cmáriti -im nedov. -èč -éča; cmárjen -a; cmárjenje (á ȃ) slabš. kaj ~ ribe na žerjavici |počasi peči|; Celo popoldne je nekaj cmarila |pekla, kuhala|
cmáriti se -im se (á ȃ) Na ognjišču se ~ijo vlažna polena; poud. ~ ~ na soncu |sončiti se|
dánes [nə] čas. prisl. (á) ~ je njegov god; ~ popoldne; Pridi ~ teden čez sedem dni; Ognjišča so ~ že redka zdaj; star. Še ~ ta dan se ga spominjajo še zmeraj; za ~
dánes -- [nə] m, pojm. (á) Prepad med takrat in ~ se povečuje; Služba od ~ do jutri nezanesljiva
íti grém in íti grèm dvovid. grémo in grêmo, star. gremò, gréste in grêste, star. grestè, gredó in gredò in grêjo, star. grejò, bom šèl in pójdem itd.; pójdi -te tudi -íte, pokr. ídi -te, nedov. gredóč, star. idóč; šèl [šə̀u̯] šlà šlò tudi šló (íti/ȋti grẹ́m/grȅm, grẹ́mo/grémo, star. gremȍ, grẹ́ste/gréste, star. grestȅ, gredọ́/gredȍ/gréjo, star. grejȍ, pọ́jdem; pọ́jdi/pọ̑jdi; šə̏l šlȁ šlȍ/šlọ́)
1. ~ domov, mimo, peš; iti k/h komu/čemu ~ k frizerju; knj. pog. Ni še šel k izpitu opravljal izpita; Vsak dan gre na pokopališče; iti na kaj ~ ~ koncert; knj. pog. Si že šel na operacijo Si se že dal operirati; omilj. ~ ~ drugi svet |umreti|; ~ po opravkih; ~ za zaslužkom; ~ čakat brata; knj. pog. Popoldne se je šel z nami igrat se je z nami igral; knj. pog.: Iz rane gre kri teče, se cedi; Mleko gre čez prekipeva; Novica je šla od vasi do vasi se je širila; Že tri dni gre sneg sneži; Po nekaterih krajih je šla toča je padala; Kdaj gre vlak odpelje; knj. pog. iti z/s čim ~ s pinceto v rano seči; ~ s svinčnikom čez stran potegniti; ~ s telesom preveč naprej nagniti se; neknj. pog. iti skozi Njena prošnja je šla skozi je bila ugodno rešena; kletv. Pojdi nekam, k vragu, se solit
2. Ključ ne gre v ključavnico; knj. pog.: Barvi ne gresta skupaj se ne ujemata, skladata; Cesta gre čez hrib je speljana; Meso gre rado od kosti se rado loči; Ura gre na enajsto kmalu bo enajst; omilj. ~ na stran |opraviti malo, veliko potrebo|; publ. ~ k filmu postati filmski igralec, filmska igralka; ~ k partizanom, °v partizane; knj. pog. Tudi najmlajši je že šel v službo je že zaposlen; °V kateri razred greš hodiš; knj. pog. iti za kaj ~ ~ šoferja postati šofer; ~ ~ poroka biti porok; brezos. Šlo je na jesen
3. Zdravljenje gre počasi; žarg.: Blago je že davno šlo pošlo; Knjiga gre se dobro prodaja; Veliko izdelkov gre v izvoz se izvaža; Trgovina gre dobro dobro uspeva; Žarnica je šla je pregorela; poud. ~ nad koga |napasti koga, spopasti se s kom|; knj. pog. iti komu/čemu Matematika mu ne gre je ne obvlada; Polenta mu ne gre ne tekne; poud., z nedoločnikom Vse naredi zate, ti pa mu greš nagajati |mu nagajaš|; s smiselnim osebkom iti komu/čemu Gre mu dobro; knj. pog. iti komu/čemu za koga/kaj Gre mu za napredek prizadeva si, trudi se; iti z/s kom/čim S podjetjem ne gre najbolje; brezos. iti za koga/kaj Tu ne gre za nesrečo, pač pa za prekršek; Kadar gre za človeka, se je treba potruditi; Za kaj je šlo v predavanju kaj se je obravnavalo; poud. Gre za življenje in smrt |usodno je|; poud., z nedoločnikom ali stavčno Ne gre dvomiti o tem |ni mogoče|; Ne gre, da bi jaz samo delal, ti pa lenaril |ni dopustno|; Poskušal je vstati, pa ni šlo |ni mogel|
íti se grém se in íti se grèm se (í/ȋ ẹ́; í/ȋ ȅ) kaj ~ ~ slepe miši; iron. ~ ~ znanstvenika |hoteti biti znanstvenik|; Kaj se pa greste |Kaj delate, počenjate|; s smiselnim osebkom iti se komu Ne gre se mi še domov |Ne da se mi še iti domov|; brezos. ●iti se za kaj Za kaj se gre? Za kaj gre
kasnó in kásno mer. čas. prisl. -êj(š)e (ọ̑; á; ȇ) pešaj. pozno: Danes smo ~ jedli; ~ popoldne; Pridite kasneje; To bo narejeno najkasneje v treh dneh
mašíti -ím nedov. máši -íte, -èč -éča; -íl -íla, -ít, -èn -êna; mašênje; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) kaj ~ luknje; poud. ~ nalogo celo popoldne |delati, sestavljati|; poud. mašiti kaj v kaj ~ dračje v peč |s silo tlačiti|
mašíti se -ím se (í/ȋ í) poud. ~ ~ skozi ozka vrata |tlačiti se, riniti se|; poud. mašiti se z/s čim ~ ~ s pečenko |naglo, pohlepno jesti pečenko|
ordinírati -am nedov. -ajóč; -an -ana; ordiníranje (ȋ) Zdravnik ~a vsako popoldne |sprejema bolnike|; dvovid. ordinirati koga/kaj zdrav. žarg. ~ antibiotike predpisati; ver. |podeliti kleriški red|
pooblačítev -tve ž, pojm. (ȋ) ~ neba; števn. napovedovati popoldanske ~e
popestríti -ím dov. popéstril -íla, nam. popestrít/popestrìt; drugo gl. pestriti (í/ȋ í) komu kaj ~ bolniku popoldan; ~ izbiro blaga
popôldan1 -dnéva [u̯d] m (ȏ ẹ̑) ob ~ih se sprehajati; filmski ~i |prireditve|
popôldan2 [u̯d] čas. prisl. (ȏ) popoldne: odpotovati ~
popoldánec -nca [u̯d] m s -em člov. (á) šol. žarg. |popoldanski učenec|
popoldánka -e [u̯d] ž, člov. (á) šol. žarg.
