Tiskanje

bedȇnčast, adj. poln bedencev, Gor.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

bȋčnat, adj. 1) iz bičja narejen, Jan., Z.; — 2) poln bičja, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

dolíti, -líjem, vb. pf. dazugießen, zufüllen, nachgießen; dolij še malo, da bo poln sod.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

dolívati, -am, vb. impf. ad doliti; dazugießen, nachfüllen; že dolgo dolivamo, pa neče poln biti sod.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

grúčav, adj. klumpig, derb: gručava ruda, das Derberz, Cig. (T.); največ je kamena sol gručava, Erj. (Min.); = poln gruč, Jan.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

hinjénje, n. das Betrügen, C.; die Gleißnerei, M.; poln hinjenja in hudobe, Trub. (N. T.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

íhət, -hta, m. 1) das Schluchzen, Z.; — 2) = ihta 2), Z.; poln jeze, srda, ihta, Kast.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

kozòł 1., -ǫ́la, m. 1) posodica narejena z drevesnega luba, das Rindenkörbchen, Ip.-Erj. (Torb.), Lašče-Levst. (M.), Dol., Št.-C., Gor.; poln k. rdečih smokvic (jagod), Erj. (Izb. sp.); — 2) = voder, C.; — tudi: kózoł in kozǫ́ł, Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

múha, f. 1) die Fliege; siten, kakor muha; hišna m., die Stubenfliege (musca domestica), mesarska m., die Fleischfliege (m. vomitoria), zlata m., die Goldfliege (m. Caesar), Erj. (Ž.); mrhojeda m., die Aasfliege (m. cadaverina), mrtvaška m., die Leichenfliege (sarcophaga mortuorum), m. sirovka, die Käsefliege (piophila casei), Erj. (Z.); španjska m. = priščnjak; konjska m., die Pferdefliege, Cig.; = podrepna m., muha, ki živini pod rep sili; — 2) die Fliege, das Korn am Schießgewehre; vzeti, dejati kaj na muho, auf das Korn fassen o. nehmen, Cig.; na muhi imeti, auf dem Korn haben, Cig.; — 3) das Reben- oder Obstauge, C.; — 4) die Flocke: bele muhe, C.; — 5) das Pendel bei der Uhr, Lašče-Levst. (M.); poženi muho, da bo šla ura, Bes.; — 6) slepa muha: neka igra, ki se drugod imenuje "slepa miš", Kras-Erj. (Torb.); — 7) imeti muho, ein Räuschchen haben, angestochen sein, Cig.; — 8) die Grille, die Laune; imeti muhe; = pasti muhe, Mur.-Cig.; = muhe loviti; — muhe v glavi imeti, listig, tückisch sein, C., Z.; — človek poln muh; glava polna visokih muh (voll Einbildung), C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

načę́ti, -čnèm, vb. pf. zuerst von einem Ganzen etwas nehmen, angänzen; hleb kruha n., das erste Stück von einem ganzen Laib Brot abschneiden; poln sod n., aus einem vollen Fass auszuschenken anfangen; jabolko n., den Apfel anschneiden oder anbeißen; prihranjeno n., die Ersparnisse angreifen; kapital (glavnico) n., das Capital angreifen; petek n., die Faste brechen, C.; smreko n., einen Fichtenbaum auflachen, aufritzen, Cig.; — n. se, beginnen, nk.; tukaj se je načelo njegovo znanje s plemenitim mecenom, Levst. (Zb. sp.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

nȃdepȏłn, adj. = nade poln, hoffnungsvoll, (po nem.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

nadẹ́vati, -vam, -vljem, I. vb. impf. ad nadeti; 1) daraufthun: predivo na koželj n., M.; aufladen: n. na voz, C.; — auferlegen: dolžnosti, katere nadeva služba, Levst. (Nauk); — 2) Namen beilegen, C.; — 3) anfüllen, Cig.; klobase n., Z.; puško n., laden, Z.; — II. vb. pf. in einer gewissen Menge hin- oder hineinlegen, anstopfen; n. komu pol žepa, poln žep črešenj.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

