à 2., interj. 1) bah! pah! (kadar nevoljno kaj odbijamo); a kaj boš to govoril! — 2) je nun; on rad pije vino: a Bog mu je blagoslovi! onda veli kralj: a slobodno! Prip.; a da, ja wohl! BlKr.
ȃčəc, -čca, m. dem. ak, Valj. (Rad).
ahačȗra, f. neka hruška, Kr.-Valj. (Rad).
akȏv, m. der Eimer, ogr.-C., z akovom meriti, ogr.-Valj. (Rad); — iz magy. akó, in to iz slov. okov, Dan.
aldomáš, m. ein Geschenk, besonders an Getränk, den Arbeitern nach vollendeter Arbeit gegeben, Habd., vzhŠt.-C., kajk.-Valj. (Rad); — iz magy. áldomás, Mik. (Et.); prim. likof.
áldov, m. das (unblutige) Opfer, Mur., Cig., Jan., ogr.-Valj. (Rad); — iz magy. áldó, Mik. (Et.).
aldováti, -ȗjem, vb. impf. opfern, Mur., Cig., Jan., ogr.-Valj. (Rad).
áldovnik, m. der Opferer, ogr.-Valj. (Rad).
almȃra, f. = omara, Valj. (Rad).
andrẹ̑jščak, m. der Monat November, ogr.-Valj. (Rad).
ȃndrkva, f. = redkev, Valj. (Rad).
ápa, m. = japa, ogr.-Valj. (Rad).
apnár, -rja, m. der Kalkbrenner; der Kalkhändler; tudi: ȃpnar, Valj. (Rad).
árnož, m. der Harnisch, Jan., Trub., Krelj, Dalm.; — der Brustlatz, Mur., Valj. (Rad); — prim. srvn. in tirol. harnasch, it. arnese, C.
ȃržat, m. = aržet, Valj. (Rad).
ȃtək, -tka, = ata, C., Bes., Št.-Valj. (Rad).
bȃbəc, -bca, m. 1) = babež, Valj. (Rad); — 2) die Puppe, Rez.-Baud.
bábina, f. 1) (zaničlj.) altes Weib, Jarn., C., M., Valj. (Rad); = baba 3) Levst. (Zb. sp.); — 2) die Erbschaft, Meg.; (prim. dedina); — 3) pl. bábine, das Wochenbett, Mur., Cig., Jan.; der Entbindungsschmaus, M.; — 4) babina, neka gozdna zel, ki ima liste nekoliko podobne pivkam (mrtvim koprivam); pastirji vzpomladi z nje sokom pišejo leskove palice, Lašče-Erj. (Torb.).
bȃbjak, m. 1) der Weibernarr; ves b. je, Jurč.; — 2) babják, feiger Mensch, kajk.-Valj. (Rad); — 3) bȃbjak, wilder Salvei (salvia silvestris), Spodnja Idrija-Erj. (Torb.).
bablè, -ę́ta, n. altes Weib, Mik., Valj. (Rad), SlN.; tudi: bȃble, Št.
bȃbnik, m. 1) der Weibernarr, Mur., Cig., Mik., Valj. (Rad); — 2) der quirlförmige Salbei (salvia verticillata), Medv. (Rok.).
bȃčəc, -čca, m. dem. bak, Valj. (Rad).
bȃčva, f. 1) das Fass, Meg.-Mik., Valj. (Rad); das Oelfass, Hrušica (Ist.)-Erj. (Torb.); — 2) der Bottich, Cig.; — prim. bečva.
bȃguš, m. der in der Pfeife zurückbleibende, feuchte Tabak, kajk.-Valj. (Rad); — prim. baga.
baháčək, -čka, m. junger Prahlhans, Valj. (Rad).
báhavəc, -vca, m. der Prahlsüchtige, der Maulheld, Mur., Jan.; tudi bahȃvec, Valj. (Rad).
bahorȋja, f. die Zauberei, kajk.-Valj. (Rad).
bájati, -jam i. -jem, vb. impf. 1) schwätzen: b. = praviti basni, Dict.; — sagen: prim. baje, baje da, kar je menda nam. bajo da, Levst. (Sl. Spr.); — 2) prophezeien: dobro vreme b., sv. Vincenc baja, da bo dosti dobrega vina, C.; — 3) beschwören, zaubern, Mur., Mik., kajk.-Valj. (Rad).
bajílọ, n. das Zaubermittel, Mur., ogr.-Valj. (Rad), vzhŠt.; rabiti bajila zoper bese in čarovnice, Navr. (Let.); — das Zauberwerk, die Beschwörung, Danj.-Mik., C.
bàk, báka, m. der Widder, der Leithammel, Danj., ogr.-Valj. (Rad).
bakàn, -ána, m. der Widder, Valj. (Rad); — prim. bak.
balǫ̑nək, -nka, m. dem. balon, Valj. (Rad).
báłtora, f. 1) der Hosenlatz, Dol., Št.; hlače na baltoro ("bavtaro"), Valj. (Rad); — 2) pl. baltore (baltre), das Fallthor (na pr. pri svinjaku); — iz nem. Fallthor.
baníca, f. die Frau des Banus, Z., Valj. (Rad).
bantováti, -ȗjem, vb. impf. = žaliti, ogr.-Valj. (Rad); (bantúvati, C.); — prim. magy. bantani, Mik. (Et.).
baratáti, -tȃm, vb. impf. 1) = barantati, Mur., Levst. (Rok.); — 2) barȃtati, -ȃčem = ravnati, umgehen, verfahren, Mur.; jednako barače se s krščanstvom, ogr.-Valj. (Rad); — iz it. barattare, tauschen.
bȃrda, f. neka sekira, C., ogr.-Valj. (Rad); — prim. srvn. barte, kor.-nem. partn, f. großes Hackmesser.
bártolščica, f. neka hruška, Valj. (Rad).
baržȗn, m., Guts., Mur., C., Valj. (Rad), pogl. baršun.
bȃsənca, f. dem. basen; (bȃsəmca, Valj. [Rad]).
bȃt, m. 1) der Kolben, Mur., Cig., Jan., Sen. (Fiz.); der Kolbenstock, die Keule, C.; Pripravil je že meč 'no bat, Omamil je je z batom vse, Danj.; das Scepter, kraljevi b., Mur.; b. i kraljestvo, kajk.-Valj. (Rad); z batom živeti, auf großem Fuße leben, C.; — 2) der Holzschlägel, der Holzhammer, Dict., Cig., jvzhŠt.; — 3) der Fruchtkolben, koruzni b., C.; bàt, Valj. (Rad); — prim. bet.
bȃtic, m. = batec, Habd.-Mik., kajk.-Valj. (Rad).
batrȋtelj, m. der Aufmunterer, kajk.-Valj. (Rad).
batrivẹ́ti, -ím, vb. impf. = batriviti, ogr.-Valj. (Rad).
bátrivnost, f. 1) die Beherztheit, Valj. (Rad); — 2) die Sicherheit, ogr.-Valj. (Rad).
bavkáč, m. der Wauwau, Valj. (Rad).
bávtara, f., Cig.; hlače na bavtaro, Valj. (Rad); pogl. baltora.
bəčə̀k,* -čkà, m. dem. 1. bəč, das Fässchen, Cig.; sodček od 20 bokalov do dveh kvinčev, Ip.-Erj. (Torb.); (bȇčək, *daß Bierfaß, Valj. [Rad]).
bedáčək, -čka, m. dem. bedak, Valj. (Rad).
bedastǫ̑ča, f. die Thorheit, die Dummheit, C., BlKr., kajk.-Valj. (Rad), nk.
bədə̀n, -dnà, m. = bedenj, Cig., Jan., Valj. (Rad).
bədə̀nj, -dnjà, m. 1) der Bottich, Cig., Jan., DZ., Levst. (Nauk); die Weinkufe, Cig., C.; grozdje vržejo v veliko kad, bedenj, Hip. (Orb.); velika lesena posoda (kad), ki je vendar manjša od plavnika, Erj. (Torb.); — 2) die Butte, Ist.-C.; — 3) hohler Baumstamm, Mur., V.-Cig., Jan., C., Levst. (Nauk); v bednji ima žolna mlade, Ljutomer-Raič (Nkol.); ein zum Bienenstock ausgehöhlter Baumstamm, Habd., Ip.-Mik.; bukovi bednji rabijo namesto panjev, Levst. (Beč.); hohler Baumstamm als Brunneneinfassung, ogr.-C., SlGor.; — das Baumschiff z. B. bei der Schiffmühle, V.-Cig.; tudi bédənj, Valj. (Rad); — iz nem.; prim. stvn. butinna, srvn. büte, büten, Mik. (Et.).
bədnáč, m. dickes Scheit Holz, Valj. (Rad); — prim. beden.
bédra, f. = bedro, Z., Dalm., Št., ogr.-Valj. (Rad).
bẹ́gavəc, -vca, m. 1) = begun, Z., ZgD.; — 2) der Verwirrer, Valj. (Rad).
bekáti, -ȃm, vb. impf. blöken, Mur., C.; ovce bekajo, Kug.-Valj. (Rad); — schwätzen, C.
bekèt, -ę́ta, m. das Geblöke (o drobnici) Jan., M., Valj. (Rad).
bẹlák, m. 1) weißes Schwein, Dalm.-Valj. (Rad); — 2) der Weißstein, Cig. (T.).
bẹ̑łča, f. ime beli kravi, Kr.-Valj. (Rad).
bẹlíca, f. 1) (ime raznim živalim): weißes weibliches Schaf, C.; weiße Ziege, Erj. (Torb.); — kuna b., der Steinmarder, Glas.; — = snežna jerebica, Erj. (Ž.); — die Ringelnatter (coluber natrix), Štrek.; — der Weißfisch (leuciscus), Erj. (Z.); — 2) (ime raznim rastlinam, sadju itd.): neka vrsta pšenice, Valj. (Rad); — der männliche Hanf; — die Weißkirsche; — der Taffetapfel, C., Maribor-Erj. (Torb.); — die Weißbirn, Cig.; Tolm.-Erj. (Torb.); — die weiße Pflaume, C., BlKr.; — bela, obla smokva, C., Goriška ok. in Ip.-Erj. (Torb.); — neka oljika, Ip.-Erj. (Torb.); — neka trta, C., M.; — Črnina se barva, Belica rumeni, Npes.-K.; — 3) das Ei, M., C., ogr.-Valj. (Rad); — 4) der Lutter bei der Erzeugung des Wacholderbrantweins, M., C.; — 5) = svinčena bel, Jan., C., DZ.
bẹlȋtnica, f. = belitnjak, kajk.-Valj. (Rad).
bẹlȋtnjak, m. der Wäschzuber, Valj. (Rad).
bẹlǫ̑ča, f. = belota, kajk.-Valj. (Rad).
beráčək, -čka, m. junger, kleiner Bettler, Valj. (Rad).
beráčič, m. dem. berač; der Bettelbube, Cig.; — armer Bettler, Valj. (Rad).
beráčinja, f. 1) die Weinleserin, Valj. (Rad); — 2) die Bettlerin, Guts., M.
