Tiskanje

alêrgičen alêrgična alêrgično pridevnik [alêrgičən]

1.

ki ima alergijo 1., kaže znake alergije 1.

2.

v obliki alergični ki je v zvezi z alergijo 1.; SINONIMI: alergijski

3.

ekspresivno ki ima zelo odklonilen odnos do koga, česa

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nlat. allergicus, glej ↑alergija

alergíja alergíje samostalnik ženskega spola [alergíja]

1.

pridobljena preobčutljivost organizma na določeno snov, ki se pri stiku z njo pokaže z različnimi bolezenskimi pojavi

2.

ekspresivno zelo odklonilen odnos do koga, česa

STALNE ZVEZE: kontaktna alergija, navzkrižna alergija
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Allergie, frc. allergie, angl. allergy, it. allergia iz nlat. allergia, kar je zloženo iz gr. állos ‛tuj, drugi, drugačen’ + tvorjenka od érgon ‛delo, dejanje, delovanje’, torej ‛delovanje, reakcija organizma na telesu tuje snovi’ - več ...

alêrgik alêrgika samostalnik moškega spola [alêrgik]

kdor ima alergijo

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Allergiker, glej ↑alergija

alergológinja alergológinje samostalnik ženskega spola [alergológinja]

zdravnica specialistka za alergologijo

ETIMOLOGIJA: ↑alergolog

ástma ástme samostalnik ženskega spola [ástma]

kronična vnetna bolezen dihalnih poti, za katero so značilni piskanje, občutek dušenja, tiščanja v prsih in kašelj; SINONIMI: naduha

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek lat. asthma iz gr. ãsthma, nejasnega izvora - več ...

astmátik astmátika samostalnik moškega spola [astmátik]

kdor ima astmo

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Asthmatiker iz nlat. asthmaticus, glej ↑astma

bádelj bádlja samostalnik moškega spola [bádəl]

1.

trnata zdravilna rastlina z vijoličastimi cvetovi v koških, zelenimi nazobčanimi listi z belimi listnimi žilami in črno rjavimi semeni ali del te rastline; primerjaj lat. Silybum marianum; SINONIMI: pegasti badelj

1.1.

;

SINONIMI:

pegasti badelj

STALNE ZVEZE: pegasti badelj
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz hrv. bàdelj, iz bádati ‛bosti’, glej ↑bosti

betón betóna samostalnik moškega spola [betón]

1.

zmes vode, peska, cementa in različnih dodatkov, ki se postopoma strdi, navadno kot gradbeni material

1.1.

1.2.

ekspresivno

STALNE ZVEZE: armirani beton, lahki beton, marka betona, podložni beton, prani beton, razred betona, sveži beton, vidni beton
FRAZEOLOGIJA: težek kot beton, trd kot beton
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Beton iz frc. béton < lat. bitūmen ‛zemeljska smola’, glej ↑bitumen - več ...

blóg blóga in blôg blôga samostalnik moškega spola [blók blóga] in [blôk blôga]

1.

spletno mesto za objavljanje besedil, slik, posnetkov, namenjeno predstavljanju zlasti posameznikovih zanimanj, mnenj

1.1.

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. blog, okrnjeno iz weblog iz web ‛mreža, splet’ + log v pomenu ‛dnevnik’

bòr1 bôra samostalnik moškega spola [bòr]

1.

iglasto drevo z dolgimi iglicami in razbrazdanim lubjem; primerjaj lat. Pinus; SINONIMI: borovec

1.1.

STALNE ZVEZE: alepski bor, črni bor, gorski bor, korejski bor, primorski bor, pritlikavi bor, rdeči bor, zeleni bor
ETIMOLOGIJA: = cslov. borъ, hrv., srb. bȏr, rus. bór ‛iglast gozd’, češ. bor < pslov. *borъ iz ide. *bharu- ‛iglasto drevo’, tako kot stnord. bǫrr ‛drevo’, ags. bearu ‛gozd, grmičevje’, iz ide. *bhar- ‛nekaj ostrega, drevesna iglica, resa’ - več ...

