Tiskanje

báhati se -am se in baháti se -ám se nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol, čustvenostno

kdo/kaj postavljati se
(Pred njo) se rad baha /zaradi svojega porekla/.

bežáti -ím nedovršni glagol, glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja

1.

kdo/kaj premeščati se v določeni smeri od/iz/z/s koga/česa / proti/k/h komu/čemu / na/v/skozi kaj / kam / po kom/čem / med/nad/pod/pred kom/čim / kod / kje
/Plašno/ so začeli bežati iz sobe.

2.

v posplošenem pomenu kdo/kaj hitro premikati se v določeni smeri
Ljudje /panično/ bežijo kar (po cesti).

3.

navadno čustvenostno kaj hitro časovno odmikati se
Čas beži /z bliskovito hitrostjo/.

bóbnati -am nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol

1.

kdo/kaj igrati na boben
Bobna (koračnico) /kar po mizi/.

2.

kdo/kaj sunkovito udarjati ob/v/na koga/kaj / o kom/čem / kam / kod
Mož /s prsti/ bobna po mizi.

3.

čustvenostno kdo/kaj namerno sporočati za koga/kaj
Znanka je bobnala (naokoli), da bo čez teden dni poroka.

cigániti -im nedovršni glagol, glagol govorjenja, glagol ravnanja, čustvenostno

1.

kdo/kaj potepati se
Cigani (okoli) /kot zadnji klošar/.

2.

kdo/kaj materialno prizadevati koga/kaj
/Kot podjetnik/ je ciganil tako privatnike kot firme.

cijáziti se -im se nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem, čustvenostno

1.

kdo/kaj počasi premikati se v določeni smeri do koga/česa / proti/k/h komu/čemu / na/v kaj / kam / po kom/čem / kje / kod
Ribič se je /v trhli ladjici/ cijazil po vodi.

1.1.

kdo/kaj počasi premikati se v prostoru sploh
/Brezciljno/ se cijazi.

2.

slabšalno kdo/kaj potepati se
Cijazi se (okoli) /kot zadnji klošar/.

čeméti -ím nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol

1.

kdo/kaj negibno, tiho sedeti
/Sproščeno/ je čemel (v senci).

1.1.

kdo/kaj biti napol buden
Cel dan so čemeli (na pogradih).

2.

kdo/kaj nepremično, odsotno gledati
/Odsotno/ je čemel /predse/.

dníniti -im nedovršni glagol, glagol ravnanja, neobčevalno knjižno

1.

kdo hoditi na/v dnino
/Veliko in rad/ je dninil.

2.

kdo biti na dnini
(Letos) je dninil (pri bližnjem posestniku).

družíti se in drúžiti se -im se nedovršni glagol, glagol ravnanja

kdo/kaj rad biti skupaj
/Nepremišljeno/ se druži prav z vsemi.

eksplodírati -am dovršni in nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol

1.

kdo/kaj silovito, s po kom naenkrat pojaviti se
Granata je /nepredvideno/ ekplodirala že (v zraku).

2.

čustvenostno kdo nezadržano silovito izraziti kaj , zlasti jezo
(Kjer koli) /za vsak prazen nič/ eksplodira.

fantováti -újem nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

kdo udeleževati se družabnega življenja fantov na vasi
Še pred leti je /veliko/ fantoval.

fílmati -am nedovršni in dovršni glagol, glagol ravnanja

kdo/kaj snemati kaj / koliko česa na filmski trak
Ta prizor so /zares dolgo/ filmali.

glédati -am nedovršni glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj usmerjati pogled proti komu/čemu / v/na/skozi kaj / na/v/po kom/čem / za kom/čim / kam / kod
Celo poletje so gledali proti planinam.

2.

v posplošenem pomenu kdo/kaj imeti odprte oči
Gleda /kakor miš iz moke/.

3.

kdo/kaj z gledanjem dojemati kaj
Rad gleda filme in tudi televizijo.

4.

kdo/kaj z gledanjem izražati stanje, lastnost
/Zaljubljeno/ gleda /kot kakšen mladenič/.

5.

kaj biti usmerjeno proti komu/čemu / v/na/skozi kaj / kam
Soba gleda na dvorišče.

6.

kdo/kaj ukrepati kaj 'želeno'
Gleda le na to, da bi kaj zaslužil.

izdáti -dám dovršni glagol, glagol govorjenja, glagol ravnanja

1.

kdo/kaj izraziti koga/kaj 'misli, čustva, razpoloženja'
Nekdo ga je /nepremišljeno/ izdal.