beračǫ̑n, m. der Bettler (zaničlj.), Cig., Bes., Valj. (Rad).
bę̑rba, f. die Weinlese, C., Valj. (Rad), DZ.; iti v berbo, LjZv.
béreg,* m. = berek, C., Valj. (Rad).
bérek, m. der Morast, C., ogr.-Valj. (Rad), vzhŠt.; — iz magy. bereg, Dan.
bę̑rša, f. das Raffholz, C., Mik., Kr.-Valj. (Rad); — prim. brati.
besẹdník, m. 1) der Redner, Guts., Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), Boh.; modri besedniki, sloveči besedniki, Dalm.; — der Wortführer, der Sprecher, Cig., Jan.; — 2) der Sachwalter, der Rechtsbeistand, Dict., Hip., Cig., Jan.; juristi ali besedniki v pravdah, Trub. (Post.); pravdni b., Rec.; b. ali pravdni doktor, Jap. (Prid.); — der Fürsprecher, Meg., Cig., Jan., Krelj; naš pravi b. in edini srednik mej Bogom in mej človeki, Dalm.; vseh vernih b., pomočnik, Trub. (N. T.); dal nam je Jezusa za našega besednika, kateri pred obličjem božjim nas zagovarja, Kast. (N. c.); sirota brez besednika, Jsvkr.; tudi: besę̑dnik, Jap.-Valj. (Rad); — 3) = besednjak, Mur., C.
bẹsnẹ́ti, -ím, vb. impf. rasen, wüthen, Cig., Cig. (T.), nk.; na boj b., Zv.; (— praes. besnẹ̑m: ogenj, voda besne, ogr.-Valj. [Rad]).
bẹsnǫ̑ča, f. = besnoba, Cig., Jan., C., ogr.-Valj. (Rad).
bə̀t, -à, m. = bat; danes z betom, jutri s psom, heute Braus, morgen Graus, Kr.; jeseni z betom, po zimi s pesom, Valj. (Rad); bet s cepom odbijati, Gleiches mit Gleichem vergelten, Jurč.
béteg, -ę́ga, m. der Schmerz, Dalm., Boh.; — die Krankheit, Mur., Cig., Jan., ogr. i. kajk.-Valj. (Rad), vzhŠt.; veliki b., die Fallsucht, die Epilepsie, vzhŠt.; — tudi: béteg, gen. bétega, Valj. (Rad), vzhŠt.; — prim. magy. beteg krank, Mik. (Et.).
bétež, -ę́ža, m. der Schmerz: smrtni beteži so me bili obdali, Dalm.; beteži so jo bili prijeli, Geburtsschmerzen, Dalm.; — die Unpässlichkeit, Jan.; die Schwäche, das Leiden, on je naše beteže (infirmitates) na-se vzel in naše bolezni (aegrotationes) je on nosil, Trub. (N. T.); on ozdravi slednjo bolezen in slednji betež, Trub. (N. T.); bolezni med ljudmi in beteže je revežem ozdravljal, Ravn.; — tudi: bȇtež, Valj. (Rad); — prim. beteg.
betežník, m. der Kranke, Mur., Jan., Danj., ogr.-Valj. (Rad).
bȇtvọ, n. 1) der Halm, Mur., Cig., Jan., C., Mik.; bę̑tvo, ogr.-Valj. (Rad); travno b., Cig. siljeno b., der Kornhalm, ogr.-C., Mik.; koruzno b., der Kukuruzhalm: po trije klasi so letos na enem koruznem betvu, Št.; iz betva žrd, aus einer Mücke einen Elefanten, C.; — 2) der Volksstamm, C.; — 3) eine Kleinigkeit, ein bisschen, Cig., Jan., C., Mik.; b. kruha, C.; niso odstopili, ne za betvo, ZgD.; — prim. bitvo.
bézən, -zna, m. 1) die Kluft, die Bergspalte, C., Tolm.-M.; das Loch, C.; teman brlog, GBrda; — tolmun v vodi, Črniče (Goriš.); — 2) die Fuge (z. B. im Bretterboden), Rib.-M.; bezə̀n, -znà, Valj. (Rad); — prim. brezen.
bezjáča, f. 1) die Winzerin, "ker so Štajerci iz Zagorja dobivali viničarice", Zora V. 122.; — 2) die Bartaxt, die Schlichtaxt, das Bartbeil, Mur., Cig., Jan.; ("ime za sekiro po kraju, od kodar je prišla", Zora); — 3) eine Art kroatische Hirtenpfeife, C.; — 4) eine Art Pflaume, C., Št.-Valj. (Rad); — prim. bezjak.
bezljȃj, m. 1) der Renner, der Läufer, Mik.; — 2) = bezljanje, Valj. (Rad).
bezljáti, -ȃm, vb. impf. mit erhobenem Schweif rennen, biesen; krave bezljajo, kadar jih po leti muhe in obadi (brenclji) pikajo; bəzljati, Valj. (Rad); — prim. 2. bezgati, 2. bzikati.
bẹ́ža, f. die Flucht, Mur., Valj. (Rad); — der Auflauf, Mur., C., Mik.
bẹžȃj, m. der Lauf, ogr.-Mik.; bežaj sem dokončal, ogr.-Valj. (Rad).
bȋbra, f. schlechtes Getränk, Cig., Jan.; verpantschter Wein, kajk.-Valj. (Rad); — prim. lat. bibere, piti (?).
bičevȃnje, n. das Geißeln, die Geißelungen, Mur., Cig., Jan., kajk.-Valj. (Rad).
bičeváti, -ȗjem, vb. impf. zu geißeln pflegen, geißeln, Mur., Cig., Jan., kajk.-Valj. (Rad), Bas.
bȋčevje, n. = bičje, Meg., Dict., C., Dalm., Valj. (Rad); jerbasček je iz bičevja spletla, Ravn.; bíčevje, Dol.
bȋčnjak, m. = bičnik, Mur., C., Mik., ogr.-Valj. (Rad).
bȋjəc, -jca, m. der Schläger, der Polterer, C., ('bic') ogr.-Valj. (Rad).
bijénje, n. das Schlagen, Mur., Cig., kajk.-Valj. (Rad).
bíka, f. = 2. bic, 2. bik, Mur., Valj. (Rad).
bíkovnica, f. 1) der Ochsenziemer, C., ogr.-Valj. (Rad); — 2) = bikovina 3), Z.
bíł, f. 1) der Halm, Dict., Mur., Cig., Jan., Valj. (Rad); slamnata b., der Strohhalm, Trub. (Post.); — das Halmgewächs, Jan.; — 2) das Kräutig (von Erdäpfeln, Kürbissen u. dgl.), C.; — 3) črna b., die Braunwurzel (scrophularia nodosa), Cig., Povir-Erj. (Torb.); — tudi: der Beifuß (artemisia vulgaris), Ptuj, SlGor.-C.; — tudi: die Einbeere, (paris quadrifolia), Spodnja Idrija in Volče-Erj. (Torb.); — 4) der Splitter, Mur., b. ali troha (v očesu), Trub. (Post.).
bíla 1., f. 1) der Halm: do bile, bis auf den letzten Halm, C.; — 2) das Kürbisblatt, Danj.-Mik., Kr.-Valj. (Rad); — prim. bil.
bíłce, n. dem. 1. bilo, Valj. (Rad).
bȋłka, f. dem. bil; 1) der Halm; der Grashalm, Valj. (Rad); suh, kakor bilka, Mur.; — 2) das Splitterchen, Mur.
bílọ 1., n. 1) die Schlagader, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), Mik., Valj. (Rad), Erj. (Som.); — 2) das Schlagwerk der Uhr, Cig., Jan.
birȋčka, f. das Weib des Gerichtsdieners, Kr.-Valj. (Rad).
bȋrka, f. = ovca, ogr.-Valj. (Rad), C., Trst. (Let.); — eine graue Geiß, C.; — prim. rus. byrka = ovca.
bíroš, m. der Rinderhirt, ogr.-Valj. (Rad); — iz magy. birus.
bistrǫ̑ča, f. = bistrost, ogr.-Valj. (Rad).
bìt, -tà, m., Cig., Jan., Valj. (Rad), C., pogl. bat, bet.