čebelár1 čebelárja samostalnik moškega spola [čebelár] in [čəbelár]

kdor se ukvarja z gojenjem čebel

ETIMOLOGIJA: ↑čebela

čebélji čebélja čebélje pridevnik [čebélji] in [čəbélji]

1.

ki je v zvezi s čebelami ali gojenjem čebel

STALNE ZVEZE: čebelja družina, čebelja gniloba, čebelja paša, čebelji pik, huda gniloba čebelje zalege
ETIMOLOGIJA: ↑čebela

čílost čílosti samostalnik ženskega spola [čílost]

1.

stanje, lastnost koga, da ima moč, voljo za dejavno življenje, zlasti v starosti

1.1.

ETIMOLOGIJA: ↑čil

čistílec čistílca samostalnik moškega spola [čistíləc čistílca] in [čistíləc čistíu̯ca]

1.

kdor se poklicno ukvarja s čiščenjem

1.1.

2.

kar kaj čisti, pomaga pri procesu čiščenja; SINONIMI: čistilka

2.1.

3.

naprava za čiščenje; SINONIMI: čistilnik

3.1.

;

SINONIMI:

čistilnik

4.

ekspresivno kdor odstranjuje kaj, kar je za koga zlasti politično, družbeno, ekonomsko nezaželeno, škodljivo

4.1.

ekspresivno

5.

manj formalno kdor na tekmovanju, zlasti v reliju, nastopi prvi in ima zato slabše tekmovalne pogoje

ETIMOLOGIJA: ↑čistiti

góbast góbasta góbasto pridevnik [góbast]

1.

ki spominja na gobo 1. ali je tak kot pri gobi 1.; SINONIMI: gobav

2.

ki zaradi luknjic v strukturi prepušča tekočino, zrak

3.

v obliki gobasti ki ga sestavlja, tvori organsko tkivo z luknjicami, vdolbinicami

ETIMOLOGIJA: ↑goba

inhalátor inhalátorja samostalnik moškega spola [inhalátor]

1.

priprava za vnašanje, zajemanje vodnih hlapov, zdravila, zdravilne učinkovine v dihala

1.1.

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Inhalator, frc. inhalateur, it. inhalatore, iz ↑inhalirati

kònj kônja samostalnik moškega spola [kòn kônja]

1.

večja domača žival z dolgo grivo in dolgim repom; primerjaj lat. Equus caballus

2.

podoba, predmet, ki predstavlja domačo žival z dolgo grivo in dolgim repom

3.

igrača, ki predstavlja domačo žival z dolgo grivo in dolgim repom; SINONIMI: konjiček

4.

šahovska figura, ki se premika za dve polji naprej v kateri koli pravokotni smeri in eno polje vstran; SINONIMI: skakač

5.

telovadno orodje za gimnastične vaje z oblazinjenim kvadrastim zgornjim delom, navadno z ročaji

6.

znamenje kitajskega horoskopa med kačo in kozo

7.

manj formalno nestandardna merska enota za izražanje moči motorja, približno 0,74 kW; SINONIMI: manj formalno, ekspresivno konjič, manj formalno, ekspresivno konjiček

STALNE ZVEZE: andaluzijski konj, angleški konj, arabski konj, hladnokrvni konj, islandski konj, kraški konj, lipicanski konj, mongolski konj, nilski konj, polnokrvni konj, posavski konj, povodni konj, toplokrvni konj, trojanski konj
FRAZEOLOGIJA: biti na konju, biti vlečni konj (česa), delovni konj, garati kot konj, jekleni konj, kot fijakarski konj, močan kot konj, mrtev konj, paradni konj, potiti se kot konj, presedlati s konja na osla, princ na belem konju, refleks crknjenega konja, staviti na napačnega konja, staviti na pravega konja, trojanski konj, ustaviti konje, zajahati (kakšnega) konja (česa), Beseda ni konj., Elizabeta na belem konju prijezdi., Podarjenemu konju se ne gleda v zobe., Ustavite konje!, Za dobrim konjem se vedno praši., Zmagovalnega konja se ne menja.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. kon'ь, hrv., srb. kȍnj, rus. kónь, češ. kůň < pslov. *kon'ь, verjetno iz ide. *kábō(n) kot lat. cabō, sorodno lat. caballus, prvotno ‛skopljen konj, delovni konj’, gr. kabállēs ‛delovni konj’ - več ...