2.

kaj označiti koga/kaj
Kolobarji pod očmi so ga izdali.

3.

kdo/kaj povzročiti kaj
Izdal je pesmi /v almanahu/.

4.

v posplošenem pomenu kdo/kaj uradno veljavno dati kaj
/Nemudoma in z veliko zamudo/ so izdali dovoljenje.

5.

kdo/kaj dati kaj v obtok, promet
Izdali so blago iz skladišča.

6.

iz finančništva kdo/kaj dati kaj v obtok, promet
Izdali so nove bankovce in znamke.

7.

iz prava kdo/kaj uradno veljavno dati kaj
Izdali so sodbo.

izrážati -am nedovršni glagol, glagol govorjenja

1.

kdo/kaj z besedami, kretnjami posredovati kaj 'misli, čustva, razpoloženja'
/Zelo rad/ izraža svoja čustva/razpoloženje.

2.

kdo/kaj kazati, upodabljati kaj 'razpoloženje, čustvovanje'
Njen obraz izraža grozo/žalost.

3.

kdo/kaj vsebovati, vključevati kaj 'pomen, lastnost'
Pridevniki izražajo več stopenj svojega pomena.

4.

v oslabljenem pomenu kdo/kaj z besedami, kretnjami označevati kaj določenega
Izraža občudovanje/priznanje/podporo/upanje v zmago.

5.

kdo/kaj prikazovati, podajati kaj
Izraža dolžino /v metrih/.

6.

iz jezikoslovja kdo/kaj z besedami, kretnjami posredovati kaj 'misli, čustva, razpoloženja'
Medmet izraža začudenje.

junáčiti se -im se nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol, čustvenostno

kdo/kaj postavljati se
(Pred njo) se rad junači /zaradi svojega porekla/.

kártati -am tudi kartáti -ám nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol

kdo/kaj igrati se
Ob večerih rad karta (s prijatelji).

kázati tudi kazáti kážem nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj delati bolj opazno/vidno koga/kaj
/Z vidno zavzetostjo / Vidno zavzeto/ (mu) je kazal vse vrste blaga.

2.

v posplošenem pomenu kdo/kaj usmerjati pozornost k/proti komu/čemu / na koga/kaj za kom /po čem / za kom/čim
/S prizadetostjo/prizadeto/ je kazal proti vratom.

3.

nav. v zvezi s pot kdo/kaj voditi, usmerjati pot
Dekle (jim) je /z žepno baterijo/ kazala pot.

4.

kaj označevati kaj / koliko
Števec je kazal sto petdeset kilometrov na uro.

5.

navadno čustvenostno kdo/kaj imeti koga/kaj vidno, opazno
Prekratko krilo kaže noge.

6.

kdo/kaj posledično izražati, označevati kaj
Letna bilanca kaže hudo izgubo.

6.1.

nekdo/nekaj izražati kaj 'možnost, verjetnost'
Kazalo je, da ga bodo odpustili.

7.

kdo/kaj imeti sporočilne zunanje znake
Letina /dobro/ kaže.

8.

navadno v 3. osebi nekdo/nekaj prisojati komu/čemu /s kom/čim
Kaže mu /dobro/.

9.

v posplošenem pomenu kdo/kaj delati opazno/vidno koga/kaj / koliko 'stanje/lastnost/odnos' v čem / kje
V vsaki družbi kaže naklonjenost do nje.

9.1.

V šoli je kazal pridnost.

9.2.

Ta obleka ga je kazala mlajšega.

10.

čustvenostno, navadno v 3. osebi komu/čemu izražati se kaj 'primernost/potrebnost'
Kaže pustiti vse skupaj.

10.1.

v zvezi z drugega, izpustno, navadno z nikalnico komu/čemu izražati se kaj 'primernost/potrebnost'
Vdal sem se, drugega mi ni kazalo.

kegljáti -ám nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol

kdo/kaj podirati keglje
Ob večerih rad keglja (s prijatelji).

kóckati -am nedovršni glagol, glagol ravnanja

1.

kdo igrati se s koc kam i
Rad je kockal /na srečo/ (s komer koli).

2.

kdo/kaj tlakovati s koc kam i kaj
Delavci trenutno kockajo cel mestni trg.

korenjáčiti se -im se nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol, čustvenostno

kdo/kaj postavljati se
(Pred njo) se rad korenjači /zaradi svoje moči/.

korístiti -im nedovršni glagol, glagol ravnanja

1.

kdo/kaj dajati komu/čemu
To nikomur ne koristi.

2.

kdo/kaj delati korist
Rad bi (jim) /učinkovito/ koristil s svojim delom.