bíti, sə̀m, (bǫ́di, bǫ̑m, [bǫ̑dem], bȋł səm), vb. impf. — A) s subjektom: 1) sein = existieren; Bog je bil, je in bo vekomaj; bil je oče, ki je imel tri sinove; ne bom dolgo več, mit mir wird es nicht mehr lange dauern; — bestehen, človek je iz duše in telesa; sich befinden; kje si bil tako dolgo? stammen, herrühren, kommen; odkod si? woher bist du? odtod je vsa moja nesreča; gehören; biti v kako faro, zu einer Pfarre gehören, Cig., Met.; in mi bi pod njega hoteli biti? Ravn.; sein = fehlen: kaj ti je? was fehlt dir? nič mi ni, es fehlt mir nichts; gelegen sein, angehen; kaj je tebi za to? kaj je tebi do tega? was geht dich dies an? nič mi ni zanj, za to; dienen, gereichen, kčemu ti bo to? b. v škodo, v čast, v lepotičje; to ni za nič, dies taugt zu nichts; sein, vor sich gehen, geschehen; danes je mraz, vročina; zvečer bo ples v dvorani; danes to ne more biti; kaj bo s teboj? sich befinden; kako si kaj? sich verhalten: tiho bodi! sei still! — 2) sein (copula): biti komu vrsta, jemandem dem Stande nach gleich sein, Rib.-M.; to je moje in pa božje, das gehört mir und Gott; to mi je prijaznost! das heißt Freundschaft! to je, das heißt; b. gostih besedi, viel zu reden pflegen; b. kake vere, sich zu einer Religion bekennen; — ni dobro človeku b. samemu, es ist für den Menschen nicht gut allein zu sein; Bog vam da moč b. močnim; daj nam biti milim in dobrim; biti učiteljem, Lehrer sein, nk. (po drugih slov. jezikih); — 3) predikat je izpuščen: kaj boš ti? — tega jaz nisem nesti (bin nicht imstande), Podmelci (Tolm.)-Erj. (Torb.); — B) brez subjekta: 1) namesto subjekta stoji partitiven genitiv: bilo je vina in kruha na prebitek; bilo je ljudi, da se je vse trlo; — 2) kar bi moglo biti subjekt, je v akuzativu, v negativnih stavkih v genitivu: po vseh potih jo je, koder bi bil utegnil priti, Ravn.; cel voz je bilo ranjenih; tri dni je, kar ga nisem videla; bilo je silo ljudstva, es gab eine Menge Leute; pomni: gola nedolžnost jo je, sie ist die lautere Unschuld, samočista pijaznost ga je, er ist voll Freundlichkeit, Ravn.; ni bilo ni kraja ni konca, es hatte kein Ende; očeta in matere ni doma, Vater und Mutter sind nicht zuhause; brata še ni iz mesta, der Bruder ist noch nicht aus der Stadt gekommen; ne bo me več k vam, ich komme nicht mehr zu euch; Ljubezen je bila, ljubezen še bo, Ko tebe in mene na svetu ne bo, Npes.; da ni mene bilo, tebi bi se bila slaba godila, wenn ich nicht gewesen wäre, so wäre es dir übel ergangen; — 3) z adjektivom (predikatom): vroče je, es ist heiß; težko mi je bilo, es kam mir schwer an; kako ti je? wie befindest du dich? slabo, hudo mi je, es ist mir unwohl, übel; bolje, huje mi je, es geht mir besser, schlechter; — 4) predikat je izpuščen, pa ga je lahko dopolniti: natepejo ga, pa je! (= pa je dobro!) prosi ga odpuščanja, pa bo (und die Sache hat ein Ende); bi še bilo, ko bi ..., es gienge noch an, wenn ..., bi že bilo, ko bi ..., es wäre schon recht, wenn ...; tako se rabi tudi samo: bi, es wäre schon recht: bi, ko bi vsak dan tako bilo, jvzhŠt.; bi, ko bi bilo o kresu Erj. (Izb. sp.); — 5) z infinitivom: ni slišati zvonova, man hört die Glocke nicht; ni bilo nič slišati, da bi bil prišel, es verlautete nichts von seiner Ankunft; — können, sollen, müssen; biti mi ni več doma, ich kann nicht mehr zuhause bleiben; že jih je bilo srečne in vesele videti, Ravn.; kaj mi je začeti? was soll ich thun? pretrpeti nam je, wir müssen es ertragen; stati nam bo pred božjim stolom; — 6) z nominativom, ki je le na videz subjekt: dolg čas mu je bilo, er hatte lange Weile, Met.; groza je bilo videti boja, es war ein Graus den Kampf zu sehen, Npes.; kadar je bilo red, als es an der Zeit war, Trub.; tega ni treba bilo (prim. Mik. (V. Gr. IV. 367.)); — 7) z nekaterimi samostalnimi imeni z akuzativom osebe; ni ga še volja, er hat noch nicht Lust; ne bo vas groza smrti, ihr werdet vor dem Tode nicht erschrecken; groza vas ga je bilo, ihr erschraket vor ihm, Ravn.; kterega teh dveh zgledov vas je misel posnemati? pravice vas bodi skrb! skrb me je! was geht das mich an! jvzhŠt.; sram jo je bilo; strah nas je; čudo vas bodi božje prijaznosti, bewundert die göttliche Liebe, Ravn. (prim. Mik. (V. Gr. IV. 367.)); — objekt stoji pri nekaterih substantivih v genitivu: Niniv bo konec, Ravn. (prim. Mik. (V. Gr. IV. 368.)); — C) werden; bila je žena v solnato postavo, ward zur Salzsäule, Ravn.-Mik.; kaj hočeš biti? was willst du werden? iz tega nič ne bo, daraus wird nichts; sedem let ni iz hleva bil, sieben Jahre kam er nicht aus dem Stall, Npes.-Mik.; (navadnejše: ni ga bilo); — D) opomnje o posameznih oblikah: 1) "bodi" za relativi = "immer" (cunque); kdor bodi, wer immer; kar bodi, was es auch sei; toda: bodi kaj, etwas nichtsnutziges, Mik. (prim. bodikaj); bodi (si) — bodi (si), sei es — sei es, bodi vino, bodi pivo, rad oboje pijem, C.; — 2) z nikalnico se v indikativu prezentnem vkupaj piše in kakor jedna beseda govori: nísəm ali nẹ́səm, ich bin nicht; (pomni: za "bi" se rabi v Ziljski dolini: besem, besi, be, besva, besta, besmo, beste, beso, Jarn. [Rok.]; Besi bila moja, Besi vino pila, Npes.-Schein.; jèsəm-səm, ogr., kajk.-Valj. [Rad]).
bítje 1., n. 1) das Schlagen, die Schlägerei, Mur.; svajo z bitjem končati, ogr.-Valj. (Rad); — b. žile, der Pulsschlag, Cig. (T.); — 2) das Schlagwerk der Uhr, C.; ura z bitjem, ura se je na bitju pokazila, Polj.; tudi: bitjè.
bítje 2., n. 1) das Sein, die Existenz, Mur., Cig. (T.); boj za bitje in nebitje, Zv.; b. in žitje, Zv.; svoje b. imeti, existieren, Vod. (Izb. sp.); — 2) die wesentliche Beschaffenheit: b. in natura, b. in lastnost, Pohl.-Valj. (Rad); — der Zustand: v dobrem bitju držati kaj, etwas im guten Zustand erhalten, Levst. (Pril.); b. ljubljanskega močvirja, Levst. (Močv.); — 3) das existierende Wesen (ens), Guts., Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; umno b., das Vernunftwesen, Cig.
bívolica, f. die Büffelkuh, Mur., Cig. (vívolica, ogr.-Valj. [Rad]).
blagohlę́pnost, f. die Habsucht, kajk.-Valj. (Rad).
blagoslávljati, -am, vb. impf. ad blagosloviti; segnen, weihen, einweihen, Cig., Jan., ogr. in kajk.-Valj. (Rad), nk.
blagoslovljénje, n. die Weihe, die Einsegnung, Cig., Jan., nk.; blagoslovljenjè, ogr.-Valj. (Rad).
blȃgva, f. der Pfefferschwamm (agaricus piperatus), Mur., Cig., Jan.; der Röhrenpilz (boletus), Št., kajk.-Valj. (Rad).
blánja, f. 1) das Brett, Mur., Cig., Jan., SlGor.-C., ogr.-Valj. (Rad); Blanje režem ino nje Lepo skoblim, Danj. (Posv. p.); — 2) der Holzklotz, C., Ajdovščina-Erj. (Torb.); — 3) der Lagerbaum für Weinfässer, Kras-Erj. (Torb.); (blana, Črniče); — mala gredica, Pliskavica (Kras); — prim. it. piana, das Brett, C.
blázən, -zni, f. der Frevel, Mur.; (tudi: blázən, -zna, m., Valj. [Rad]).
blazína, f. 1) der Bettpfühl, das Kissen, Cig., Jan., C., Rib.-M., ogr.-Valj. (Rad); die Matratze, Mik., das Federbett, Cig., Ptuj; — 2) der Fuß- oder Handballen, V.-Cig., Cig. (T.); — 3) der Lagerbalken: a) des Daches, Tolm.-Erj. (Torb.); na blazine se opira vse ostrešje, Gor.; b) des Dreschbodens, Cig., Naklo (Gor.); c) unter Fässern, Naklo (Gor.); d) die Schwelle (z. B. bei der Eisenbahn): hrastove blazine, LjZv.; (bei einer Brücke), Cig.; e) eine wagerechte Stange am Gerüst, worauf die Bretter des Gerüstes ruhen, die Rüststange, V.-Cig.; f) das Well- oder Zapfenlager, Jan., Cig. (T.), Savinska dol.; g) oni del voza, v katerem tiče ročice, Z.; der Rungstock, Cig.; — der Querbaum des Schlittens, V.-Cig.; h) das Pfluggestellchen, Cig.
blȃznik, m. 1) der Irrsinnige, C., Levst. (Nauk), Let.; — 2) der Gotteslästerer, der Frevler, Jan., C., kajk.-Valj. (Rad).
blázniti, -im, vb. impf. 1) beirren, verwirren, Dict.; v igri koga b., Mik., C.; ne dajte se krivičnim ukom blazniti, Krelj; preproste ljudi v pravi veri b. in motiti, Trub.; to šibko srce silno blazni in moti, Dalm.; (durch Schmeichelei), Meg.; — ärgern, Alas.; druge ljudi blazne ali pohujšujo, Krelj; ako pak tebe tvoja roka blazni, ... Trub.; — b. se, ein Aergernis nehmen, sich ärgern, C.; nad njim so se blaznili, Dalm.; vi se čudite ino blaznite, Krelj; — 2) = blazneti, sich wahnsinnig benehmen, irre reden, delirieren, Habd., Cig., Jan., M., C.; — vraga ima i blazni, ogr.-Valj. (Rad); fluchen, lästern, Habd., Mur., C.; proti Bogu b., ogr.-Mik. (Et.).
bláznost, 1) der Irrsinn, der Wahnsinn, Cig., nk.; tresoča b., delirium tremens, Let.; — die Narrheit, die Thorheit, M., C.; modrost tega sveta je blaznost pri Bogu, ogr.-Valj. (Rad); — 2) der Frevel, die Gotteslästerung, C.
blážen, -žena, adj. 1) glückselig, selig, Cig., Jan., nk., ogr.-Valj. (Rad); o blažena mati, Gor.; v novejšem času molijo: blažena (nam. žegnana) si med ženami, gebenedeiet; glücklich: Blažen dom na gori, Danj. (Posv. p.); rabi se tudi ironično = nesrečen, neroden, Cv.
bláženstvọ, n. die Glückseligkeit, der Segen, Jan., C., ogr.-Let., kajk.-Valj. (Rad).
blẹ̑dəc 2., -dca, m. ein blasser Mensch, Valj. (Rad).
blẹdǫ̑ča, f. = bledoba, Cig., Valj. (Rad).
blẹdọ̑st, f. die Blässe; (blẹ́dost, kajk.-Valj. [Rad]).
blekáš, m. der Blöker (o kozlu, ki rad blekeče), Erj. (Torb.).
blẹsíkati, -kam, -čem, vb. impf. schimmern, Valj. (Rad).
blískati, -am, vb. impf. 1) blitzen: z očmi bliska, seine Augen sprühen Feuer, Cig.; — bliska = bliska se; Po gorah grmi in bliska, Ljubček pa po polju vriska, Npes.-Valj. (Rad); tako močno bo grmelo in bliskalo, da ljudje bodo oslepeli, Jsvkr.; bliska ino treska, ogr.-Valj. (Rad); — 2) b. se, blinken; zlato se bliska, Cig.; glitzern: Kak lepo se rosa bliska! Preš.; — bliskalo se je rib in ribic vse polno po vodi, Ravn.; — bliska sè, es blitzt; vso noč se je bliskalo; — blíšče se, Valj. (Rad).
bliščȃva, f. = bleščava, M., C., ogr.-Valj. (Rad); brez bliščave (prunklos) koga vzrediti, Slom.
blȋtva, f. der Mangold (beta), Pohl., kajk.-Valj. (Rad); — prim. it. bieta (iz: bleta), Mik. (Et.).
blizína, f. die Nähe, Mur., kajk.-Valj. (Rad).
blíža, f. die Nähe, Cig., Mur., Jan., Valj. (Rad).
blȋžati, -am, vb. impf. nähern; b. se, sich nähern, nahen; sovražnik, nevihta, zima se bliža; b. se komu, h komu; Z duhovnim bliža slapu se Savice, Preš.; konj frče, če se k njemu osel bliža, ogr.-Valj. (Rad); b. se koncu ali h koncu, nk.
blǫ́da, f. 1) der Irrthum, C., kajk.-Valj. (Rad); — 2) = obloda, Cig.
blǫ́dnost, f. der Irrthum, C.; v b. napeljati, plačo blodnosti vzeti (= prejeti), ogr.-Valj. (Rad).
bobȋčək, -čka, m. = bobič, Valj. (Rad).
