advokȃt -a m
atašẹ̑ -ja m
bezȅg -zgȁ m
bezgȃvka -e ž
bȋčje -a s
bifẹ̑ -ja m
bikȋni -ja m
bȋl bilȁ, bilọ̑ pretekli delež. glagola bíti lat.‛esse’
bọ́ber1 -bra m
bogȁt -áta prid.
bohẹ̑m -a m
brána -e ž
bratránec -nca m
brȉn brína m
brlẹ́ti -ím nedov.
brnẹ́ti -ím nedov.
búhtelj -na in -tlja m
bȗldog -a m
bȗmbar -ja m
cẹ́rkev -kve ž
cmokáti -ȃm nedov.
cȍf cófa m
cvẹ̑t -a m
čákati čȃkam nedov.
čẹ̄pica -e ž
čẹ̑šnja -e ž
čȋpka -e ž
čȋps -a m
čȋslati -am nedov.
člẹ̑n -a m,
čȍk čóka m
črevọ̑ -ẹ̑sa s
črȋček -čka m
čȓv -a m
de-1 predpona v tujih sestavljenkah
dẹ́te -ta s
díhati dȋham in díšem nedov.
dispanzȇr -ja m
dojīti -ím nedov.
dọ̑kaj prisl., tudi dokȁj,
dresȋrati -am nedov.
drẹ́ti2 dérem in drȅm nedov.
dȗr -a m
E 1. V slovenskih fonemih, ki jih zapisujemo s črko e, (a) se ohranja pslovan. *e (iz ide. *e), npr. česáti. Pslovan. *e je lahko nastal tudi iz ide. *o ali *a neposredno za *i̯. (b) Lahko se je razvil iz pslovan. *ě (iz ide. *ē, *eH, *oi̯, *ai̯ pred soglasnikom), npr. bẹ̑l ali (c) pslovan. *ę (ide. *n̥, *en, *m̥, *em in verjetno tudi *in, *im pred soglasnikom), npr. pẹ̑t. (č) Če sloven. zapis e predstavlja polglasnik, se je ta lahko razvil iz starejšega kratkega, tj. novoakutiranega v zadnjem zlogu ali nenaglašenega polglasnika *ə, v katerega sta sovpadla pslovan. *ь (iz ide. *i) ali *ъ (iz ide. *u) v krepki poziciji, npr. pȅs. Pslovan. *ь (iz ide. *i) in *ъ (iz ide. *u) v šibki poziciji v vseh sodobnih slovan. jezikih odpadeta, npr. rod. psȁ. 2. (a) V izposojenkah ustreza tujejezičnim e-jevskim glasovom, npr. krẹ́ša, žẹ̑mlja, brẹ̑nta, poleg tega pa še srvnem. ö (knẹ́delj), ie (krẹ̑gati) in redko æ, npr. drẹ́ta. (b) V najstarejših ljudskih izposojenkah sta se tujejezična kratka i in u nadomestila s slovan. *ь oz. *ъ, ki se obnašata enako kot ь in ъ iz ide. *i oz. *u, npr. skedȅnj. 3. V imitativnih besedah e nima izrazite vrednosti, se pa pojavlja, npr. bebljáti.
elegȋja -e ž
epidemȋja -e ž
epilọ̑g -a m
epizọ̑da -e ž
fakultẹ̑ta -e ž
filẹ̑t -a m
flancáti1 -ȃm nedov.
fȗkati -am nedov.
fȗks -a m
gȁd gáda m
galanterȋja -e ž
galerȋja -e ž
gẹ̑nitiv -a m
gíbati -ljem in -am nedov.
gīniti gȋnem dov.
glȃd -a in gladȗ m
golčáti -ím nedov.
gorẹ́ti -ím nedov.
gọ̑st2 gọ́sta prid.
gríva -e ž
grȍm gróma m,
gromozȃnski -a prid.
gubīti -ím nedov.
gȗžva -e ž
hȋp -a m
híter -tra prid.
hmẹ̑lj -a m,
hotẹ́ti họ́čem nedov.
hráber -bra prid.
hrupẹ́ti -ím nedov.
hudomȗšen -šna prid.