lisíčka lisíčke samostalnik ženskega spola [lisíčka]

1.

navadno ekspresivno lisica, zlasti manjša

2.

ekspresivno ženska, ki zna okoliščine dobro, spretno izkoristiti sebi v prid

3.

užitna goba z valovitim, podvitim klobukom in trosovnico z žlebički, ki se nadaljujejo po betu navzdol; primerjaj lat. Cantharellus

3.1.

navadno v množini

4.

užitna goba rumenkaste barve z valovitim, podvitim klobukom lijaste oblike; primerjaj lat. Cantharellus cibarius; SINONIMI: iz biologije navadna lisička

STALNE ZVEZE: lijasta lisička, navadna lisička, siva lisička, žolta lisička
ETIMOLOGIJA: ↑lisica - več ...

luskínar luskínarja samostalnik moškega spola [luskínar]

1.

gojen krap, ki ima celo telo pokrito z luskami

2.

iz biologije neužitna lističasta goba z luskami, navadno rumenkaste barve, ki raste v šopih; primerjaj lat. Pholiota

ETIMOLOGIJA: ↑luskina

máčica máčice samostalnik ženskega spola [máčica]

1.

ljubkovalno mačka, zlasti mlajša, manjša; SINONIMI: ljubkovalno mačkica

2.

ekspresivno privlačna ženska, navadno mlajša; SINONIMI: ekspresivno mačkica

3.

navadno v množini socvetje pri moški rastlini v obliki podolgovate dlakave kepice ali nitke

3.1.

navadno v množini

ETIMOLOGIJA: < *mačьčica, glej ↑mačka - več ...

magnézijev magnézijeva magnézijevo pridevnik [magnézijeu̯ magnézijeva magnézijevo]

1.

ki je v zvezi z magnezijem

1.1.

magnezija

magnezij

ETIMOLOGIJA: ↑magnezij

medičína medičíne samostalnik ženskega spola [medičína]

iz čebelarstva sladka tekočina, ki se izloča iz cvetnih in izvencvetnih žlez medovitih rastlin in jo čebele nabirajo ter predelujejo v med

ETIMOLOGIJA: ↑medica

míšji míšja míšje pridevnik [míšji]

1.

ki je v zvezi z mišmi 1. ali gojenjem miši 1.

STALNE ZVEZE: mišja mrzlica, mišje uho, mišje ušesce
FRAZEOLOGIJA: mišja luknja, mišji korak, nagnati v mišjo luknjo koga, skriti se v mišjo luknjo, za mišjo dlako
ETIMOLOGIJA: ↑miš

móka móke samostalnik ženskega spola [móka]

1.

mleta zrna, semena, zlasti žit, za pripravo živil

1.1.

2.

prah, pridobljen iz trše snovi z mletjem

STALNE ZVEZE: bela moka, črna moka, durum moka, enotna moka, gladka moka, graham moka, kostna moka, kostno-mesna moka, krvna moka, mehka moka, mesna moka, mesno-kostna moka, moka durum, navadna moka, ostra moka, perna moka, polbela moka, polnovredna moka, polnozrnata moka, ribja moka, zmesna moka
FRAZEOLOGIJA: bel kot moka, Iz te moke ne bo kruha., Kruha ne naredi moka, ampak roka.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. mǫka ‛moka’, nar. in star. hrv. múka, rus. muká, češ. mouka < pslov. *mǫka < ide. *monHkáh2 *‛rezultat tolčenja’, iz *menHk‑ ‛tlačiti, stiskati, gnesti, tolči’ - več ...

mòlj môlja samostalnik moškega spola [mòl]

majhen nočni metulj, katerega ličinka se prehranjuje navadno z organskimi tekstilnimi vlakni ali žitom; primerjaj lat. Tineidae

STALNE ZVEZE: oljčni molj, porov molj
FRAZEOLOGIJA: knjižni molj, pisarniški molj
ETIMOLOGIJA: = stcslov. mol'ь, hrv., srb. mȍlj, rus. mólь, češ. mólь < pslov. *mólь iz ↑mleti, prvotno torej *‛ki melje (koristne stvari v prah)’, tako kot stnord. mǫlr ‛molj’, stind. malūka- ‛vrsta črva’ - več ...