3.

neknjižno pogovorno kdo/kaj uporabljati kaj
(Za prevoz surovin) koristijo železnico.

kósiti -im nedovršni glagol, glagol ravnanja

kdo jesti
Rad kosi mastne jedi.

ležáti -ím nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol

1.

kdo/kaj biti v vodoravnem položaju
Nekateri so sedeli, drugi ležali.

1.1.

kdo/kaj biti navadno v leže čem položaju zaradi spanja, počitka
Lenuh spet leži (tja do devetih).

2.

v posplošenem pomenu kdo/kaj biti v takem položaju zaradi bolezni
Prehladil se je in leži.

3.

neobčevalno knjižno, čustvenostno kdo/kaj biti pokopan sredi česa / v/na/ob/pri čem / pred/med/nad/pod/za čim / kje / kdaj / koliko časa za tak počitek
Na tem pokopališču ležijo njegovi predniki.

4.

kaj biti nameščeno na podlagi z daljšo, širšo stranjo
Knjige (na polici) ležijo in stojijo.

5.

kdo/kaj biti, nahajati se sredi/okoli česa / v/na/ob/pri čem / pred/med/nad/pod/za čim / kje / kdaj / koliko
Polje leži ob glavni cesti.

5.1.

kdo/kaj biti v leže čem položaju sredi/okoli česa / v/na/ob/pri čem / pred/med/nad/pod/za čim / kje / kdaj / koliko
Za kazen je moral ležati na tleh.

6.

v oslabljenem pomenu kdo/kaj biti, obstajati sredi/okoli koga/česa / v/na/ob/pri čem / pred/med/nad/pod/za čim / kje / kdaj / koliko
Okoli njiju je ležal opoldanski mir.

7.

kdo/kaj brez koristi biti, zadrževati se sredi/okoli česa / v/na/ob/pri čem / pred/med/nad/pod/za čim / kje , kdaj / koliko
V skladišču leži veliko knjig.

7.1.

kaj čakati na primernost uporabe
Meso naj pred uporabo leži en dan.

8.

v oslabljenem pomenu kdo/kaj biti v določenem stanju
Leži bolan.

9.

iz geometrije, v oslabljenem pomenu kdo/kaj biti sredi česa / nasproti čemu / v/na/ob/pri čem / pred/med/nad/pod/za čim / kje
Kot leži nasproti osnovnici.

9.1.

kaj biti privezano oz. zasidrano ob pomolu
Ladja leži v pristanišču.

9.2.

kdo biti med sko kom , letom globoko sklonjen na smuči / nad smučmi
Skakalec leži na smučeh.

lístati -am nedovršni glagol, glagol ravnanja

kdo/kaj obračati liste v/na/po čem / med čim / kje / kod
Rad lista po starih knjigah /S prstom/ je listal po kartotečnih listkih.

ljubíti in ljúbiti -im nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol

1.

kdo/kaj zaznavati s čutili koga/kaj
Ljubila jih je /kot svoje otroke/.

2.

kdo/kaj rad imeti kaj
/Prepričljivo, z delom/ je ljubil zemljo, mir in svobodo.

3.

čustvenostno, navadno v 3. osebi kaj imeti kaj kot dober pogoj rasti, razvijanja
Te rastline /načeloma/ ljubijo svetlobo in vlažna tla.

ljubíti se in ljúbiti se -im se nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol

1.

kdo/kaj rad se imeti
Starši in otroci se /navadno/ ljubijo.

2.

navadno v 3. osebi komu/čemu dati se kaj / česa
Ljubi se ji govoriti in zabavati druge.

mastíti se -ím se nedovršni glagol, glagol spremembe lastnosti, čustvenostno

1.

kdo/kaj slastno hraniti se s čim
Mastil se je s pečenko in žganci.

2.

kdo/kaj rediti se
Zadnje čase se /preveč/ masti.

metáti méčem nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj pošiljati koga/kaj iz/od koga/česa / proti/h/h komu/čemu / za/v/na/med/pod/nad/čez/ob kaj / po kom/čem / od kod / kam /kod
/Z jezo/ je metal kozarce ob tla.

2.

kdo/kaj sunkovito premikati koga/kaj iz/od—do/z/s koga/česa / proti/h/h komu/čemu / za/v/na/med/pod/nad/ob kaj / po kom/čem / od kod / kam /kod
Orodje je metal iz kota v kot.

3.

čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj na hitro oblikovati kaj za/v/na/med/pod/nad/ob kaj / po kom/čem
Svoje ideje je /sproti in z vnemo/ metal v beležnico.

