falé prisl. bolj poceni, ceneje: falê sze nyim prilika dá küpiti AIP 1876, br. 8, 8
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
jáki -a -o prid. 1. krepek, močen: Vſzáki, Jáki Cséſzt, postenyé Tebi dáva BRM 1823, 85; Vu jákoj ſztálnoſzti bomo SŠ 1796, 161 2. ugoden, dober: krouto jáka prilika SIZ 1807, 57 jàkši tudi jakšéjši -a -e 1. lepši: Kriſztus je jakſi pop KŠ 1771, 683; I eſcse od toga jakſo czeſzto vam poká'zem KŠ 1771, 516; I od toga je jakſejſi vcsinyeni od angyelov KŠ 1771, 672 2. boljši: od drugih odmené jaksih Zemlákov KOJ 1833, IIII; Zdaj je pa od toga jakſejſo ſzlü'zbo doubo KŠ 1771, 684 nájjàkši -a -e 1. najmočnejši: 'sitka mojega náj jaksa obramba KM 1783, 154 2. najlepši: zidárje, te naj jakſi kamen zavr'zejo KŠ 1771, 67 3. največji: ár csi gli je Boug povſzéd nazoucsi, dönok znáj jakſim tálom v-Nébi prebiva KMK 1780, 26
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
Lót -a m Lot: Prilika je Lot KŠ 1754, 44; Priſzpodobno liki je bilou i vu dnévi Lota KŠ 1771, 229
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
méjniti -im nedov. misliti, meniti: Vélni; mejniti, stimati KOJ 1833, 181; Tak ti mejnis, kaj ti ta ſzmrt ſzlatka nocse biti SŠ 1796, 52; Ár tak mejni, vekoma 'zivo bode BKM 1789, 202; ár gda dugo betegüjo, mejnijo, da nyim je djáno KOJ 1845, 109; Mejnili szo tak vogerszki SS. i RR. ka bi zdaj vrla prilika bila KOJ 1848, 70; Ja ſzam iſztina mejno pri ſzebi KŠ 1771, 421 ménivši -a -e meneč: gde nikaj hüdoga neménivsi, vecskrát obiszka KOJ 1848, 48
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
navàjenost -i ž navajenost, privajenost: ali lagoje tiváristvo, navajenoszt ino prilika je nyemi ne dpoüsztila AIP 1876, br. 4, 5
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
nazáj prisvojìti ~ -ím dov. znova si prisvojiti: Mejnili szo ka bi zdaj vrla prilika bila negda pográblena nazáj priszvojiti KOJ 1848, 70; Törk szi prizadéva meszta nazáj priszvojiti KOJ 1848, 115
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
obogátenje -a s obogatitev, obogatenje: jeli sze lüsztvi nasega országa dá prilika v prisesztnom vrêmeni na obogatênye ali nê AIP 1876, br. 10, 1; ka je za nasega országa obogatênye neogiblivno potrêbno AIP 1876, br. 10, 2
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
pobòlšati tudi pobògšati tudi pobóugšati -am dov. poboljšati, izboljšati: jeli ſcsé ſzvoj 'zitek pobougsati KŠ 1754, 209; Potrejbno je bilou tak ove peſzmi pobougsati BKM 1789, 2b; obátrivalo me je vüpanye, da pomenke moje pobougsati bode drügim prilika KOJ 1833, V; ka orszácsko szpráviscse pobogsati, ponoviti more AI 1875, kaz. br. 1; steri reicsi tve poſzlüsa, sitka ſzvega on pobolsa SM 1747, 85; nátom bojmo, da ſze nyegova ſztáva pobougſa KŠ 1754, 48; Naj naſſega bli'znyega pobougsamo nyegovo ſztávo KŠ 1754, 51; Dáj, da 'zitek pobolsamo BKM 1789, 48; okorne greisnike ako ſzvoj ſitek pobolſajo TF 1715, 35; csi po'zalüjoucſi grejhe 'zitek pobougsajo KŠ 1754, 194; cſi gli ſzem je gde gde