bobovína, f. das Bohnenstroh, Cig., C.; tudi: bobǫ̑vina, Valj. (Rad).
bobovníca, f. das Bohnenstroh, Mur., Valj. (Rad).
bǫ̑breg, m. 1) nav. pl. bobregi (bobreki) die Niere, C.; — 2) der Fichten- oder Tannenzapfen, Valj. (Rad); — pogl. bubreg.
bodečíca, f. das Seitenstechen (pleuritis), Valj. (Rad).
bōdər, -dra, adj. heiter, munter, muthig, Jan., Šol., Cig. (T.); bodri možakarji so naglo razsodili, LjZv.; Rad gledam ti v valove bodre, Greg.; — iz rus.
bodílọ, n. der Stachel, C., M.; bodilo na trnji, Škrinj.-Valj. (Rad); — die Bohrahle, der Pfriem, Cig., Jan.; v uganki: šilo, bodilo, po hosti hodilo, ni pilo ne jelo, pa vendar živelo, (ali: pa vendar debelo), = kostanjeva ježica, jvzhŠt.; — die Stechwaffe, Cig., Jan.
bȏdkati, -am, vb. impf. kleine Stiche machen, Valj. (Rad).
bọ̑g,* bogȃ, m. 1) der Gott; lažnjivi, krivi bogovi, die falschen Götter, Götzen; služite drugim bogom, Dalm.; — pomni: zlega boga uživa z menoj vred, es geht ihm schlecht, wie mir, BlKr.-M.; — Bog, Gott (der Christen); Boga moliti, beten; Bogu služiti, Gott dienen; Bog oče, Gott Vater; Bog človek, Bog in človek, der Gottmensch, Jan.; — tak hrup je, da ni grmečega Boga slišati (čuti), *von zu großem Lärm hört man den Donner nicht, Z., Levst. (Zb. sp.); — v rekih o pozdravljanju: (prihajajočemu ali sploh temu, s katerim smo se sešli): Bog te sprimi, (vzprimi), grüß dich Gott! Cig., Jan.; (prim. Bog vas primi! Alas.; "buge waz primi gralva Venus!" tako je pozdravil l. 1227. koroški knez s svojimi vitezi Ulrika Lichtensteinskega, ki je kot Venera oblečen potoval, Kres 1882, 177.); (pri ločitvi:) z Bogom! adieu! lebe wohl! Bog te obvaruj! behüt' dich Gott! Bog s teboj! Bog z vami! Gott befohlen! Cig.; ("Bog z vami" je odgovor na "Bog vas primi", Alas.); z Bogom ostani, Gott befohlen! (pri srečevanju:) dobro jutro Bog daj! odzdrav je: Bog ga daj! (tudi samo: Bog! Levst. [M.]); zato: Boga povedati, C.; komu Boga dati (davati), grüßen: srečal me je, ali ni mi Boga dal, Z., Npes.-Vraz; (delavcem:) Bog daj dobro srečo! Bog daj srečo! Glück zu! Glück auf! (uživajočim kako jed:) Bog blagoslovi (žegnaj)! (počivajočim:) Bog daj srečo k počivanju! Bog daj dober počitek! (o napivanju:) Bog živi! Gott erhalte! mozi ti Bog! ("masti bog") Guts.; prim. moči; (ako kdo kihne:) Bog pomagaj! zur Genesung! (v vzklikih:) Ti moj Bog! Bog pomagaj, da si tako nagle jeze! Bog mu daj zdravje, on mi je veliko dobrega storil! Bog mu daj dobro, tam kjer je! hvala Bogu! bodi ga Bog zahvaljen! Gott sei Dank dafür! Boga zahvali, da si toliko dobil! skrajšano: "Bog", za: "Bog bodi hvaljen", ali kaj takega: Bog, da je tako, gottlob (ein Glück, ich bin froh, ich bin zufrieden), dass es so ist; Bog, da si prišel! Bog, da te ni videl! sam Bog, da nisem tega izgubil! Levst. (M.); še Bog, da je toliko; gottlob, dass es so viel ist, jvzhŠt.; Kruha b' ti dala, Ajdov je. "Ljubica moja, Bog, da je!" Vod. (Pes.); še Bog, če mu bomo hoteli žlico dati, LjZv.; Bog se usmili! Bogu se smili! Gott erbarme sich! tak je bil, da se Bogu smili! er sah aus, dass es Gott erbarme! bodi Bogu potoženo! Gott sei es geklagt! Bog hotel! wollte Gott! Bog dal, da bi bilo tako, gebe Gott, dass es sich so verhalte! Bog daj! geb' es Gott! Bog pomozi! helfe Gott! ako (če) Bog da! so Gott will! naj pa bo z Bogom! so sei es denn in Gottes Namen, Levst. (M.); Bog ve! weiß Gott! Bog ve, kdo, Bog ve, kam itd.; vedi si ga Bog, kje vedno tiči! Bog sam vedi, kaj bo iz tega! nosi se, kakor bi bila Bog si jo vedi kaj, Vrt.; Bog ne daj! Bog ne zadeni! Bog obvaruj! Bog prenesi! Bog odvrni! Gott behüte! Gott bewahre! Bog tega varuj! das verhüte Gott! (Bognasvaruj, subst.; der Gottseibeiuns, Jurč.; strah imeti pred čim, kakor Bognasvaruj pred križem, SlN.); Bog in sv. božji križ! Bog bodi pri nas in sveti vtorek! (sreda itd., kakeršen dan si je tedaj, kadar se to govorí; a tako govore največ tedaj, kadar odvračajo od sebe čarodejsko moč, in to se imenuje "dan izgovoriti", Levst. [Rok.]); za Boga svetega! za Boga milega! za Boga! um Gottes Willen! (poglej vsaj, skozi Bog! Dalm.; za skozi Bog! Prim., Kras; po it. "per Dio!" napačno narejeno); (o zagotavljanju, zaklinjanju:) Bog in duša! bei meiner Treue! Cig.; Bog me! (bogme!) = so wahr mich Gott strafe! bei Gott! Bog me, da je res! Bog mi je priča! — "pod milim Bogom" se pristavlja v podkrepljanje kakega nikanja; n. pr. nima pod milim Bogom nič opraviti; er hat auf Gottes Erdboden nichts zu thun; — v Boga ime (vbogajme) dati kaj, ein Almosen geben; rad v Boga ime daje; — 2) die geweihte Hostie: župnik je nekam šel z Bogom, (gieng versehen); — 3) das Gottesbild: držiš se, kakor lipov bog! = du thust so hölzern! bogove prodajati, Kruzifixe verkaufen; — 4) bog stari, die Gottesanbeterin (mantis religiosa), Kras-Erj. (Torb.).
bogatȃj 1., m., Pohl.-Valj. (Rad), LjZv., pogl. bogatej.
bogȃtuš, m. = bogatuh, kajk.-Valj. (Rad).
bogčarȋja, f. coll. die Armen, kajk.-Valj. (Rad); — prim. 2. bogec.
bọ̑gəc 1., -gca, m. dem. bog; 1) der liebe Herrgott; — das Crucifix; — 2) der Götze, Habd.-Mik., C., ogr.-Valj. (Rad); — 3) die Gottesanbeterin (mantis religiosa), Goriš.-Erj. (Torb.).
bọ̑gək, -gəka, m., C., Valj. (Rad); pogl. 1. bogec.
bogíca 1., f., nam. božica, = boginja, Guts., C., ogr.-Valj. (Rad).
bogíca 2., f. die Bettlerin, kajk.-Valj. (Rad); — prim. 2. bogec.
bogínja, 1) die Göttin; on je boginjo vprašal in ne vprašal Gospoda, Dalm.; bọ̑ginja, Preš.; — 2) die Wahrsagerin, Mik.; — 3) neka gosenica, Ravn.-Cig.; (prim. bohinja, neka gosenica zelena z rožičem, Kr.-Valj. [Rad]).
bogorodíca, f. die Gottesgebärerin, Jan., Vrt., kajk.-Valj. (Rad).
bȏgstvọ,* n. = boštvo (Gottheit), Jan., Bas., Pohl., ogr.-Valj. (Rad), Preš.
boháti, -ȃm, vb. impf. 1) entzweiquetschen, entzweiplatzen machen: b. češplje, C., Valj. (Rad), Gor.; b. se, aufspringen, platzen: češplje se bohajo, Z.; — 2) mästen: trebuh, prašiče b., C.; — prim. boh.
bojȃzən, -zni, f. die Furcht, die Befürchtung, Cig., Jan., Cig. (T.), ogr.-Valj. (Rad); — der Schrecken, Guts.
boję́čost, f. = boječnost, Jan.; brez boječosti, Škrb.-Valj. (Rad).
bojevalíšče, n. der Kampfplatz, Cig., Pohl.-Valj. (Rad).
bojevȃvəc, -vca, m. der Kämpfer, Cig., Jan., Škrinj.-Valj. (Rad), nk.
bǫ̑jna, f. der Kampf, der Krieg, ogr.-Valj. (Rad).
bojníca, f. die Kämpferin, die Kriegerin, Valj. (Rad); zdaj pak, ti bojnica, pripravljaj se! Dalm.
bojtár, -rja, m. der Unterschafhirt, ogr.-C., Valj. (Rad); — iz magy.
bȏł, -i, f. der Schmerz, Cig., Jan., Levst. (Sl. Spr.); srčna b., das Herzeleid, Jan.; Duh plemeniti sam bo nosil boli, Greg. (prim. bȏl, gen. bȏli, kajk.-Valj. [Rad]); — suha bol, die Schwindsucht, Notr.
bolẹ̑znost, f. die Krankheit, C., ogr.-Let.; — der Schmerz, ogr.-Valj. (Rad), Danj.-M.
bołháč, m. 1) kdor ima veliko bolh, Z., Valj. (Rad); — 2) der große Erdfloh (haltica oleracea), Erj. (Z.).
bołšíca, f. dem. bolha, Jan., Valj. (Rad).
bołšnják, der vordere Hemdschlitz, Kr.-Valj. (Rad).
bȏlta, f. das Gewölbe, Mur., BlKr., kajk.-Valj. (Rad); — prim. it. volta.
bolvȃn, m. 1) der Götze, ogr.-Valj. (Rad), Zora; — 2) der Block: alabaster v bolvanih, DZ.; — prim. balvan.
bolvȃnstvọ, n. der Götzendienst, ogr.-Valj. (Rad).
bọ̑mbək, -bka, m. 1) kravji zvonček, Valj. (Rad); — 2) die Fruchttraube vom Holunder und Aehnliches, C.; hangende Knospe, C.; das Kartoffelsamenkügelchen, BlKr.; — prim. bombati.
borȋvəc, -vca, m. der Kämpfer, Cig., Jan.; der Fechter, Cig., Jan.; der Ringer, Jan., Valj. (Rad).
borjénje, n. das Kämpfen, der Wettkampf, Cig., Jan., C., nk.; na skradnje b. svojo dušico okrepiti, kajk.-Valj. (Rad); tudi: borjenjè, ogr.-Valj. (Rad).
borovíca, f. = brina, Št.-Cig., Valj. (Rad); z borovico po hišah kade, Pjk. (Črt.); tudi: bǫ́rovica, Mur., okoli Maribora-Zora.