4.

v zvezi z oči, pogledi, čustvenostno kdo/kaj sunkovito premikati kaj ‘oči, poglede’ iz/izpod/od—do/z/s koga/česa / proti/h/h komu/čemu / za/v/na/med/pod/nad/ob kaj / po kom/čem / za kom/čim / od kod / kam /kod
/Nadvse/ rad meče oči po ženskah.

5.

čustvenostno, v oslabljenem pomenu kdo/kaj izražati kaj ‘vsebino’
Celo noč so (po mizah) metali karte in kocke.

6.

čustvenostno, v oslabljenem pomenu kdo/kaj usmerjati kaj ‘vsebino’ za/v/na/med/pod/nad/ob kaj / po kom/čem / za kom/čim / od kod / kam /kod
Ljudje oz. njihove postave so metale senco po sedečih okrog mize.

7.

iz športa kdo/kaj usmerjati na kaj
Stranski igralec je metal avt.

napájati -am nedovršni glagol, glagol ravnanja

1.

kdo/kaj oskrbovati koga/kaj
Živino napajajo (dvakrat na dan).

2.

navadno čustvenostno kdo/kaj oskrbovati koga/kaj
Druge rad napaja (z vinom in žganjem).

3.

navadno čustvenostno kdo/kaj oskrbovati koga/kaj z vodo
Izvir je tako močen, da bi lahko napajal celo mesto.

4.

kdo/kaj oskrbovati koga/kaj
Toplarno so napajali (s plinom).

5.

iz elektrotehnike kdo/kaj oskrbovati kaj z električno energijo
Elektromotor napajajo baterije.

6.

iz metalurgije kdo/kaj dopolniti kaj s tekočo litino
V železarni napajajo ulitke.

napénjati se -am se nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol, čustvenostno

1.

kdo/kaj preveč intenzivno delovati, prizadevati si
Vse dni v tednu se /pretirano/ napenja /z učenjem/.

2.

kdo/kaj postavljati se
(Pred njo) se rad napenja.

napihováti se -újem se nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol, čustvenostno, v posplošenem pomenu

1.

kdo/kaj postavljati se
(Pred njo) se rad napihuje.

2.

iz agronomije kaj napenjati se
Sir se /zaradi nepravih pogojev/ napihuje.

oglášati se -am se nedovršni glagol, glagol govorjenja

1.

kdo/kaj dajati zvoke, glasove, odzivati se
Kukavica se /glasno in vztrajno/ oglaša.

2.

čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj dajati zvoke, glasove, odzivati se s/z/iz/od koga/česa / na/pri/v/po kom/čem / med/nad/pod kom/čim / od/do kod / kod / kje / kdaj
Iz daljave se oglašajo streli.

3.

čustvenostno, v oslabljenem pomenu kaj glasno izražati se, odzivati se kot odraz telesnega ali duševnega stanja komu / v/pri/na kom
Znana bolečina se mu že oglaša.

ozírati se po -am se po nedovršni glagol, glagol ravnanja

v posplošenem pomenu kdo/kaj usmerjati pogled z glavo obratno od telesa po kom/čem / kam / kod
Na postaji se je oziral po taksiju.

píhati -am nedovršni glagol, stanjski (telesni) glagol, elementarni (tvorni/netvorni) glagol/glagol naravnih pojavov

1.

navadno v 3. osebi kaj gibati se, premikati se z enega področja na drugo zaradi razlik v zračnem pritisku, temperaturi
Veter je /zelo agresivno/ pihal.

2.

v posplošenem pomenu kdo/kaj z ustnim iztis kom zraka premikati kaj iz/z/s koga/česa / proti/k/h komu/čemu / v koga/kaj / kam / po kom/čem / pod/nad/pred kom/čim / kod / od/do kod
(Otroku) je pihala krvaveči prstek.

3.

kaj ena kom erno oddajati kaj / koliko česa
Kalorifer piha topel zrak.

4.

čustvenostno kdo/kaj izražati strah, ogroženost, jezo
Mačka je začela /jezno/ pihati (proti obiskovalcu).

5.

čustvenostno kdo/kaj igrati
Godci so začeli /poskočno/ pihati in piskati.

6.

iz obrtništva kdo/kaj oblikovati kaj ‘steklo’
Že več let piha steklo v bližnji steklarni.

pogovoríti se -ím se dovršni glagol, glagol govorjenja

oseba v množini/dvojini kdo/kaj izmenjati mnenja, misli
Pogovorili so se (o nujnih rečeh).

potrudíti se in potrúditi se -im se dovršni glagol, stanjski (duševni) glagol

GLEJ: trudíti se 1-2

3.