pobougso BKM 1789, 4b; i 'ze na drügo leto nyemi je pobôgsao lon KAJ 1870, 22 pobòlšati se tudi pobògšati se -am se poboljšati se: poglei náſz, daſze vsitki pobolsamo SM 1747, 86; Da sterie pak ſerczio reicsi tvoie ne vöruio, vsitki ſze ne pobolsaio SM 1747, 85; Hercegovinarci tô 'zelêo, da bi sze nyihov sors pobogsao AI 1875, kaz. br. 3 pobóugšani -a -o poboljšan, izboljšan: meſzto ali zozidano, ali pobougsano KŠ 1771, 589; pobougsane peszmi BKM 1789, 1; peszmi pobougsane SŠ 1796, 1
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
pomènjka tudi poménka -e ž pomanjkljivost, napaka: Hiba; bloudnoszt, falinga, pomenyka KOJ 1833, 159; obátrivalo me je vüpanye, da pomenke moje pobougsati bode drügim prilika KOJ 1833, V
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
ponüdìti -ím dov. ponuditi: Kinálni; ponüditi KOJ 1833, 163; jasz vam szrecso ponüdim AIP 1876, br. 1, 7; mati nyemi prszi ponüdi AI 1875, kaz. br. 7; V-hi'si ponüdi Goszponi sztolecz KOJ 1845, 27; Je ponüdo trôst szinovcsine KAJ 1848, 126; Gedrta je meni ponüdila eden tanyêr 'zupe AIP 1876, br. 1, 7; Eti szo ga pa nej za Krala koróno Frideriki ponüdili KOJ 1848, 36 ponüdìti se -ím se ponuditi se: Gda sze ti ponüdi za kákso delo dobra prilika, nigdar drüge ne csákaj AIN 1876, 65; Prva prilika, po steroj sze vam ponüdi zgodbe zvediti AI 1875, kaz. br. 1; Tecsasz, ka sze je Ferdinánd v-Büdini ponüdo KOJ 1848, 76; csi sze je gli 'senszka száma po poszlanom prsztani nyemi ponüdila KOJ 1848, 4 ponǜdjeni -a -o ponujen: Gda bi eden vecsér vu hi'si ponüdjeni liszt z-merkanyom steo Karol II KOJ 1848, 48; Kruci szvojega krála ponüdjeno pomilosztejnye zoberóucs primejo KOJ 1848, 105; nüczajmo to veliko Ponüdjeno nam priliko KAJ 1848, 126
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
poslédnji tudi posléidnji in posléjdnji -a -e prid. zadnji, poslednji: Séſzti ino poſzleidnyi tau je Vecſérja TF 1715, 11; i ka te poſzlejdnyi cslovik na prájh gori ſztáne KŠ 1754, 139; naj ſze ne zviſáva ſztejm poſzlejdnyi ſzvejt KM 1796, 10; dare naſſa poſzleidnya vöra pride TF 1715, 30; i gda moiega ſitka poſleidnya Vöra pride SM 1747, 58; Morebit’ je eta poſzlejdnya prilika KM 1783, 257; jaſz ſzam 'Zidov Tarſiski nej poſzlejdnyega meſzta Cziliczie KŠ 1771, 410; Szpoumeniſze cslovik z-poſzlejdnyega dnéva SŠ 1796, 29; i na poſzleidnyi dén mené ino vſze mertve gori obüdi TF 1715, 24; na poſzleidni dén bláſeno gori ſztánenye SM 1747, 54; Naſſega Goſzpodna Jeſuſſa Kriſtuſſa poſzleidnyo vecſérjo TF 1715, 43; Me poſzlejdnye vremen ſteri zdaj vidite SŠ 1796, 58; Vu sterom (poſzleidnyem vreimeni) bodete ſze vi veſzelili SM 1747, 29; vu ſzkrádnyem, i poſzlejdnyem etoga ſzvejta dnévi KŠ 1754, 140; kaj v poſzlejdnyem vrejmeni bodo ſpotlivczi KŠ 1771, 759; Kakda je lüſztvo poſtüvalo Goſzpodna Kriſztuſſa v-tom poſzlejdnyem vrejmeni KM 1796, 104; V-ovom poſzlednyem vrejmeni BKM 1789, 394; Dái mi vu poſzleidnyoi moioi potreibcſini od méne ne odſztopi SM 1747, 56; a te poſzleidnye pak ſtiri proſnye, na naſſi ſzveczki ſitek glédajo TF 1715, 26; Koliko zapóveidi zderſáva .. Szedem poſzleidnyi TF 1715, 14; tou naj prvle znajoucsi, ka prido vpoſzlejdnyi dnévi ſpotlivczi KŠ 1771, 721; ki ſzo meli ti ſzedem koflikov, pune ſzedmimi poſzlejdnyimi vdárczi KŠ 1771, 805; Vſze trávicze na poſzlêdnye preidejo BRM 1823, 249