popoldánčev -a -o [u̯d] (á) šol. žarg.
popoldánski -a -o tudi popôldanski -a -o [u̯d] (á; ȏ) ~a malica
popôldne1 -dnéva [u̯d] s (ȏ ẹ̑) redk. popoldan: vse ~ kolesari
popôldne2 [u̯d] čas. prisl. (ȏ) ~ dela na vrtu; včeraj ~
popoldnévnik -a [u̯d] m (ẹ̑) |časopis|
posédati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; posédanje (ẹ́; ẹ́ ẹ̑) koga/kaj ~ goste, otroke za mizo; Cele popoldneve ~a
posédati se -am se (ẹ́; ẹ́ ẹ̑) Grob se ~a
pôzno čas. prisl. -êj(š)e (ó; ȇ) ~ priti; oditi ~ popoldne; ~ v noč; pripeljati se uro pozneje; Tak ni bil ne prej ne pozneje; oddati nalogo najpozneje v enem letu
preklečáti -ím dov. preklečánje; drugo gl. klečati (á í) kaj ~ vse popoldne v kotu
preklepetáti -ám in preklepetáti -éčem dov. preklepetánje; drugo gl. klepetati (á ȃ; á ẹ́) kaj ~ popoldne
presédati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; presédanje (ẹ́; ẹ́ ẹ̑) koga/kaj ~ učence; poud. ~ popoldneve na vrtu |sedeč preživljati|; poud. presedati komu Čakanje mu ~a |mu je zoprno|; ~ na več postajah
presédati se -am se (ẹ́; ẹ́ ẹ̑) ~ ~ na stolu
presedéti -ím dov. presedèn -êna; presedênje; drugo gl. sedeti (ẹ́ í) poud. kaj ~ popoldne pri frizerju |sedeč prebiti|; ~ kazen |prestati|; poud. presedeti pri čem ~ ure in ure pri knjigah |brati, študirati|
presedévati -am nedov. -ajóč; -an -ana; presedévanje (ẹ́) poud. kaj ~ popoldneve na vrtu |sedeč preživljati|; poud. presedevati pri čem ~ cele noči pri knjigah |brati, študirati|
preslonéti -ím dov.; drugo gl. sloneti (ẹ́ í) kaj ~ popoldne na oknu
prestájati2 -am nedov. -ajóč; -an -ana; prestájanje (á; ȃ) poud. kaj ~ popoldneve na verandi |stoječ preživljati|
prigrméti -ím dov. prigrmênje; drugo gl. grmeti (ẹ́ í) poud. Popoldne je prigrmela nevihta |grmeč se pojavila|
skrájšati -am dov. -an -ana; skrájšanje (ȃ) kaj ~ krilo; ~ študij; omilj. ~ koga za glavo |obglaviti ga|; skrajšati komu/čemu kaj z branjem komu ~ popoldne; ~ psu rep
skrájšati se -am se (ȃ) Vrsta se je skrajšala
slíšati -im dvovid., nedov. -èč -éča; -an -ana; slíšanje (í ȋ) koga/kaj ~ lajanje; ~ novico; Ali ga ~iš, kako se laže; slišati kaj o kom/čem ~ dobre stvari o novem učitelju; poud. O zdravniku noče nič ~ |noče se zdraviti|; knj. pog. O tem se dosti ~i govori; Vedno slabše ~i; poud. Slišite, gospa, tako ne gre |izraža nejevoljo, nestrpnost|
slíšati jih -im jih (í ȋ) knj. pog., poud. |biti oštet|
slíšati se -im se (í ȋ) Zvon se daleč ~i; poud. To se lepo ~i, res pa ni |je lepo povedano|; knj. pog. Popoldne se ~iva |te pokličem po telefonu|
sónčno2 povdk. (ọ̑) Popoldne je bilo ~
sopáričen -čna -o; bolj ~ (ȃ) ~ popoldan
spánček -čka m, pojm. (á) manjš.; poud. popoldanski ~ |spanec|
srédin -a -o (ẹ̑) sreden: ~o popoldne
šíht -a m (ȋ) neknj. ljud.: popoldanski ~ popoldanska izmena; iti na ~ na delo
tôrkov -a -o (ó) ~o popoldne
utegníti in utégniti -em dvovid. utégni -te in -íte; utégnil -íla; (utégnit) (í/ȋ/ẹ́ ẹ́) z nedoločnikom Samo zvečer ~e brati; Popoldne ~e deževati |bo mogoče deževalo|; izpust. Danes ne ~em |nimam časa|
večérnice -ic ž mn. (ẹ́) iti k ~am |k popoldanski pobožnosti|; brati ~ |večerniške povesti|
zabalínati -am dov. (ȋ) poud. kaj ~ celo popoldne |z balinanjem nekoristno porabiti|