čustvenostno kdo/kaj prizadevati si doseči do koga/česa / proti/k/h komu/čemu / /na/v/skozi/čez/med/pod/nad/pred koga/kaj
/Zelo rad/ se je potrudil k njim.

povabíti in povábiti -im nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

kdo/kaj pozvati koga/kaj k/h komu/čemu na/v/skozi koga/kaj / kam
Rad prireja večerje in k sebi povabi prijatelje, povabi jih skozi nove prostore.

pregovárjati se -am se nedovršni glagol, glagol govorjenja, navadno oseba v množini/dvojini

kdo/kaj prerekati se
/Kar naprej/ se pregovarja /zaradi sina/.

prepírati se -am se nedovršni glagol, glagol govorjenja, navadno oseba v množini/dvojini

čustvenostno kdo/kaj izražati nesoglasje
/Kar naprej/ se prepirata /zaradi sina/.

pretirávati -am nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol

1.

kdo/kaj dajati vsemu večji pomen, obseg, kot ga ima v resnici
Še zmeraj rad pretirava (pri vsakem delu).

2.

kdo/kaj upravljati v čem /s čim
(Na sprejemu) je pretiravala v izbranem oblačenju.

prevzéti se -vzámem se dovršni glagol, glagol spremembe lastnosti

kdo začeti biti, postati ošaben
Preveč so ga hvalili, pa se je prevzel.

príti prídem dovršni glagol, glagol (ciljnega/dogodkovnega) premikanja

1.

kdo/kaj premakniti se s korakanjem do/mimo koga/česa / proti komu/čemu / v/na/za/skozi/čez koga/kaj / kam / kod
Ko je prišel do mostu, je počil strel.

2.

kdo/kaj z določenim namenom premakniti se iz/od koga/česa / k/h komu/čemu / na/v/po/pod/nad kaj / od kod / kam
Iz hiše je prišla gospodinja.

3.

kdo/kaj pri-/prestopiti k/h komu/čemu v kaj / ed koga/kaj
Več novih pevcev je prišlo k zboru.

4.

kaj pojaviti se do koga/česa / na/v kaj / kam
Do nje so prišle neresnične govorice.

4.1.

kdo/kaj pojaviti se do koga/česa / na/v kaj / kam
Pri deklamiranju je prišla do zadnje kitice.

5.

navadno v 3. osebi kaj izražati začetek nastopitve
(Na obraz) ji je prišel čuden izraz.

5.1.

izražati začetek nastopitve od—do/iz koga/česa / v/na koga/kaj / po/pri/v/na/ob kom/čem / pod/nad/pred/med/za kom/čim / kam / kod / kdaj / do kdaj
Prišlo je do odpoklica čet.

5.2.

izražati začetek okoliščin
Včasih /ravno tako/ pride.

6.

kaj umestiti se k/h komu/čemu čez/skozi/v/na/za koga/kaj / po/pri/v/na/ob kom/čem / pod/nad/pred/med/za kom/čim / kam / kod / kdaj
Stol pride k mizi.

7.

knjižno pogovorno kdo/kaj stati/veljati koliko / koliko česa
Obrtniki (ga) pridejo tri mesečne plače.

8.

v oslabljenem pomenu kdo/kaj je stanjskem, lastnostnem razmerju do/iz koga/česa / k/h komu/čemu / v/na/za koga/kaj / kam
Zahteva ni prišla do izraza.

8.1.

nekaj izražati komu/čemu stanje
Prišlo mi je slabo.

9.

iz religije kdo/kaj pri-/prestopiti v kaj / kam
Prišla je v nebesa.

10.

iz športa kdo/kaj pri-/prestopiti v kaj / kam
Moštvo je prišlo v finale.

reševáti -újem nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

1.

kdo/kaj z željo pomagati vleči koga/kaj iz koga/česa / od kod
/S posebnimi dvigali in z naporom/ so jih reševali iz gorečega bloka.

2.

kdo/kaj vleči koga/kaj iz neprijetnega, nezaželenega položaja
/S posebnimi dvigali in z naporom/ so reševali zasute ljudi.

3.

kdo otresati koga/kaj koga/česa / pred kom/čim
/S posebnimi terapijami in po posebnih postopkih/ ga je reševala brezpotrebnih zadreg.

4.

kdo/kaj ohranjati koga/kaj pred kom/čim
Izumirajoče živalske vrste so /prizadevno / s prizadevnostjo/ reševali predvsem pred človekom.

5.

kdo/kaj delati kaj jasno, znano
/Pri delu/ rad rešuje zahtevnejše strokovne probleme.