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
povékšati -am dov. povečati, pomnožiti: bode drügim prilika szvoje vrejdnoszti i nájeme povéksati KOJ 1833, VI; csi sze dohodki nebi mogli povéksati AI 1875, kaz. br. 2; Da vu nami tvoje ſz. dári povéksas KM 1783, 59; dokecs nyihovoj vöri szloboscsine bole nepovéksa KOJ 1914, 125; li povéksai mi vöro SM 1747, 71; povéksaj po etom mojo poniznoſzt KŠ 1754, 236; Proſzimo te, povékſaj i potrdi vnami vüpaznoſzt KŠ 1771, 834; Povéksaj vu meni pr’vo vöro KM 1783, 6; nyegovo hi'so je povéksao z-ednim ſzinom SIZ 1807, 4; Po krátkom vrêmeni hi'zno bláj'zensztvo dêtice povéksalo AI 1875, kaz. br. 7; ruszki vladár pomága, da bi je rad szvojo môcs povégsao AI 1875, kaz. br. 3 povékšati se -am se povečati se, pomnožiti se: krivicsno blágo, denok sze ono nepovéksa KOJ 1845, 122; kopalinje nema život, odzvüna se povékša z obsédenjom spodobnimi málimi táli AI 1878, 4; i po tom ſze je hüdouba eſcse povékſala KM 1790, 92 povékšavši -a -e ko je povečal: Nádasdi gornyolendavszki grád povéksavsi je Tejlovo vcsino obszlü'sávati KOJ 1914, 152 povékšani -a -o povečan: Dabi probáljeni, vu ſzveſztvi povékſani SM 1747, 29
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
prevr̀čti -vr̀žem dov. prevreči: Pri hrami trejszka, prevr'se kloup KOJ 1845, 98 prevr̀čti se tudi prevèrčti se -vr̀žem se prevreči se, preobrniti se: Zbrêga gda doltirajo, naednôk se vsi preveržejo BJ 1886, 39; pren. Ztém sze zdaj prevr'ze, jeli sze lüsztvi nasega országa dá prilika na obogatênye AIP 1876, br. 5, 1 prevr̀ženi tudi prevèrženi -a -o spremenjen: je nájsao domá vesz réd i praviczo prevr'seno KOJ 1848, 34; Szlavanyom po iméni je prevr'zeno, ka sztroske privoli AI 1875, br. 2, 1
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
prílika -e ž 1. prilika, priložnost: da pomenke moje pobougsati bode drügim prilika szvoje vrejdnoszti povéksati KOJ 1833, V; Prva prilika je tô, po steroj sze vam ponüdi zgodbe zvediti AI 1875, kaz. br. 1; jeli ſze ſcsé od prilike na grejh pelajoucse ogibati KŠ 1754, 209; náj bole lagoje prilike naj ſze ogiblemo KMK 1780, 44; Jaj tebi, csi te dnesz sztávi, I od vsze prilike szprávi KAJ 1870, 83; Kriſztus je vám priliko nehávſi, naj nyega naſzledüjete KŠ 1754, 107; ali na nyé nyemi priliko dámo, naj ſze ſzpozna KŠ 1754, 171; Priliko ſzám meni ká'zi BKM 1789, 170; nego vám priliko dávamo hvále nad nami KŠ 1771, 537; V-nyem mam priliko zbôgsanya KAJ 1848, 5; Naides v-eti na vſzáko priliko Boga zvisávanye BRM 1823, II; Zdaj szo podjármani národje 'selno priliko popadnili KOJ 1848, 5; Jo'sef po priliki li sztrêlao závce AI 1875, kaz. br. 7; pri priliki koronüvanya dár je darüven