borǫ̑vje, n. coll. der Föhrenwald, der Kieferwald; borovjè, ogr.-Valj. (Rad).
bosáča, f. 1) die Barfüßerin, Mur.; — 2) ein Rad ohne Schiene, C.
bósti, bódem, vb. impf. stechen; vol bode, der Ochs ist stößig; vola se bodeta, die Ochsen stoßen sich mit den Hörnern; kdor se rad bode, se roga iznebi, C.; — bode me, ich habe einen stechenden Schmerz; pos. ich habe Seitenstechen; v oči b., auffallend sein, Jan., nk.; — hervorsprossen: žito iz zemlje bode, Z.
bòt, bóta, m. = bat, C., ogr.-Valj. (Rad).
botrínja, f. 1) = botra, Dict.-Mik.; — 2) = botrina 1), Dict., Cig., Jan.; — 3) der Pathenschmaus, Kr.-Valj. (Rad); tudi pl. botrinje, Kras.
božȃnstvọ, n. die Gottheit, Habd., Mur., ogr.-Valj. (Rad), nk.
božȃstvọ, n. = božanstvo, Rog., Valj. (Rad).
bǫ́žati (dodatek k slovarju), dodaj v 1. v.: tudi: bǫ̑žam, Valj. (Rad).
božíca, f. die Göttin, Jan., Mik., kajk.-Valj. (Rad).
božȋčnjak, m. 1) = božičnik 1), Mur., Cig.; — 2) veliki b., = december, mali b., = januar, kajk.-Valj. (Rad).
bračíca, f. = beračica 1), Valj. (Rad).
bradȃtəc, -tca, m. der Großbart, Valj. (Rad).
brádəlj, -dlja, m. 1) das Kinn, V.-Cig., C.; — 2) das Bartläppchen der Hühner, Cig., Jan., Valj. (Rad); — 3) der Zapfen am Halse der Schweine, C.; — 4) der Bart der Zimmermannsaxt: bradelj je bradljina brada, Mik.; žatlaka ima toporišče, uho, prednji in zadnji bradelj, Vod. (Rok.); — 5) der Schlüsselbart, C.
bradȋnje, n. coll. der Baumbart, C., ogr.-Valj. (Rad).
brámor, -rja, m. 1) die Werre (gryllotalpa vulgaris), Mur., Cig., Jan., Erj. (Ž.), Valj. (Rad), Št.; prim. podjed; — 2) der Spath, der Knoten am Knie, (eine Krankheit bei Pferden und Ochsen), V.-Cig.; junec ima bramorja, (bramora) Polj.; — 3) pl. bramorji, Scropheln, Notr.-Cig., Jan., Nov.; imel je bramorje ali bezgavke, Cv.; — der Beinfraß, Cig., C.; — tudi: brámor, -óra, Polj.; — prim. mramor.
brȃn, m. 1) = bran, f. 1), Valj. (Rad); — 2) = jez: Srdita črez branove stopi, Greg.; b. postaviti žugajoči reki, Jurč.
branȋtelj, m. der Vertheidiger, der Schirmer, Cig., Jan., ogr.-Valj. (Rad); — der Schutzherr, Krelj.
brániti, -im, vb. impf. 1) vertheidigen, beschützen; z mečem koga b., levinja svoje mladiče pogumno brani; b. trdnjavo; b. svoje poštenje; redko z gen.; kaštigaj hude, brumnih brani, Krelj; b. koga komu (čemu), jemanden gegen jemanden (etwas) vertheidigen, schützen: tuj mož nas je pastirjem branil, Ravn.; b. koga muham, Cig.; isto oglje brani hišo streli, a žito črvom, Navr. (Let.); tudi: čredo b. volkov, domovino b. nesreč, zoper sovražnike, proti sovražnikom; psi branijo živino od tatov i divjačine, ogr.-Valj. (Rad); b. se, sich vertheidigen, sich wehren: hrabro so se vojaki branili; nima se s čim b., er hat nichts, womit er sich wehren könnte; b. se s čim, sich auf etwas berufen (Cig.), etwas vorschützen, Jan.; — 2) wehren, verwehren; nihče ti ne brani tukaj stati; b. komu, da ne more črez most, jemandem den Uebergang über die Brücke wehren; živini b. v škodo, das Vieh vom Schadenmachen abhalten; to brani kačam k hlevu, k hramu, Pjk. (Črt.); zverinam na njive b., das Wild vom Felde fernhalten; Meni k Minkici branijo, Npes.-Schein.; komu kaj b., jemandem etwas verwehren; tega ti nihče ne brani, das ist dir unverwehrt, das verbietet dir niemand; — b. se česa, sich gegen etwas wehren: branili smo se teh davkov, pa se jih nismo mogli ubraniti; b. se darila, das Geschenk nicht annehmen wollen; kruha se ni braniti, Brot darf man nicht verschmähen; b. se komu, čemu, Cig.; Kdor klobas po zimi hrani, Se po leti muham brani, Vod. (Pes.); — sich weigern: kaj se braniš vzeti denar? brani se toliko plačati; — 3) = branati, Jan.
bratȋčna, f. des Bruders Tochter, die Nichte, Habd., Hip. (Orb.), Jan., C., kajk.-Valj. (Rad).
brȃtja, f. coll. die Brüder, ogr.-Let., kajk.-Valj. (Rad), BlKr.
brátrančič, m. dem. bratranec, C., Valj. (Rad).
brȃtva, f. die Sammlung, die Lese, Mur.; die Weinlese, Mik., Cig., Jan., Dalm., ogr.-Valj. (Rad).
brȃv, m. 1) das Schafvieh (ohne Rücksicht auf Alter und Geschlecht), Cig., Met., ogr.-Valj. (Rad); — der Schöps, Berkini-Erj. (Torb.); — 2) das Schwein, C., Mariborska ok.; — 3) = živinče: drobni bravi, C.; — = žival, C.
bravę̑tina, f. das Schöpsenfleisch, Valj. (Rad).
brázdati 1., -am, vb. impf. = brazditi, Jan., Valj. (Rad).
brázdenica, f. die Hohlkehle, Guts., Valj. (Rad); brazdeníca, Mur.
brȃzdež, m. 1) der Schmierer, der Sudler, M.; — 2) der Schmutzfleck, Cig., Valj. (Rad).
brbljìv, -íva, adj. plapperhaft, Valj. (Rad).
brbljȋvəc, -vca, m. der Plapperer, Valj. (Rad).
brbotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. 1) brodeln, sprudeln, BlKr.; — 2) schnell, undeutlich reden, Cig., C., Glas.; — stammeln, Valj. (Rad); schwätzen, plaudern, C., Vrt., Trst. (Let.).
brbotljȋvəc, -vca, m. der Stammler, Valj. (Rad).
brbȗnək, -nka, m. die aufsteigende Wasserblase, Cig., C., Valj. (Rad).
bŕdọ, n. 1) der Hügel, die Anhöhe; veseli ga pisano brdo, Jurč.; pl. brda, die Hügelgegend, Cig., Jes.; — das Vorgebirge, Mur., Cig., Jan., Valj. (Rad); — 2) der Weberkamm, Mur., Cig., Jan., C., Hip. (Orb.), Kr.; oba sta na eno brdo tkana, beide sind von gleichem Charakter, Z.; brez mendranja ne zleze tkalcu platno na brdo, Jan. (Slovn.); — 3) pl. brda, stroj, s katerim se vrvi pletejo, SlGor.
bȓdokva, f. der Salat (lactuca), Valj. (Rad).
brẹgáča, f. das Hügelchen, unbedeutender Berg, M., C.; krt napravi na dan tristo bregač, Št.-Valj. (Rad).
brẹgúlja, f. = bregovnica, Mur., Cig., Kr.-Valj. (Rad), Erj. (Rok.).
bremę̑nce,* n. dem. breme, kleine Last, M.; (bremę́nce, Valj. [Rad]).
brenkáč, m. 1) der Klimperer, Cig.; — 2) der die aufgeackerten Erdklumpen zerschlägt, Kr.-Valj. (Rad).
brẹ̑st 2., m. die Balzzeit, Cig., Valj. (Rad); — nam. mrest.
brẹ̀z, -ẹ́za, m. = breza, Valj. (Rad).
brezdȗšnik, m. der Herzlose, der Gefühllose, Mur., Cig., Valj. (Rad); — der Bösewicht, Meg., Dict., Krelj.
brẹ̑zəc, -zca, m. ein gestreifter Ochs, Lašče-Levst. (M.), Valj. (Rad); ein gestreiftes scheckiges Pferd, Cig.
brẹzováča, f. der Birkenstab, Cig., Valj. (Rad).
brẹ́zovəc, -vca, m. 1) der Birkenstamm, C., Danj., Mik.; — der Birkenstock, Valj. (Rad); — 2) die Rothwurz (tormentilla), C.
brezrokȃvəc, -vca, m. eine Art Weste, Valj. (Rad).
brẹžȃnjək, -njka, m. kleiner Hügel, C., Mik., Valj. (Rad), Št.
brẹ̑žčək, -čka, m. dem. brežec, Valj. (Rad).
brẹžína, f. 1) das Ufer: nekaj brežine se je utrgalo, Nov.; pod brežino so raki, C.; der Dammaufwurf, C.; — die Ufergegend, M., C.; — 2) der Abhang, der Seitenabfall eines Berges, Cig. (T.), C., Jes.; po dolinah in brežinah, C.; brežine kopati, die Berge roden, Z.; das Steigende (im Bergbau), Cig. (T.); — die Anhöhe, der Berg, Cig., C., M.; — (solnce) zlate trake vrže na drevje in brežine, ogr.-Valj. (Rad); — 3) das Bergheu, Cig.
bridkǫ̑ča, f. = bridkost, ogr.-Valj. (Rad).
brijačíca, f. des Barbierers Weib, Valj. (Rad).
brisȃčnjak, m. mesto, kjer brisača visi, kajk.-Valj. (Rad).
brisáłce, n. dem. brisalo, Valj. (Rad).
brisálọ, n. das Handtuch, Cig., Jan., C.; der Abwischfetzen, Valj. (Rad).
brisȃvka, f. das Abwischtuch, das Handtuch, Mur., Cig., Jan.; der Wischlappen, Kr.-Valj. (Rad).
brȋslja, f. 1) das Abwischtuch, das Handtuch, Cig., Jan., Mik., Kras, Polj.; — der Wischfetzen, Valj. (Rad); — 2) ein aufgeputztes, stolzes Mädchen, C., Z.
bríti, brȋjem, vb. impf. 1) rasieren; b. se, sich den Bart rasieren; ovce b., scheren, ogr.-Valj. (Rad); sukno b., das Tuch scheren, Cig.; — 2) b. se, sich haaren: konj se brije, verliert das Winterhaar, Z.; sich mausen (von Vögeln), Federn lassen, Cig., C.; das Laub verlieren: drevje se brije, Cig.; — 3) brez britve b. koga, jemanden fein betrügen, Cig., M.; norce b., Possen reißen, scherzen, Flausen treiben; — 4) scharf wehen; veter, burja brije; Zlo brije zunaj mraz nocoj, Preš.; veter me brije, bläst mich scharf an, Cig.