6.

kdo/kaj izrekati dokončne sodbe za kaj
/V/Pri procesu urbanizacije/ rešujejo tudi prošnje za lokacijsko dovoljenje.

7.

iz šaha kdo vnaprej, z načrtovanimi potezami, prizadevati si doseči kaj ‘mat’
/Pri umetno narejenih pozicijah/ so šahisti reševali problem.

rísati ríšem nedovršni glagol, glagol ravnanja

1.

kdo s črtami upodabljati navadno na gladki površini
/Počasi/ je že risal.

2.

kdo z risbo upodabljati koga/kaj / o kom/čem
Motiv si /prizadevno in z neverjetno voljo/ riše (v notes).

3.

v posplošenem pomenu kdo prikazovati kaj
(Svojim domačim) je risal domače motive (za spomin).

4.

iz umetnosti kdo znati, obvladati kaj
Rad riše živali /v olju/.

sedéti -ím nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol

1.

kdo/kaj biti pretežno na zadnjici
Nekateri so sedeli, drugi stali.

1.1.

kdo/kaj biti navadno v sede čem položaju zaradi počitka
Lenuh spet sedi (tam v kotu, tja do devetih).

2.

kdo/kaj imeti sedež sredi česa / v/na/ob/pri čem / pred/med/nad/pod/za čim / kje / kdaj / koliko
Na predstavi so sedeli v parterju.

3.

kdo biti v zaporu
/Kot njegov oče/ je tudi on večkrat sedel.

4.

žargonsko, iz umetnosti kdo/kaj nastavljati se za kaj
Že (več slikarjem) je sedel za portret.

5.

kaj po merah ne ustrezati komu/čemu
To pokrivalo mu ne sedi /brez naknadnih popravkov/.

sestánkovati -újem nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem, navadno čustvenostno

kdo/kaj sestajati se
(Pri njem in okrog njega) radi sestankujejo.

sónčiti se -im se nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol, čustvenostno

kdo/kaj izpostavljati se
(Na balkonu) se sonči.

spáti spím nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol

1.

kdo/kaj biti v stanju telesnega in duševnega počitka s popolnim ali delnim zmanjšanjem zavesti
Nekateri so spali, drugi pa bedeli.

1.1.

kdo/kaj biti navadno v leže čem položaju zaradi počitka
Vsak dan spi /do osmih/.

2.

kdo/kaj imeti prostor sredi česa / v/na/ob/pri čem / pred/med/nad/pod/za čim / kje / kod / kdaj / koliko časa za tak počitek
Spijo kar na prostem, na tleh.

3.

čustvenostno kdo/kaj biti nedejaven, nedelaven, ne sodelovati
Mladina ni organizirana, spi.

4.

neobčevalno knjižno, čustvenostno kdo/kaj nedejavno nahajati se sredi česa / v/na/ob/pri čem / pred/med/nad/pod/za čim / kje / kod / kdaj / koliko časa za tak počitek
V mladostnikih spolnost še spi.

4.1.

kdo/kaj biti pokopan kje / v čem
Rad bi spal v domači zemlji.

státi1 stojím nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol

1.

kdo/kaj biti v pokončnem položaju
Nekateri so sedeli, drugi stali.

2.

kaj biti nameščeno na podlagi s krajšo, ožjo stranjo
Knjige (na polici) ležijo in stojijo.

2.1.

kaj biti nameščeno na podlagi s krajšo, ožjo stranjo
Miza stoji /postrani/.

3.

kdo/kaj biti, nahajati se sredi česa / v/na/ob/pri čem / pred/med/nad/pod/za čim / kje , kdaj / koliko
Hiša stoji ob cesti.

3.1.

kaj biti, obstajati sredi česa / v/na/ob/pri čem / pred/med/nad/pod/za čim / kje , kdaj / koliko
Grad še danes stoji.

3.2.

kdo/kaj biti v pokončnem položaju sredi česa / v/na/ob/pri čem / pred/med/nad/pod/za čim / kje , kdaj / koliko
Učenec je moral za kazen stati v kotu.

4.

kdo/kaj biti v mirujo čem položaju
Ustavil se je in stal(, dokler niso šli vsi mimo).

4.1.

kaj biti v stanju, ko ne dela, ne deluje
Mlinsko kolo je stalo.

4.2.

kaj biti v nedokončanem stanju, ne potekati
Delo v tovarni (še vedno) stoji.

5.

kaj biti uporabno, užitno
Ta jabolka stojijo (do drugega leta).

6.

kaj ne biti uporabno, užitno zaradi določenih lastnosti
Solata naj (malo) stoji.