īca -e ž
ȋnč -a m
inčȗn -a m
insẹ̑kt -a m
inštitȗt -a m
īti grẹ́m in grȅm nedov. in dov.
izdáten -ātna prid.
jábolko -a s
járbol -a m
jásen1 -sna prid.
jȃšek -ška m
játa -e ž
jẹ́ti1 jámem dov.
jẹ́tra jẹ̑ter s mn.
júha -e ž
jūtro2 -a s
káčiti kȃčim nedov.
kanȗ -ja m
kȃp1 kapȋ ž
kȃpo -a in -ta m
kārati -am nedov.
kariȇra -e ž
kdāj prisl.
kláda -e ž
klafáti -ȃm nedov.
klavīr -ja m
klẹ́šče klẹ̑šč ž mn.
klofȗta1 -e ž
klȗmp -a m
ko- predpona v tujih sestavljenkah
kočljīv -a prid.
kolār2 -ja m
kompọ̑st -a m
kọ́pati2 -am in -ljem nedov.
kotalīti -ím nedov.
kozíca1 -e ž
kríž -a m
krọ̑s -a m
kupīti kúpim dov.
kȗrec -rca m
kuvȇrta -e ž
kváka -e ž
lȃjbič -a m
lesníka -e ž
lígenj -gnja m
lúka -e ž
magistrȃla -e ž
malíčiti -ȋčim nedov.
mātičar -ja m
māvec -vca m
mẹ̑l melȋ ž
metljȃj -a m
mȋmo prisl.,
minīti mīnem dov.
mȉš míši ž
mȋšica -e ž
mȍlj mólja m
mozaȋk -a m
múha2 -e ž
mútast -a prid.
nȁš náša zaim.
nẹ̑m nẹ́ma prid.
nevȋhta -e ž
nȍr nóra prid.
oblẹ́či -em dov.
očītati -am dov.
ovȋnek -nka m
pȃra2 -e ž,
para- predpona v tujih sestavljenkah
paramẹ́cij -a m
pȃrati -am nedov.
parodȋja -e ž
pártija2 -e ž
pélin pelína m
pẹ́riti pẹ̑rim nedov.
pȋpec -pca m
piramȋda -e ž
plagiȃt -a m
plȃt1 platȋ ž
plȃvž -a m
pleteníčiti -ȋčim nedov.
plẹ́ti plẹ́vem nedov.
plȏskati -am nedov.
plúti plóvem in plújem nedov.
pódel -dla prid.
podīti -ím nedov.
podọ̑ba -e ž
podprẹ́ti -prȅm dov.
-pognīti -pọ́gnem samo v sestavi
pọ̑leg predl. z rod.,
políca1 -e ž
pọ̑lt poltȋ ž
pọ̑pek -pka m
posodīti -sọ́dim dov.
potrọ̑šnik2 -a m
povprẹ̑čje -a s
prȃh -a in prahȗ m
práznik -a m
prážiti prȃžim nedov.
pre- predpona,
preglȃvica -e ž
prẹ̑m prẹ́ma prid.
presnẹ̑t -a prid.
présti prédem nedov.,
pȓh -a m
prilọ́žnost -i ž
prirẹ̑dje -a s
prisóten -tna prid.
pristājati -am nedov.
pristȃva -e ž
pristọ̑jbina -e ž
pristọ́jen -ọ̄jna prid.
prọ́ga -e ž
prostrān -ána prid.
protẹ̑za -e ž
pȗpek -pka m
rẹ̑gati rȇgam nedov.
rẹ́sa2 -e ž
rīda -e ž
ríhtati -am nedov.
rmȃn -a m
rokȃda -e ž
ropȍt -óta m
rošȃda -e ž
rotīti -ím nedov.
rȗm -a m
slovọ̑1 -ẹ̄sa s
slúšati -am nedov.
smúkati -am in -čem nedov.
spomȋn -a m
sporȅd -ẹ́da m
srẹ́ča -e ž
strȃn2 prisl.
sȗm -a m
svọ́j svója zaim.
ščínkavec -vca m
šelȅst -ẹ́sta m
šmȋrati -am nedov.
štȁnt štánta m
štȉh štíha m
štȍk štóka m
švērcati -am nedov.
tīpati tȋpam in tīpljem nedov.
tȋsoč štev.
túhtati -am nedov.
ȗnča -e ž
ūriti ȗrim dov.
vȁš váša zaim.
včẹ́raj prisl.
vr̄l vŕla prid.
vz- predpona,
z2 predl. z rod.
zagonẹ̑tka -e ž
zanȋmati -am nedov.
znȁn znána prid.
zrȃven predl. z rod. in prisl.
zvȋt -a prid.