bȓk 1., m. 1) ein Barthaar, Valj. (Rad); — 2) pl. brki (brkovi), der Schnurrbart, Cig., Jan.; — 3) der Bartfaden (z. B. eines Fisches), Cig.; — 4) die Weinrebenranke, C.; — 5) die Dille des Schnabels (zool.), h. t.-Cig. (T.).
bŕka 1., f. 1) ime ovci (Z.), ali kobili, kajk.-Valj. (Rad); — 2) pl. brke, = brki, der Schnurrbart.
bŕklič, m. = brkle, C., Valj. (Rad).
brljȗzga, f. 1) die Kothsuppe, C., Z.; — das Gepantsch, C., SlN.; — 2) tako se reče otroku, ki rad brljuzga po skledi, Polj.; — 3) der Backenstreich, Mur., Cig., Jan., Met.; b. v obraz, Ravn.
brljȗzgati, -am, vb. impf. 1) patschen, patscheln: po blatu b., Cig., Jan., M., C.; otrok po jedi po skledi brljuzga, Polj.; — 2) b. koga, ohrfeigen, Jan., Valj. (Rad), Ravn.
brljúzniti, brljȗznem, vb. pf. = brljuzgniti, Cig., M., Levst. (Zb. sp.), Valj. (Rad).
brlǫ̑žič, m. dem. brlog, Valj. (Rad).
brodaríca, f. des Fährmanns Weib, Valj. (Rad).
brọ̑dək, -dka, m. dem. brod, Valj. (Rad).
bróditi, brǫ́dim, vb. impf. 1) waten; po vodi b., Cig.; skozi blatno mesto b., Trub.; — wühlen, Guts.; s prstom b. po čem, Gor.; stochern: Ne brodi drugim po zobeh, Čb.; — pantschen, C.; — sudeln (z. B. beim Essen), Mur., C.; otrok brodi, SlGor.; — 2) abgeschmacktes Zeug reden, C.; — = bloditi (irre reden), Cig., Jan.; — 3) trans. durchwaten, pren. durchschweifen: gošče i dole brodi s čudom moj pogled, ogr.-Valj. (Rad); — aufwühlen: b. vodo, das Wasser trüben, Mik.; — b. star prepir, einen alten Streit aufrühren, Cig.; — mengen: b. vmes lahovščino, Ravn.; — 4) überfahren: C.; broditi človeka na ono stran (reke), Vrt.; — b. se, zu Schiffe fahren, Habd.; tudi: brodíti.
brodnár, -rja, m. = brodnik, Dict., Mur., Cig., Danj.-Valj. (Rad); Brodnarja je zaklicala, Holaj, holaj, brodnarič mlad! Npes.-Vraz.
brójiti (dodatek k slovarju), dodaj: brojíti, -ím, kajk.-Valj. (Rad).
brȏskva, f. die Kohlrübe (brassica oleracea), Meg., Tolm.-Erj. (Torb.), Brežani (Ist.)-SlN.; tudi: brǫ̑skva, Valj. (Rad); — prim. it. brasca, die Kohlpflanze.
brózda, f., V.-Cig., ogr.-Valj. (Rad); pogl. brzda.
bŕsati 1., bȓsam, -šem, vb. impf. = brcati, Mur., M., C.; konj brše ali grize, ogr.-Valj. (Rad); srce jim brše krepkeje, SlN.
bŕsniti, bȓsnem, vb. pf. = brcniti, Cig., Met.; Nalašč jezik njemu zdrsnil, Da Slovana spet je brsnil, Levst. (Zb. sp.); konj je detetu oko in zobe vun brsnil, ogr.-Valj. (Rad).
br̀st, bŕsta, brstà, m. 1) die Baumknospe; cvetni, listni b., die Blüten-, die Blattknospe, Tuš. (B.); — 2) der Trieb; b. pognati, Dalm.; coll. die Triebe: obrezani mladi pritlikavci veliko novega brsta poženejo, Pirc; deblom veje odžagati, brst oklestiti in ga v butarice podelati, Ravn. (Abc.)-Valj. (Rad); brsta je zagrabil in ga na ogenj nese, Ravn.
brȗnda 1., f. 1) die Maultrommel, BlKr., Valj. (Rad); — 2) = volk (Schnurre), Cig., C.
brȗndati, -am, vb. impf. na orodje gosti, ki brni, SlGor.; die Maultrommel schlagen, Cig., M., BlKr., Valj. (Rad).
brúsiti 1., -im, vb. impf. 1) schleifen; nož, meč b.; abwetzen: črevlje b. (beim Gehen); pete b. za koga, für jemanden herumlaufen; piti zna in b. pete (= plesati), LjZv.; zobe si b. na kaj, sich auf etwas Rechnung machen, Cig., Št., ogr.-Valj. (Rad); = b. se: uže več dni se je brusil na pijačo, ki ga v svatovski dan čaka, Jurč.; jezik b., die Zunge wetzen; — 2) — schwätzen: voznikom in mesarjem brusim po vozniško in mesarsko, LjZv.; kaj zopet to brusiš? SlN.; — divji petelin brusi, balzt, SlN.; — b. kroglo, = kegljati, Svet. (Rok.).
brȗšnja, f. das Schleifen, Valj. (Rad).
bȓvnọ, n. = bruno, der Balken, Mur., Mik., ogr. in kajk.-Valj. (Rad), SlGor., BlKr.; (pomni: "bruvan" nosači, Balkenträger, Krelj).
brzína, f. die Schnelligkeit, die Geschwindigkeit, Valj. (Rad); b. obteka, vrtnje, pada, meta, širjenja, die Umlaufs-, Umdrehungs-, Fall-, Wurf-, Fortpflanzungsgeschwindigkeit, b. raste, pojemlje (pada), nimmt zu, nimmt ab, Cig. (T.); — hs.
brzǫ̑ča, f. = brzost, kajk.-Valj. (Rad).
búča,* m. 1) der Kürbis (cucurbita pepo); buče saditi; buče svinjam dajati*; — 2) der Flaschenkürbis; — ein daraus verfertigtes Gefäß: die Kürbisflasche, Z.; der Weinheber, Št., Cig.; ein Schöpfgefäß, Notr., C.; — 3) ein bauchiges Gefäß: ein bauchiger Krug, C., Št.; — die Destillierflasche, Cig.; Heronova b., der Heronsball, Cig. (T.), Sen. (Fiz.); — = pol bokala, polič, Ip.-Erj. (Torb.); — 4) der Schädel = glava (zaničlj.); dobiti po buči; prazna buča, leeres Gehirn; — 5) die Beule, die Anschwellung, ogr.-Valj. (Rad).
bȗčnica, f. 1) der Kürbiskern, der Kürbissame, C., Kres; — 2) bučnice, Kürbsen (cucurbitaceae), Tuš. (R.); — 3) der Kürbiskuchen, Valj. (Rad); — 4) die Kürbisflasche, Cig.; — 5) die Flaschenbirne, Cig., C.; — 6) der Günsel (ajuga), Cig., Medv. (Rok.).
bȗd 1., m. die Aufmunterung: bud predramlja, ogr.-Valj. (Rad).
búdəlj, -dlja, n. = budla, die Fülle des Bratens, Valj. (Rad); — prim. budla, budlati.
bȗka, f. der Tumult, Cig., C., kajk.-Valj. (Rad).
bȗkvež, m. ungeschickter Mensch, Valj. (Rad).
búncəlj, -clja, m. die Nocke (eine Mehlspeise), V.-Cig., Ravn. (Abc.)-Valj. (Rad); — prim. kor.-nem. wutzel = Wülstchen, Röllchen. (?)
bȗnda, f. schwerer Ueberrock oder Mantel, M., Lašče-Levst. (Rok.), BlKr.; der Pelzmantel, ogr.-Valj. (Rad); — iz madž.
bȗndaš, m. ovčarski pes, ogr.-Valj. (Rad).
búnjavəc, -vca, m. der Bausback, Cig., Valj. (Rad).
bȗnka, f. 1) der Schlag, der Stoß, der Puff, Cig., Levst. (Rok.); — 2) die Geschwulst, die Beule infolge einer Contusion; debela b. mu je stekla na čelu, LjZv.; — irgend eine knotenartige Verdickung, z. B. der Knorren am Holze, Cig., Valj. (Rad); — 3) neka hruška, Krško, Sv. Jakob ob Savi-Erj. (Torb.); die Faustbirn, Cig.; — 4) pl. bunke, die Bassgeige, Zilj.-Jarn. (Rok.).
búrkanje, n. 1) das Brodeln, Mur.; — 2) stürmische Erregung: das Aufwallen des Meeres, Cig.; b. morskega šuma, kajk.-Valj. (Rad).
búrkati 1., bȗrkam, vb. impf. 1) mit Blasen aufwallen, brodeln, sprudeln, Mur., Št.; — 2) aufwallen machen, erregen: vodo b., Cig.; — beunruhigen: naj te ne burkajo tuje misli, kajk.-Valj. (Rad); — b. se, aufgeregt, unruhig sein (o morju), Cig., Jan.; (o človeku), C.; naj se ne burka srce vaše, kajk.-Valj. (Rad); — prim. buriti.
bȗrklež, m. ungeschickter Mensch, M., Valj. (Rad), Kr.
bȗška, f. die Geschwulst infolge einer Contusion, Z., Bes.; tako me je udaril, da mi je buška stekla, Valj. (Rad); lasna buška, die Haarpapille, Erj. (Som.); — prim. 2. buhniti.
bzíkanica, f. die Spritzbüchse, die Spritze, Mur., ogr.-Valj. (Rad).
bzíkati 2., -kam, -čem, vb. impf. biesen (o goveji živini): živina bziče, Mik., Valj. (Rad); — prim. bezgati, bezljati.
cáca, f. der Kleister, die Pappe, Guts., Št.-Valj. (Rad).
cȃjnarica, f. kladivo, s katerim se železo cajna, Gor.-Valj. (Rad); — prim. cajnati.
cȃndra, f. der Fetzen, der Lappen, Cig., Jan., kajk.-Valj. (Rad); — prim. kor.-nem. zalder, zader f. etwas Faserichtes. (?)
cȃnjək, -njka, m. der Fetzen, C., SlN., kajk.-Valj. (Rad); — prim. 2. canja.
cápa 2., f. die Pfote, kajk.-Valj. (Rad); — prim. it. zampa, die Pfote.
cȃrga, f. der Wortwechsel, kajk.-Valj. (Rad).
cȃrgati se, -am se, vb. impf. streiten, kajk.-Valj. (Rad).
cę́cati 1., cę̑cam, vb. impf. saugen: dete, tele ceca, Mur., vzhŠt., ogr.-Valj. (Rad).
cę́dər, -dra, m. die Ceder, Cig., Jan., Dalm., Ravn., Jap.; libanski c. (cedrus Libani), Tuš. (R.); — tudi: cédər, Valj. (Rad).
cẹdȋłnjak, m. = cedilnik, Fr.-C., Valj. (Rad).