mráznica mráznice samostalnik ženskega spola [mráznica]

1.

iz biologije lesna goba z luskastim klobukom sivkasto rumene ali rjavkaste barve, ki raste v šopih s spodaj zraščenimi beti; primerjaj lat. Armillaria

2.

iz biologije lesna goba z luskastim klobukom sivkasto rumene barve, ki raste v šopih s spodaj zraščenimi beti; primerjaj lat. Armillaria mellea; SINONIMI: štorovka, iz biologije prava štorovka, iz biologije sivorumena mraznica

3.

okrasna rastlina z večjimi socvetji različnih barv, navadno okroglaste oblike, ki cveti jeseni; primerjaj lat. Chrysanthemum

STALNE ZVEZE: sivorumena mraznica
ETIMOLOGIJA: ↑mraz

níkelj níklja samostalnik moškega spola [níkəl]

magnetna kovina srebrno bele barve, kemijski element; simbol: Ni

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Nickel iz šved. nickel, skrajšano iz kopparnickel ‛medni nikelj’ iz koppar ‛baker’ + nickel ‛parkelj; Miklavžev spremljevalec, ki predstavlja hudiča’ iz svetniškega imena Nicolaus ‛Miklavž’ - več ...

očístiti očístim dovršni glagol [očístiti]

1.

narediti, povzročiti, da kje ni več umazanije, odpadkov, neželenih snovi; SINONIMI: počistiti

v obliki očistiti se

;

SINONIMI:

počistiti

1.5.

v obliki očistiti se

FRAZEOLOGIJA: očistiti se grehov, očistiti Avgijev hlev
ETIMOLOGIJA: ↑čistiti

polénta polénte samostalnik ženskega spola [polénta]

1.

gosta jed iz zdroba, zlasti koruznega, in vode

1.1.

STALNE ZVEZE: bela polenta, krompirjeva polenta
FRAZEOLOGIJA: morati pojesti še veliko polente
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz it. polenta < lat. pol(l)enta ‛ječmenova kaša’ iz pollen ‛fina moka’ iz ide. korena *pelH- ‛prah, moka’ - več ...

prášnica prášnice samostalnik ženskega spola [prášnica]

1.

iz botanike zgornji, navadno razširjeni del prašnika, ki vsebuje zrna peloda

2.

zelo velika užitna goba bele barve in kroglaste oblike brez beta; primerjaj lat. Langermannia gigantea; SINONIMI: orjaška prašnica

3.

iz biologije bela ali rjavkasta goba kroglaste ali hruškaste oblike s trosovnico, ki se ob dotiku spremeni v prah; primerjaj lat. Lycoperdon

STALNE ZVEZE: orjaška prašnica
ETIMOLOGIJA: ↑prah

pršìč pršíča samostalnik moškega spola [pəršìč]

suh, droben sneg

ETIMOLOGIJA: = hrv. pȑšić < pslov. *pьršit'ь, manjšalnica od *pьrxъ ‛droben prah, drobne kapljice’, glej ↑pršeti - več ...

smetíšnica smetíšnice samostalnik ženskega spola [smetíšnica]

priprava, na katero se pri pometanju, čiščenju dajejo smeti, prah, pepel

ETIMOLOGIJA: < smetiščnica, iz ↑smetišče

smúkec smúkca samostalnik moškega spola [smúkəc]

prah iz lojevca, ki povečuje drsnost

ETIMOLOGIJA: ↑smukati

tôpol topôla samostalnik moškega spola [tôpol]

1.

visoko listnato drevo z visečimi mačicami, kroglastimi ali rombastimi listi in semeni s kosmi gostih belkastih vlaken; primerjaj lat. Populus

1.1.

STALNE ZVEZE: beli topol, črni topol
ETIMOLOGIJA: = cslov. topolь, hrv., srb. topòla, rus. tópolь, češ. topol < pslov. *topolь, morda prevzeto iz neke roman. predloge iz lat. pōpulus ‛topol’ - več ...

trosôvnica trosôvnice samostalnik ženskega spola [trosôu̯nica]

del gobe, v katerem nastajajo trosi, navadno na spodnji strani klobuka

ETIMOLOGIJA: ↑tros

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika