.: ~a beseda znanosti |najnovejše dognanje|; To je moja ~a beseda |nepreklicni sklep|; ~a ura je prišla |čas smrti|; vznes. spregovoriti v ~e slovo |ob pogrebu|
zádnji -ega m, člov. (ȃ) poklicati ~ega; pojm. plačati ~ega |zadnji dan v mesecu|
zádnja -e ž, člov., rod. mn. -ih (ȃ) po tekmi potolažiti ~o; nečlov., neknj. pog. brcniti koga v (ta) ~o v zadnjico
zádnje -ega s, pojm. (ȃ) To ~ ne drži
do zádnjega prisl. zv. (ȃ) čas. ~ ~ upati, da se bo posrečilo |do zadnjega trenutka|; poud. pisati ~ ~ |do konca življenja, do smrti|; mer., poud. vzeti komu vse ~ ~ |popolnoma vse|
zádnjost -i ž, pojm. (ȃ)
zapísati in zapisáti -píšem dov. zapisánje; drugo gl. pisati (í/á í) koga/kaj ~ izjavo; ~ učenca v dnevnik; neknj. pog. Kam pa je to za zapisat |izraža začudenje|; zapisati kaj na koga ~ premoženje na sina; zapisati komu kaj ~ hčerki hišo; poud. zapisati koga/kaj čemu ~ mesto uničenju |določiti ga za uničenje|; ~ svoje življenje glasbi |posvetiti se glasbi|
zapísati se in zapisáti se -píšem se (í/á í) komu/čemu Te besede so se mu zapisale; poud. ~ ~ znanosti |začeti se ukvarjati z znanostjo|
zrcálno primer. prisl. (ȃ) pisati črke ~; poud. ~ se lesketajoča površina morja, parketa |zrcalasto|