cę́drovje, n. der Cedernwald, Jan.; cédrovje, Valj. (Rad).
cę́hmoštər, -tra, m. = cehmešter 2), Valj. (Rad).
cẹ́panica, f. 1) das Scheit, Mur., C.; tudi hs.; — 2) cẹpaníca, neka vrsta črešenj, kajk.-Valj. (Rad).
cẹ̑pəc, -pca, m. dem. cep; 1) kleines Pfropfreis, Valj. (Rad); — 2) cẹ́pəc, der Dreschflegel; — der Prügel, der Knüttel, Cig., C., M.; — das Anschlagholz in der Mühle, den Beutelkasten zu erschüttern, Cig.; — ein grober, plumper Mensch, ein Flegel.
cepə̀t, -ptà, m. das Gestampfe, das Getrampel, Valj. (Rad); (cepèt, -ę́ta, Mur., Cig., Jan.); das Zappeln, C.
cẹpíka, f. 1) das Pfropfreis, Meg., C., Z., Nov.; — 2) ein durch Pfropfen veredelter Fruchtbaum, C., Biljana (Goriš.)-Erj. (Torb.); cepike se morajo na zimo s capami obsukati, ogr.-Valj. (Rad).
ceptə̀c, -əcà, m. das Knabenkraut (orchis), C., Tuš. (B.), Valj. (Rad); — tudi: der Frauenschuh (cypripedium calceolus), Tuš. (R.).
cẹ̑starica, f. das Weib des Straßeneinräumers, Valj. (Rad).
cẹstnína, f. das Straßengeld, die Straßenmautgebür, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), DZ., Valj. (Rad).
cę̑vta, f. = cefta, cehta, der Wassereimer, Cig., C., Valj. (Rad).
cíca 1., f. die Katze, ogr.-Valj. (Rad).
cȋfra, f. 1) die Ziffer, (iz nem.); — 2) der Schmuck, die Zier, C.; der Putz, kajk.-Valj. (Rad); — pl. cifre, der Flitter, ogr.-C.; die Fransen, Šol.; prim. madž. cifra.
cȋkla, f. = pesa, C., Valj. (Rad); — iz cvikla; hs. cvekla, novogrško σεῦκλον, Mik. (Et.).
cȋmbale, f. pl. 1) die Cymbel, Jan.; Trobente in gosli in cimbale, Preš.; cimbole, ogr. in kajk.-Valj. (Rad); — 2) das Cymbal, das Hackbrett, Mur., Cig., Jan.
címbora, f. = cimbor, Kr.-Erj. (Torb.), Valj. (Rad); — prim. cibora.
cípov, m. der Kuchen, ogr.-Valj. (Rad); — iz madž. tzipó.
cípovəc, -vca, m. = cipov, ogr.-Valj. (Rad).
ciprès, -ésa, m. = cipresa, Valj. (Rad).
ciprę̑šina, f. = cipresa, Schönl.-Valj. (Rad).
citráš, m. der Zitherspieler, kajk.-Valj. (Rad).
cíza 1., f. 1) die Zitze, Kr.-Valj. (Rad); — 2) das Stutenfüllen, Jan., M., Valj. (Rad).
cmočə̀k, -čkà, m. = cmočec, Valj. (Rad).
cmȓk, m. der Wasserwirbel, Mur., Cig., Jan., Danj.-Mik.; c. ga je požrl, der Strudel hat ihn verschlungen, SlGor.; (povodni mož) po noči rad pomalja iz cmrkov glavo, — rad vlači ljudi v cmrk, Trst. (Glas.).
cǫ̑kla, f. 1) der Holzschuh: v coklah hoditi; — 2) die Sandale, Kr.-Valj. (Rad); prim. cokol; — 3) der Radschuh, der Hemmschuh beim Wagen; s coklo zavreti; — 4) deščica pri kolovratu, na katero predica z nogo pritiska, Dol.; — 5) schwerfälliger Fußgänger, M.; — prim. it. zoccolo, der Holzschuh, srvn. zockel, Mik. (Et.).
cókol, m. die Sandale, Habd., Valj. (Rad); — prim. cokla.
cọmpər, -pra, m., C., Valj. (Rad); pogl. coper.
cọ́na, f. iz nem. Zuname, C., ogr.-Valj. (Rad); pogl. priimek.
cọ́novati, -ujem, vb. impf. = priimke davati, C., ogr.-Valj. (Rad); — prim. cona.
cọ́pər, -pra, m. der Zauber, Mur., Valj. (Rad); — iz nem.
cọ̑pravəc, -vca, m. = coprnik 1), Škrinj.-Valj. (Rad).
cóvək, -vka, m. der Klumpen, Jan.; der Klotz, Valj. (Rad).
crẹ̑t, m. eine Art Bergstrauch, Valj. (Rad); die Bergkiefer (pinus pumilio), C.
crẹ̑tje, n. coll. das Krummholz, das Knieholz, Kamnik-M., Valj. (Rad); — prim. cret.
cȓk, m. das Verrecken, M.; — die Viehseuche, Valj. (Rad).
cȗcək, -cka, m. = pes, Habd., Št., BlKr., ogr.-Valj. (Rad).
cúlce (dodatek k slovarju), n. dem. culọ, Dalm., Valj. (Rad).
cȗndra, f. 1) der Fetzen, Z.; — 2) neka vinska trta, Ip.-Erj. (Torb.); — 3) ein zerlumptes Weib, Štrek., GBrda, kajk.-Valj. (Rad); die Schlampe, C.; — prim. candra, cendra.
cȗndrək, (-drəka) -drka, m. razcapan človek, kajk.-Valj. (Rad).
cúra, f. die Harnröhre (v otročjem govoru), Kr.-Valj. (Rad).
curẹ́ti, -ím, vb. impf. schwach rinnen: Kri mu curi iz nosa; v globočini zemlje so žile, po katerih voda v studenec curi, ogr.-Valj. (Rad); — iz soda curi, tudi: sod curi, das Fass rinnt, Št., BlKr.
cúsravəc, -vca, m. zerlumpter Mensch, Valj. (Rad).
cúza, f. 1) die Zitze, die Mutterbrust, C., Kr.-Valj. (Rad); — 2) das Stutenfüllen, Mur., Št.-Valj. (Rad).
cuzík, m. = cuzek 1), Valj. (Rad).
cȗzika, f. das Stutenfüllen, M., Valj. (Rad).
cvékəc, -kca, m. dem. cvek, Valj. (Rad); prav. cvečec.
cvènk, cvę́nka, m. 1) der Metallklang (bes. des Geldes), Cig.; — 2) klingende Münze, C.; Geld, Valj. (Rad); zadnji cvenk bo po grlu splaval, Vrt.; — 3) ein Spiel mit klingenden Münzen, Šol.
cvẹ́tjiče, n. dem. cvetje; die Blütchen, die Blümchen, Mur., Cig., Jan., Danj., ogr.-Valj. (Rad); — c. sv. Frančiška, Cv.
cvȋč, m. 1) das Gewinsel, das Gequieke, Dict., Jarn., Mur., Jan.; das Gezwitscher, Mur.; — 2) saurer Wein, C., Valj. (Rad); — 3) der Sauerdorn (berberis vulgaris), SlGor.-Erj. (Torb.).
cvȋk, m. die Bastpfeife, Cig., Valj. (Rad); — prim. cvičati.
cvȋka, f. das Gewinsel, C.; das Geschrei, ogr.-Valj. (Rad).
čabrȗn, m. kdor rad brazda (čabra) po vodi, C.
čáča 1., -e, m. hyp. = ata, atej, BlKr., kajk.-Valj. (Rad); — prim. hrv. ćaća.
čȃčka 1., m. dem. 1. čača; kajk.-Valj. (Rad).
čȃdək, -dka, m. = čade, Dol., Valj. (Rad).
čádora, f. kurze Tabakspfeife, Kr.-Valj. (Rad).
čȃkəc, -kca, m. = čakelj: visec visi, čakec čaka, Valj. (Rad).
čalȃrbina, f. der Trug, ogr.-Valj. (Rad).
čalarȋja, f. der Trug, ogr.-Valj. (Rad); die Eitelkeit, Mur.
čámər 1., -mra, m. der Stier, Jan., Kr.-Valj. (Rad), Saleška dol.-C., Poh.-Vest. I. 185.; čamer je vladar med govejo živino, C.
čamúr, m. = čemer 2), ogr.-Valj. (Rad).
čȃsək, -ska, m. das Weilchen, Mur., Cig., ogr.-Valj. (Rad); — der Augenblick, tako je vsak časek vedel prav obrniti, Ravn.; ure so tekle, kakor časki, Zora.
častník, m. 1) der Verehrer, Dict.; — 2) der Würdenträger, Jan., ogr., kajk.-Valj. (Rad); cerkveni častniki, Cv.; nav. čȃstnik, der Officier, nk.
čȃta, f. der Hinterhalt: na čatah umoriti, ogr.-Valj. (Rad); na čatah posedavati, C.; — prim. madž. csata, der Kampf, in slov. četa.
čečèt, -ę́ta, m. das Meerzeischen, Mik., Valj. (Rad).
čę́dnost, f. 1) die Sauberkeit, die Reinlichkeit; — die Hübschheit, die Zierlichkeit; — 2) die Sittsamkeit, die Wohlanständigkeit; drži č. v vseh svojih udih, v hoji, v pogledu, Kast. (N. c.); die Höflichkeit, Meg.; — die Tugend; č. ali krepost, Ravn.; tri božje čednosti, die drei göttlichen Tugenden; — die Klugheit, Habd., Mur., vzhŠt.; — tudi: čednọ̑st, ogr.-Valj. (Rad), vzhŠt.
čekèt, -ę́ta, m. das Gezwitscher (z. B. der Spatzen), Mik., Danj.-Valj. (Rad).
čelę̑šnjak, m. 1) die Ecksäule des Ofengeländers, Kr.-Valj. (Rad); č. stoji ob oglu peči, spodnji del mu tiči v podu, gornji del pa ne sega do stropa, Gor.; — das Ofengeländer selbst, Guts., Cig., Jan., M., Gor.; po čelešnjaku perilo obešajo, Gor.; — die Ecke des Ofengesimses, Dict., Polj.; — 2) ein am Ofengeländer angebrachter Sitz, C., Železniki (Gor.); — 3) der Holzspanleuchter, Notr., Dol., BlKr.; — 4) psovka: ti čelešnjak ti! = tepec, Ljubljanska ok.; — (govori in piše se največ: čelešnik); prim. stsl. čelesьnъ, praecipuus, od čelo, gen. nekdaj: čelese, Mik. (Et.); rus. čelesnikъ = čelo peči.
čeljustálọ, n. kdor rad čeljusta, Cig.
čemę́r, m. 1) das Gift, Habd., Dict., ogr.-Mik.; — der Eiter in der Wunde, C.; etwas sehr Bitteres, Valj. (Rad); die Galle: dali so mu piti s čemerom zmešan jesih, ogr.-Valj. (Rad); — v vzklikih: oj čemer! oj grdi čemer! BlKr.; — 2) heftiger Unwille, der Zorn, Danj.-Mik., ogr.-C.; der Verdruss, Cig., Jan.; tudi pl. čemeri, C.; od čemerov zobe vkup stisniti, ogr.-Valj. (Rad); šla si je čemerov odganjat, Pjk. (Črt.); — 3) die Gänsehaut, Habd.; čemer mi leti, n. pr., če kdo zamaške (iz plute) reže, jvzhŠt.