naklátiti, -im, vb. pf. 1) in einer gewissen Menge herunterschlagen: sadja n. poln jerbas; — 2) n. se, des Herabschlagens satt werden; — des Vagabundierens satt werden.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

napráti, -pérem, vb. pf. 1) eine gewisse Menge (Wäsche) waschen: n. poln škaf perila; — 2) n. se, sich müde waschen.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

ostȗda, f. 1) der Ekel, der Abscheu, der Graus, Mur., Cig.; — 2) etwas Ekelhaftes: pehar poln ostude in gnusobe, Valj. (Rad); — der Greuel, das Scheusal, Cig.; — ein ekelhafter Mensch, Štrek.; Da jaz bi se s tako ostudo boril! Levst. (Zb. sp.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

pẹ̑než, m. das Schäumen, C.; — der Schaum: p. na juhi, C.; pes je poln peneža, Hal.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

pláti 1., pǫ́ljem, vb. impf. 1) in wallende, wogende Bewegung versetzen: p. vodo, auf die Wasserfläche schlagend schöpfen, vzhŠt.-Vest.; p. vodo z roko, s korcem; vodo iz čolna p. s polom, Mik.; — wogen machen: razburjeno morje polje v pristanišče dolge in globoke valove, LjZv.; p. se, wogen: voda se polje, das Wasser wogt, Mik.; plalo se je morje neredno gori in doli, LjZv.; kri se polje po telesu, Cig.; — p. se, plätschern, Jan.; vino se polje pri vožnji po sodu, če ni poln, SlGor.; — plati s plaščem, mit dem Mantel wächeln, C.; — 2) schwingen: durch Schwingen reinigen, auswannen; žito, oves p. v plalnih nečkah, v plalnicah; — testo v krnici p., den Brotteig in der Holzschüssel schwingen, um ihm die gehörige Form zu geben, vzhŠt.-C.; — 3) in wallender Bewegung sein, wogen: morje polje, Z.; prsi nemirno poljejo, Mik., Zv.; od jeze vse po meni polje, Z.; vedela je, kaj mu v mladem srcu polje, Erj. (Izb. sp.); po konju polje, das Pferd ist dämpfig, Z.; — plätschern: voda, dež polje, vzhŠt.-Vest.; wehen: sapa po otroku polje, vzhŠt.-Vest.; qualmen: dim polje, Cig.; lodern: plamen polje, C.; flattern: ptič s perotmi polje, vzhŠt.-Vest.; zastave poljejo, ZgD.; — koren: pol-, Mik. (Et.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

plȃžnat, adj. voll Unkraut, unrein, mit Ungehörigem gemengt: žito je plažnato, C., Gor., Notr.; fižol je p. (= poln smeti), Gor.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

podstẹ̑nje, n. prostor pri hiši ob zidu, Koborid-Erj. (Torb.); der Platz unter dem Vordache (pódstenje), vzhŠt.; skotal ji je poln lagvič na podstenje, Pjk. (Črt.); die Estrade, h. t.-Cig. (T.); — prim. podsenje, stsl. stênь, sênь, Schatten.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

pȏłhən, -hna, adj. = poln, Cig., Jan., Kr.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

políska, f. 1) = paliska, der Mehlstaub, das Flugmehl (in den Mühlen), Mur., Cig.; mlinarjev klobuk je poln poliske, Rib.; — 2) der Mehlhund, die Mundschwämmchen (eine Kinderkrankheit), Mur., V.-Cig., Jan., C.; ustna p., Vod. (Izb. sp.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