7.

knjižno pogovorno kdo/kaj pristajati komu/čemu
Modra barva ti ne stoji.

8.

publicistično, preneseno kdo/kaj biti, živeti
/Dobro/ stoji.

súkati se -am se in súčem se nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj v zavojih premikati se iz/z/od/mimo/okoli/okrog koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez koga/kaj / po/na/ob/pri čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim / kod / kje / kdaj
Iz nosu se (mu) je sukala dolga svečka.

2.

knjižno pogovorno, čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj nahajati se, zadrževati se okoli/okrog/od—do koga/česa / na/v/pri/po/ob kom/čem / med kom/čim / kje / kod
Rad se suka okoli deklet / med dekleti.

3.

knjižno pogovorno, v posplošenem pomenu kdo/kaj biti speljan od—do koga/česa / k/h komu/čemu čez/skozi/v/na koga/kaj / po/ob kom/čem / med kom/čim / kam / kje / kod
Železnica se suka mimo kraja.

4.

v posplošenem pomenu kdo/kaj biti, nastopati v stanju nepravilnih oblik, položaja in omejene količine
Listje se /bolno/ suka.

štéti štéjem nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol

1.

kdo/kaj imenovati števila po vrsti
Zna šteti in brati.

2.

kdo/kaj z govorjenjem izražati, posredovati kaj
Kar naprej je nekaj štela.

3.

kdo/kaj imeti koga/kaj 'sestavine, dele' / koliko
Trška skupnost šteje šest vasi.

4.

v posplošenem pomenu kdo/kaj vključevati, obravnavati koga/kaj v/na kaj / v/na/pri čem / kam / kje
Pri načrtovanju štejejo potrebe prebivalstva.

5.

v posplošenem pomenu kdo/kaj glede na ceno, vrednost obravnavati koga/kaj k/h komu/čemu / v/na/med koga/kaj / v/na/pri kom/čem / kam / kje
Marsikdo bi se rad štel k umetnikom.

5.1.

Štejejo ga k dobrim delavcem.

študírati -am nedovršni glagol, glagol spremembe lastnosti

GLEJ: doštudírati 1-4

5.

v posplošenem pomenu kdo pridobivati znanje, vedenje, izobrazbo za kaj , proučevati koga/kaj
/Ob službi/ je študiral za izpit.

umíkati se -am se nedovršni glagol, glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja

1.

kdo/kaj premeščati se v določeni smeri od/iz/z/s koga/česa / proti/k/h komu/čemu / na/v/skozi kaj / kam / po kom/čem / kje / kod
/Počasi, korak za korakom/ so se začeli umikati iz sobe.

2.

kdo/kaj odstopati prostor komu/čemu
Spretno se je umikal očetu in obveznostim.

3.

v oslabljenem pomenu kdo/kaj prenehavati delovati v določeni smeri proti/k/h komu/čemu / na/v kaj / kam / po kom/čem / kje / kod
Iz javnega življenja se umika v znanost.

vabíti in vábiti -im nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

1.

kdo/kaj pozivati koga/kaj k/h komu/čemu na/v kaj / kam
Rad prireja večerje in k sebi vabi prijatelje.

2.

kdo/kaj želeti koga/kaj
Koklja /glasno/ vabi piščance.

3.

čustvenostno kaj spodbujati koga/kaj k/h komu/čemu na/v kaj / kam
Poskočna glasba jih vabi na ples.

4.

iz prava kdo/kaj pozivati koga/kaj k/h komu/čemu na/v kaj / kam
Priče vabijo k razpravi / na razpravo.

vasováti -újem nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

kdo udeleževati se družabnega življenja fantov na vasi
(Še pred leti) je /veliko/ vasoval (po sosednjih vaseh).

vídeti -im nedovršni in dovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol

1.

kdo/kaj z vidom zazna(va)ti
Otrok ne vidi.

2.

kdo/kaj čutno zazna(va)ti koga/kaj
Ladje vidi (skozi okno s prostim očesom).

3.

kdo/kaj čutno doje(ma)ti koga/kaj
(V mestu) smo /na lastne oči/ videli najnovejšo predstavo.

4.

kdo/kaj ugotoviti, opaziti koga/kaj
/Hitro/ je videl, da mu sledijo.

5.

kdo/kaj na določen način, glede na pojave (po)kazati, ugotoviti/ugotavljati koga/kaj
/Po drevju/ je videl bližajočo pomlad.

6.

kdo/kaj opaziti/opazovati koga/kaj v/na/pri/ob kom/čem / kje / kod
Na sliki vidimo dele stroja.

7.

čustvenostno kdo/kaj skrbeti za koga/kaj
Mati je videla samo sina.

8.

v zvezi biti videti, v oslabljenem pomenu kdo/kaj označevati kaj 'stanje/lastnost'
Pot je videti dobra.

9.

v zvezi rad videti kdo/kaj želeti/hoteti koga/kaj
Rada ga vidi.

vozíti vózim nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

1.

kdo/kaj s premikanjem upravljati kaj / koliko od—do/mimo koga/česa / proti/k/h komu/čemu / na/v/skozi/čez kaj / po/na čem / kod / kam
Otrok že zna voziti kolo.

2.

kdo/kaj s prevoznim sredstvom spravljati koga/kaj od—do koga/česa / proti/k/h komu/čemu / na/v/skozi/čez kaj / po/na čem / kod / kam
Delegacije so (z avtomobili) vozili od letališča do mesta in nazaj.

3.

kaj redno premikati se od—do/iz/mimo koga/česa / k/h komu/čemu čez/skozi/v/na koga/kaj / po/ob kom/čem / kam / kod
Trajekt /vsakodnevno/ vozi čez reko.

4.

kdo/kaj navadno premikati koga/kaj s kom/čim
Kurilno olje vozijo s težkimi cisternami.

5.

knjižno pogovorno kdo/kaj biti s kom/čim
Z ženo /lepo/ vozita.

6.

iz avtomobilizma kdo/kaj premikati se
Vozil je /v tretji/.

vozíti se vózim se nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

kdo/kaj navadno premikati se s prevoznim sredstvom
Navadno se vozi (s kolesom).

vréči vŕžem dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj spraviti koga/kaj od/iz/z/mimo koga/česa / od kod / k/h/proti komu/čemu / na/v/med/pod/nad/predskozi/čez koga/kaj / po/pri/ob kom/čem / za kom/čim / kam
Torbo si je vrgel čez ramo /kot pravi vandrovec/ in odšel.

1.1.

/Brez zadržkov/ je za njimi vrgel sočno kletev.

2.

v oslabljenem pomenu kdo/kaj spraviti koga/kaj iz česa / v kaj 'delovanje/dejavnost'
Dogodek ga je /predvsem zaradi ponovne aktualnosti/ vrgel v bes.

3.

v zvezi z oči, pogled, knjižno pogovorno, čustvenostno, v oslabljenem pomenu kdo/kaj usmeriti kaj 'oči, pogled' od/iz/z/mimo koga/česa / od kod / k/h/proti komu/čemu / na/v/med/pod/nad/predskozi/čez koga/kaj / po kom/čem /za kom/čim / kam
Naročila ji je, naj samo vrže oči na izdelek.

4.

čustvenostno kdo/kaj dati krmo čemu
/Kot dober gospodar/ je /redno in pravočasno/ vrgel živini.

5.

čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj spraviti koga/kaj od/iz/z/mimo koga/česa / od kod / k/h/proti komu/čemu / na/v/med/pod/nad/predskozi/čez koga/kaj / za kom/čim / kam
/Kot pravi portretist/ (jim) je obraze /v nekaj minutah/ vrgel na papir.

zahájati -am nedovršni glagol, glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja

GLEJ: zaíti

v posplošenem pomenu kdo/kaj večkrat hoditi k/h komu/čemu / za/na/v/med/pod/skozi koga/kaj / kam
Rad je zahajal na deželo, k prijateljem.

želéti -ím nedovršni glagol, naklonski glagol

1.

kdo dobronamerno izražati komu/čemu kaj
Vsem ljudem želi srečo.

1.1.

kdo/kaj dobronamerno priložnostno izražati komu/čemu kaj
(Pri slovesu) jim je želel srečno pot.

2.

kdo bi rad kaj dobiti, spremeniti, izvesti kaj
(V tej zadevi) želijo dodatno pojasnilo.

3.

kdo/kaj biti pripravljen sprejeti koga/kaj , narediti kaj
Podjetje želi nove delavce.

žvížgati -am nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol

1.

kdo/kaj s pihanjem skozi ustnično odprtino povzročati
/Pogosto/ žvižga (svojo najljubšo melodijo).

2.

kdo/kaj z visokimi, ostrimi glasovi dajati znamenja komu/čemu / za kom/čim
Govorniku so začeli /protestno/ žvižgati.

3.

čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj dajati visoke, ostre glasove
Lokomotiva je /prav predirljivo/ žvižgala.

Vezljivostni slovar slovenskih glagolov

Slovar neglagolske vezljivosti