AIP 1876, br. 1, 8; náſz ſzküsáva ſzprilikov 1) na dobro KŠ 1754, 173; szin te odtirane kralice z-lehkov prilikov na trónus sztôpo AI 1875, kaz. br. 3; Rázlocsne prilike KAJ 1848, VI; Nej li ſzamo po ogibanyi tákſi prilik KŠ 1754, 47; Zapovidáva Ino vsze prilike mrszke osztávimo KM 1783, 276; ka bi na etoj zemli vu vſzej prilikaj tak ſzpunili KMK 1780, 28; Zvacsinsztvo, szem szpodobnimi prilikami SIZ 1807, 1; Gde i vu kakſoj priliki ſze je naroudo Goſzpon Kriſztus KM 1796, 87; da bi ſze tiſzti ſtera ſzo vu nebéſzaj, prilike ſztákſimi ocsiſcsávale KŠ 1771, 686 2. prilika, poučna pripoved: neprávi brezi zroka edna zdávnya prilika KAJ 1870, 50; pitali ſzo ga vucseniczke nyegovi od te prilike KŠ 1771, 123; Vu pripovedanyi prilike je nej návada z-imenikom 'siveti KOJ 1833, 120; Priliko ſzi vzemi ſztoga SŠ 1796, 66; ka ſze vu onoj právoj priliki právi KŠ 1771, 721; Kak sze tô v-priliki gucsi KAJ 1870, 6; Vore praviczo zlejpov prilikov ká'ze KŠ 1771, 564; Prilike, prilicsne recsi KAJ 1870, 136; prilike me potrdjávajo KŠ 1754, 182; i brezi prilik je njim nikaj nej gucsao KŠ 1771, 45; i prilike nikakse ne právis KŠ 1771, 322; ercsé vu prilikaj KŠ 1771, 192; Ali jeli nám Boug tá dáva zráven, ali po prilikaj KM 1790, 50 3. primer, vzor: Prilika je Lot KŠ 1754, 44; Kak ti je prilika Kriſztus BKM 1789, 260; teda szem nyim vcsinyen k priliki TA 1848, 54 4. prispodoba, oblika: gda bode i nám pouleg tvojega Sziná prilike trpeti KŠ 1771, 829; li naj ſzloboſcsino na priliko tejla ne obrácsate KŠ 1771, 567; Odkud ga je i vu priliki gori ſztanenyá nazáj vzéo KŠ 1771, 692
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
prispodòbnost -i ž 1. podobnost: Zrok nyegove kbratom priſzpodobnoſzti KŠ 1771, 673; tak i vu priſzpodobnoſzti gori ſztanenyá v-nyega vczepleni bodemo KŠ 1771, 459 2. prilika: I ercsé nyim: kapa, liki mi pravili bodete eto priſzpodobnoſzt: Vrács, zvrácsi ſzám ſzebé KŠ 1771, 177; Tri priſzpodobnoſzti KŠ 1771, 67; Eta ſzam vám vu priſzpodobnoſztaj gúcsao KŠ 1771, 321
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
sküšávati -am nedov. 1. spoznavati, ugotavljati: Próbálni; szküsávati KOJ 1833, 169; ki ne dás viſse náſz ſzküsávati SM 1747, 56; Vnogim je prilika bila szküszávati, ka szo lampe szühe AIP 1876, br. 7, 3; Eto je nê mála csészt, naj szamo szküsáva stoj AIP 1876, br. 1, 6 2. poskušati: i ſzküsávali ſzo v-Bithinio idti KŠ 1771, 391; ſtero da bi ſzküsávali Egyiptánczi, vtopleni ſzo KŠ 1771, 693; Ki je i czérkev ſzküsávao oſzkrúniti KŠ 1771, 416 3. preizkušati: ne dopiſzti prevecs ſzküsávati ſzvoje ſzini KŠ 1754, 164; Nej dobro csloveki Bogá ſzküsávati SŠ 1796, 50; Ti szküsávas szrcze moje TA 1848, 11; Boug nikoga ne ſzküſáva na hüdo TF 1715, 30; naſſe tejlo náſz ſzküsáva KŠ 1754, 171; tejlo nász ſzküsáva BKM 1789, 338; Szvêt me scsigecse, szküsáva BRM 1823, 9; ka ne ſzküsávate KŠ 1771, 239; Zakaj náſz tak ſzküsávajo KŠ 1754, 174; ki váſz ſzküsávajo KŠ 1771, 17; ne ſzküsávaj Goſzpodna Bogá KŠ 1771, 11; Vu Veri náſz