degustírati degustíram nedovršni in dovršni glagol [degustírati] 1. v manjših količinah uživati hrano, pijačo z namenom seznaniti se z njenim okusom, aromo1.1. strokovno oceniti, preveriti okus, aromo, kakovost hrane, pijače sploh
2. ekspresivno intenzivno sprejemati, izkušati kaj, zlasti umetniška dela
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. degustieren in frc. déguster iz lat. dēgustāre ‛pokusiti’, iz gustus ‛okus’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
hà2 medmet1. izgovarja se z večjo jakostjo izraža, da je govorec nejevoljen, jezen1.1. izgovarja se z večjo jakostjo izraža, da se zdi govorcu predhodna izjava nezaslišana
2. izgovarja se z večjo jakostjo izraža, da govorec občuti zadovoljstvo, ko se izkaže, da je imel, deloval prav2.1. izgovarja se z večjo jakostjo izraža, da govorec občuti vznesenost
3. izgovarja se z večjo jakostjo izraža, da si govorec vliva pogum3.1. izgovarja se z večjo jakostjo izraža, da govorec dvomi, je neodločen, negotov
3.2. izgovarja se z večjo jakostjo izraža grožnjo komu
4. kot členek, izgovarja se z večjo jakostjo uporablja se, ko govorec poudarja svojo izjavo4.1. kot členek, izgovarja se z večjo jakostjo izraža, da govorec poudarja vprašanje
ETIMOLOGIJA: imitativna beseda, tako kot npr. stind., gr., stvnem. ha, lat. hā, hrv., srb. hȁ, stčeš., polj., nem., frc., angl. ha
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
izpodríniti izpodrínem dovršni glagol [ispodríniti] 1. s svojo prostornino odstraniti zlasti tekočino in zavzeti isti prostor; SINONIMI: spodriniti
2. ekspresivno z dosežki, zvijačo, silo spraviti koga z določenega mesta, položaja in ga sam zasesti; SINONIMI: ekspresivno spodriniti
3. ekspresivno začeti se uporabljati, pojavljati namesto česa drugega, prej uveljavljenega; SINONIMI: ekspresivno spodriniti
FRAZEOLOGIJA: izpodriniti s prestola koga, kaj ETIMOLOGIJA: ↑riniti
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
khm medmet1. tudi s ponovljeno črko m posnema odkašljevanje, odhrkovanje zlasti zaradi obotavljanja, zbujanja pozornosti
2. izraža, da govorec razmišlja, se obotavlja spregovoriti2.1. izraža, da ima govorec pomisleke
2.2. tudi s ponovljeno črko m uporablja se, preden govorec navadno ne neposredno ubesedi kočljivo misel
3. kot členek, ekspresivno uporablja se, ko govorec takoj popravi svojo namerno napako z namenom pritegovanja pozornosti, izražanja posmeha, kritike
4. kot samostalnik, tudi ponovljeno, tudi s ponovljeno črko m izraz pomisleka, opozorila
ETIMOLOGIJA: z vzglasnim zapornikom okrepljeno ↑mhm
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
máčkast1 máčkasta máčkasto pridevnik [máčkast] 1. manj formalno ki se počuti slabo, občuti glavobol, slabost kot posledico prekomernega uživanja alkohola1.1. manj formalno ki je posledica prekomernega uživanja alkohola
ETIMOLOGIJA: ↑maček
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
òps medmet1. izraža, da govorec obžaluje svojo napako, nehoteno dejanje1.1. izraža, da govorec opozarja na nerodnost, neprijetnost, nevšečnost
2. izraža, da je govorec prijetno presenečen
3. uporablja se, ko govorec želi koga ustaviti, upočasniti, opozoriti pred nepremišljenim, prenagljenim dejanjem, sklepanjem3.1. izraža, da govorec zavrača sogovorčevo misel, skuša ustaviti njegovo govorjenje
4. kot členek, ekspresivno uporablja se, ko govorec takoj popravi svojo namerno napako z namenom pritegovanja pozornosti, izražanja posmeha, kritike
ETIMOLOGIJA: verjetno iz ↑opa pod vplivom ↑ups
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
pešák pešáka samostalnik moškega spola [pešák] 1. vojak, ki se bojuje peš; SINONIMI: starinsko pešec
2. manj formalno šahovska figura, ki se premika za eno polje naravnost naprej; SINONIMI: kmet
3. ekspresivno kdor je izkoriščan, za kaj izrabljen, zlasti kot eden od množice vodenih, navadno družbeno in ekonomsko šibkejših oseb
4. kdor se premika brez prevoznega sredstva, s hojo; SINONIMI: pešec
5. kot prislov v obliki pešaka, pešake, neformalno brez prevoznega sredstva, s hojo; SINONIMI: peš
ETIMOLOGIJA: ↑peš
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
révskniti révsknem in rêvskniti rêvsknem dovršni glagol [réu̯skniti] in [rêu̯skniti] 1. oglasiti se s kratkim odrezanim, ostrim glasom1.1. ekspresivno reči, povedati s temu podobnim glasom
ETIMOLOGIJA: iz imitativne besede revsk
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
ríčet ríčeta samostalnik moškega spola [ríčet] jed iz oluščenih zrn ječmena, fižola, navadno z dodatkom mesa
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz štaj. nem. Ritschet, Ritschert, prvotno ‛sluzasta jed’, iz nar. nem. ritschen, knjiž. rutschen ‛drseti, spodrsniti’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
šardoné glej chardonnay
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
tekíla tekíle; tudi tequila samostalnik ženskega spola [tekíla] žgana pijača iz modre agave, po izvoru iz Mehike
ETIMOLOGIJA: ↑tequila
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
tequila glej tekíla
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
vitamín vitamína samostalnik moškega spola [vitamín] organska snov, ki jo telo v majhnih količinah potrebuje za različne presnovne procese in pozitivno vpliva na delovanje organizma
STALNE ZVEZE: A vitamin, B vitamin, C vitamin, D vitamin, E vitamin, K vitamin, vitamin A, vitamin B, vitamin B1, vitamin B2, vitamin B3, vitamin B5, vitamin B6, vitamin B12, vitamin C, vitamin D, vitamin D3, vitamin E, vitamin F, vitamin H, vitamin K ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Vitamin in angl. vitamin) iz lat. vīta ‛življenje’ + ↑(a)min - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
whiskey glej víski
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
zagovéden zagovédna zagovédno pridevnik [zagovédən] 1. slabšalno ki je nekulturen, brezobziren ali se mu to pripisuje1.1. slabšalno ki kaže, izraža tako nekulturnost, brezobzirnost
ETIMOLOGIJA: ↑govedo
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
žlampáti žlampám nedovršni glagol [žlampáti] 1. neformalno, navadno ekspresivno piti, navadno hlastno, glasno, v velikih požirkih ali količinah1.1. neformalno, ekspresivno piti sploh, zlasti alkohol
ETIMOLOGIJA: verjetno prevzeto iz nem. schlampen ‛cmokaje jesti; piti tako, da se sliši’ in ‛mahedrati’, iz Schlampe ‛neurejena ženska, cipa’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
žulíti žúlim nedovršni glagol [žulíti] in [žúliti] 1. povzročati neprijeten občutek, bolečino zaradi drgnjenja
2. ekspresivno povzročati nezadovoljstvo, nelagodje, skrbi zaradi nerazrešenosti, neurejenosti
3. ekspresivno piti, jesti ali kaditi počasi, v presledkih3.1. ekspresivno jesti sploh
4. ekspresivno lotevati se česa, ukvarjati se s čim, navadno prepočasi, predolgo
FRAZEOLOGIJA: čevelj žuli koga kje, denar žuli koga, žuliti klopi ETIMOLOGIJA: = srb. žúliti ‛luščiti, guliti’, nar. rus. žúlitь ‛rezati’ < pslov. *žuliti ‛rezati, guliti, luščiti’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.