pȏłn, adj. voll; poln sod; polna skleda juhe; polno šako, pest, peščico moke komu dati; drevo je polno sadja; p. uši; p. bradavic; vse polno je ljudi, es wimmelt von Menschen; Stoji vrtec ograjen, Polno rožic nasajen, Npes.-K.; polno me je česa, ich bin mit etwas angefüllt, Cig.; polno me je upanja, ich bin voll Hoffnung, C.; polna luna, der Vollmond; ob polnem, bei Vollmond, C.; polni zbor, die Plenarversammlung, Cig. (T.); v polnem zboru, in pleno, Cig.; polne mere ali vage, vollwichtig, Cig., Jan.; poln ogel, eine Vollecke, Cig. (T.); čep gre na polnem v sod, der Zapfen schließt vollkommen dicht, vzhŠt.; — inhaltsreich, massiv, Cig.; polni nagelj, die Doppelnelke, Cig.; polna senca, der Kernschatten, Cig. (T.); polna svetloba, das Schlaglicht, Cig. (T.); polnega naglasa, hochtonig, Cig. (T.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

połnahern, adj. = poln, BlKr.-Let.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

prhȃj, m. 1) der Kopfstaub, Notr., Lašče-Erj. (Torb.); poln je prhaja, Ig (Dol.); toliko, kakor en prhaj na vagi, Bas.; prhaji po glavi, die Haarschuppen, Cig., Jan.; — 2) eine Art Rände, Mur., Cig., Jan.; — 3) der Staubregen, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

rítast, adj. 1) einen großen Hintern habend, Mur., Cig.; — v uganki: lesen grad, poln ritastih bab (= žličnjak), Lašče-Erj. (Torb.); — 2) gerne ausschlagend, Polj.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

skopȋcema, adv. gehäuft: zdajci je bil čoln skopicema poln, Jurč.; — prim. kopica.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

smetìv 1., -íva, adj. = poln smeti, unrein, unausgekehrt, Mur., Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

srdȋtost, f. 1) der Zorn, die Ergrimmtheit, der Ingrimm, Cig.; poln srditosti, Škrb.-Valj. (Rad); — 2) die Zornmüthigkeit, Mur., Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

trudapȏłn, adj. = truda poln (nam. truden, utrudljiv), Jan., nk.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

zalíti, -líjem, vb. pf. 1) begießen: rastlino z vodo z.; — 2) vergießen, zugießen; (razpoko, luknjo) s svincem z., mit Blei ausgießen; solze oči zalijo, Thränen füllen die Augen, Jan.; z. se s solzami, in Thränen zerfließen, Cig.; kri ga je zalila, er starb an einem Blutsturz, Z.; s krvjo zalit, mit Blut unterlaufen, Cig.; — verschwemmen, überströmen, überfluten, Cig., Jan.; z vodo z., unter Wasser setzen, Cig.; — zalit: verschwommen (o barvah), Cig. (T.); — zalita črka, ein verschwommener Buchstabe, Cig.; — voll gießen, auffüllen, sod z., da je poln; mošt z vinom z., vino z vodo z.; — z. se, zuquellen (durch von innen kommende Flüssigkeit sich schließen), Cig.; voll werden, verwachsen, rane, jamice se bodo zalile, Cig.; — zalit, aufgedunsen, Jan.; dick, wohlgenährt; zalit konj, vol, človek; — z. se, ertrinken, ogr.-C., Volk.; — vom darüberstehenden Wasser verderbt werden, ersaufen (vom Getreide, vom Samen), Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

zalívati, -am, vb. impf. ad zaliti; 1) begießen: rože z.; — 2) zugießen, ausgießen, vergießen, s svincem razpoke z.; zobe z., die Zähne plombieren; — vino z vodo z.; sod z., da je zmerom poln; solze oči zalivajo (füllen); — z vinom koga z. (= napajati), Erj. (Izb. sp.); — Obup mu zaliva srce zvesto, Preš.; — überfluten, überschwemmen, Jan.; — papir se zaliva, das Papier schlägt durch, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.