cseſztô ſzküsávajo BRM 1823, 315; Niti Kriſztuſa ne ſzküsávajmo KŠ 1771, 509; Szami ſzebé ſzküsávajte, csi jeſzte vu vöri KŠ 1754, 5; naj váſz Satan ne ſzküsáva za volo nezdr'závanya vaſega KŠ 1771, 501; da bo váſz kak ne ſzküsávao te ſzküsávecz KŠ 1771, 618 sküšávati se -am se 1. preizkušati se: Vſzáki cslovik ſze ſzküsáva, gda ſze od po'zelejnya odvlácsa na hüdo KŠ 1754, 60; Od koga ſze ſzküsávamo náj bole KMK 1780, 30; Csi sze na grêh szküsávamo KAJ 1848, 123; morete i onim, ki ſze ſzküsávajo, pomágati KŠ 1771, 675; od Dühá da bi ſze ſzküsávao od vrága KŠ 1771, 10; od vrága ſze je ſzküsávao BKM 1789, 72 2. poskušati: Saulus ſzküsávao ſze je pridrü'ziti kvucsenikom KŠ 1771, 369 sküšavajóuči -a -e preizkušajoč: právdnik niki je gori ſztano ſzküsávajoucsi nyega KŠ 1771, 204; I priſztoupili ſzo Farizeuske, ſzküsávajoucsi proſzili ſzo ga KŠ 1771, 53 sküšávani -a -o skušan, preizkušan: Postena, ár je nê szküsávana bila AIP 1876, br. 10, 5; Ino akobi ſzküſávani bili TF 1715, 30; Ár, vu kom je on trpo ſzküsávani KŠ 1771, 675; Jezus v püsztini ſzküsávani KM 1783, 72; Szküsávan je bio BRM 1823, 51; csi gli bomo od vſzej eti ſzküsávani KŠ 1754, 172
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
spodòbnost -i ž 1. podoba, podobnost: [šator] Ki je bio ſzpodobnoſzt vu tiſztom vrejmeni KŠ 1771, 685; Od Bogá, i Bo'ze szpodobnoszti BRM 1823, 98; naſzlejdnye je ſztvouro on dén csloveka na ſzvojo ſzpodobnoſzt KM 1796, 4; Nego je obráz ſzlugov je na ſzé vzéo vu ſzpodobnoſzti cslovecsoj je bio KŠ 1771, 594 2. prilika: Od ſzedmére ſzpodobnoſzti KŠ 1771, 41 3. spodobnost: Ti, oh Bôg, szi têla mojga sztvoritel, I szpodobnoszt nyegvi szkrben varitel KAJ 1848, 246; Sz-kaksimi szpodobnosztmi Szem jasz oszná'zen KAJ 1848, 154
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
zgòdba -e ž 1. dogodek: Tô je v-toj máloj vészi velka zgodba bila AIP 1876, br. 5, 5; Prva prilika je to na prêprihájajôcse zgodbe zvediti AI 1875, kaz. br. 1 2. zgodba: Zgodbe vogerszkoga Králesztva KOJ 1848
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
zvèditi zvéjm tudi zvém dov. izvedeti: Tapasztalni; szpoznávati, zvediti KOJ 1833, 175; od koga morejo nyegovo dugoványe zvediti KŠ 1771, 602; prilika je zgodbe zvediti AI 1875, kaz. br. 1; da zvêm, kâ mi je preminôti TA 1848, 32; vidita, da niscse ne zvej KŠ 1771, 30; i tam zvej Bo'so volo KM 1796, 124; i z-Onezimuſa lejhko zvejjo KŠ 1771, 610; Poganje tó hitro zvejo KOJ 1845, 86; naj zvejm, za kákſi zrok kricsijo KŠ 1771, 412; naj niſcse ne zvej tou KŠ 1771, 117; Gda bi pa Jezus zvedo KŠ 1771, 53; i zvedili bi, ka ſzta nevcsena csloveka KŠ 1771, 351; radi bi zvedli, kak živé AI 1878, 3; Stero geto je zvedo Jezus AI 1878, 127; gda ſzi zvejdla, ka je gori ſztano KM 1783, 80; Gda ſzo pa zvedili ka je KM 1783, 395; csi ſzo zvedli, ka niſcse na nyá ne merka KM 1790, 70 zvèdevši -a -e ko je izvedel: Szalaszki Szlovenye vsze neszpodobnoszti zvedevsi KOJ 1914, 133
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.