čemeríti, -ím, vb. impf. 1) č. se, eitern (o ranah), C.; — 2) čemeriti = jeziti, Cig.; deca čemeri puro, ogr.-Valj. (Rad); čmeriti, Gor.; — č. se = jeziti se, Cig., M.; zakaj se čemerite na mene? ogr.-Valj. (Rad); ein griesgrämiges Gesicht machen, (čmę́riti se) BlKr.; vreme se čemerí ("čmeri"), es ist trübes Wetter, Kr.
čemę̑rnica, f. die rothe Ameise, Kr., Št.-Valj. (Rad).
čẹ̑pnica, f. kleine Kohlenpfanne, M., Valj. (Rad).
čę̑rga, f. der Tintenklecks, Kr.-Valj. (Rad).
čerǫ̑vje, n. coll. Steinspitzen, C.; — = skalovje, Valj. (Rad).
čès, čésa, m. das Spanscheit, Mur., Danj.-Mik., Valj. (Rad).
česmíka,** f. = česmina, Valj. (Rad).
česmínovəc, -vca, m. 1) česminov grm, Mur.; — 2) der Berberitzensaft, Mur., Valj. (Rad).
čésnəc, -sənca, (-nəca), m. dem. česen, Valj. (Rad).
čę́stọ, adv. oft, häufig, Meg., Dict., Jarn., Cig., Jan., Boh., ogr.-Valj. (Rad), nk.; često preberite, Trub.; č. v dnevi, Schönl.; compar. češče, Meg., Guts., Boh., Trub.; (Dict. naglaša: čestọ̑, prim. ogr. "čestou").
češnják, m. 1) der Zahn (zaničlj.), M., C.; — 2) = česnik, česen, C., kajk.-Valj. (Rad).
četŕtək, -tka, m. der Donnerstag; debeli, tolsti č., der feiste Donnerstag (nach Sexagesima); veliki č., der Gründonnerstag; četrtə̀k, Valj. (Rad).
čèvk, čę́vka, m. das Belfern, Valj. (Rad).
číča, f. = sedež (v otročjem govoru), Valj. (Rad).
číga 2., f. 1) die Winde (um Lasten in die Höhe zu ziehen), Habd., C., Valj. (Rad); studenec na čigo, der Ziehbrunnen, vzhŠt.; — = škripec, die Ziehrolle, C.; — 2) der Kreisel, Habd., Trst. (Let.); — 3) die Schnecke, C.; — iz madž. csiga, C.
čígər, -gra, m. der Tresterwein, C., Valj. (Rad); — prim. madž. csiger.
čilák, m. ime konju, Valj. (Rad).
čìmž, čímža, m. = čremsa, Gor.-Cig., Valj. (Rad).
číniti, čȋnim, vb. impf. 1) im Radsiebe (Reiter) reinigen, reitern: žito č., Meg., Cig., Dol., Št.; da bi vas mogel činiti, kakor pšenico, Trub.; žito č. = obravnavati, Dalm.; — 2) thun, bewirken: činíti, -ím, ogr.-kajk., Valj. (Rad); číniti, Mur., Cig., Jan., nk.; — č. komu = dražiti koga, vzhŠt.-Let.
čínjenje, n. 1) das Reitern (des Getreides), C., Št.-Dol.; — 2) das Thun, die Handlung, Habd., C.; delo božje in činjenje spoznavati, ogr.-Valj. (Rad).
čȋrfa, f. = čerfa, BlKr.; globoka skleda za maslo, Kr.-Valj. (Rad).
čiripetáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. zwitschern: vrablji čiripečejo, ogr.-Valj. (Rad).
čísəłce, n. dem. čislo, Valj. (Rad); — der Rosenkranz, Habd.
čislomǫ́lja, f. das Rosenkranzbeten, kajk.-Valj. (Rad).
čȋstəc 1.,* -tca, m. 1) na čistec priti, ins Klare kommen, C., Valj. (Rad); na čistec dognati, ins Reine bringen, SlN.; — 2) (stsl.) = kositer (Zinn), C., DZ.
čistína, f. 1) die Reinheit, kajk.-Valj. (Rad); — 2) der Feingehalt eines Metalls, Cig. (T.); č. zlatnine, DZ.; č. novcev, Cel. (Ar.); — 3) feinstes Garn, C.; feinste Leinwand, C.; — 4) ein leerer Platz, eine Lichtung im Walde, C.; — na čistini, auf einem Platze mit freier Aussicht, vzhŠt.
čistǫ̑ča, f. die Reinheit, Jan., C., Mik., ogr.-Valj. (Rad).
člẹ̑nčəc, -čəca, m. dem. členek, Valj. (Rad).
člẹ̑nčək, -čka, m. dem. členek, Valj. (Rad).
človẹ̑č, adj. = človečji: pred sin(m)i človečimi, ogr.-Valj. (Rad).
človẹčȃnstvọ, n. die Menschlichkeit, die menschliche Natur, Habd., Mur., kajk.-Valj. (Rad), nk.
človę̑čəc, -čca, m. dem. človek; das Menschlein, Habd., kajk.-Valj. (Rad).
človẹ̑čjak, m. der Menschenkoth, Cig., Jan., Vrtov., Valj. (Rad).
čmę̑łəc, m. (nam. čebelec), der Bienenschwarm, Valj. (Rad).
čǫ́ba, f. 1) die Lippe, die Lefze (o človeku zaničlj.) Mur., Jan., vzhŠt., BlKr., ogr.-C.; pl. čobe, das Maul, Mur., čobe je na stran potegnil in obregnil se, ogr.-Valj. (Rad); — čoba, das Maul: čobo obesiti, das Maul hangen lassen, M.; čobo napeti, protzen, C.; — 2) der Baumstrunk, Sv. Peter pri Gorici-Erj. (Torb.); — 3) der vorstehende Rand am Schuh, die Fummel, (čuba) Cig.; — prim. čuba, šoba.
čoháš, m. = čohar, kajk.-Valj. (Rad).
čòp, čǫ́pa, m. 1) der Schopf, das Büschel (Haare, Federn), der Federbusch, Cig., Jan., Rož.-Kres; die Quaste, Mur., Cig., DZ.; — der Pinsel, Cig.; — der Kamm der Vögel, Z., Valj. (Rad); — der Schopf des Daches: celo noč sem moral čop mašiti s pezdirjem in slamo, da mi ni sneg zanašalo na podstrešje, Bes.; — 2) die kleine Horneule, Jarn.; Čop sedi na veji, Npes.-Schein.; — prim. nem. Schopf.
čopə̀k, -pkà, m. dem. čop; das Schöpfchen; der Kamm der Vögel, Valj. (Rad); der Zipfel, V.-Cig.; — tudi: čǫ̑pək.
čǫ̑rga, f. debelo, redko platno, hodnik, Valj. (Rad).
črẹdár, -rja, m. der Dorfhirt, ogr.-Valj. (Rad).
črẹ́dnica, f. črednikova žena, Valj. (Rad).
črèns, -énsa, m. = črensa, Valj. (Rad).
črẹpánja,** f. = črepina, Mur., Danj.-Mik.; (črpanja) ogr.-Valj. (Rad).
črẹpnjȋčka, f. das Scherbchen, ogr.-Valj. (Rad).
črẹ́šnjevəc, -vca, m. 1) der Ort, wo sich Kirschbäume befinden, C.; — 2) ein Kirschenholzstamm, Mik.; — 3) der Kirschbrantwein, Cig., M.; — der Kirschwein, Mur.; — 4) der Buchfink (fringilla caelebs), Kras-Erj. (Torb.), Štrek.; — 5) črešnjam podoben fižol, Kr.-M., Valj. (Rad), LjZv.
črẹ̑vce, n. 1) dem. črevo, Cig.; tudi: črẹvcè, Valj. (Rad); — 2) kurja črevca, die Sternmiere (stellaria media), C.
črìč, -íča, m., Valj. (Rad), pogl. čirič.
črljèn, -éna, adj. roth, Habd., Guts., Mik., (-len), kajk.-Valj. (Rad).
črlję̑nəc, -nca, m. 1) die Schamröthe: črljenec me oblije, C.; — 2) die Zwiebel, Habd., Cig.; črlę́nəc, Valj. (Rad).
črnè, -ę́ta, m. schwarzer Ochs, Valj. (Rad).
črníca 1., f. 1) ime raznim živalim: črna koza, Erj. (Torb.); — kuna č., der Edelmarder, Svet. (Rok.); — čopasta, mala č., die Haubenente (anas fuligula), Cig.; — velika č., die See-Ente (anas fusca), Cig., Svet. (Rok.); — die Aesculapschlange (coluber Aesculapii), Štrek.; die Schwarznatter (coluber carbonarius), Erj. (Ž.); — der Dintenfisch (sepia), Jan., C., Erj. (Z.); — 2) ime raznemu sadju in rastlinam: črna podolgasta smokva, Goriška ok.-Erj. (Torb.); — neka oljika, Rihenberk-Erj. (Torb.); — die Schwarzkirsche, Cig., Erj. (Torb.), Svet. (Rok.), LjZv.; — = borovnica, die Schwarzbeere, die Heidelbeere (vaccinium myrtillus), Jan., Tuš. (R.), Poh.; — der Samenhanf, Cig., C.; kmet ve, da so dvojne konoplje, da jedna — imenuje jo črnico — rodi, Erj. (Izb. sp.); — das Frauenhaar, (asplenium trichomanes), C., M.; — 3) der Humus, die Dammerde, Cig. (T.), C.; — 4) eine dunkelfärbige Geschwulst, Kr.-Valj. (Rad); — 5) die Schwarzsucht, Cig.
črnílọ, n. 1) die Schwärze (pos. die Schuhschwärze), Gor.; tiskarsko č., die Buchdruckerschwärze, Cig.; kitajsko č., die Tusch, Cig.; — 2) die schwarze Tinte, Habd., Pohl., Dict., Guts., Mur., Cig., Jan., Dalm., ogr.-Valj. (Rad), nk.; — 3) das schwarze Pigment im Auge, Cig. (T.); — 4) die Schwarztraube, Kamnica (pri Mariboru)-Kres; — 5) = muža, čreta, C.
črnȋvəc, -vca, m. 1) der Schwärzer, Cig.; — 2) der Anschwärzer, Cig., Valj. (Rad).
črnjáč, m. črn človek, Valj. (Rad).
črnják 1., m. 1) männliches schwarzes Schwein, Valj. (Rad); — 2) = hudič, Valj. (Rad).
črnjȃvka, f. 1) = črnavka, Habd., Cig., BlKr.; — 2) neka hruška, Bolc-Erj. (Torb.); — 3) schwärzliche Kuh, Valj. (Rad).
črnjȇ, f. pl., ogr.-Valj. (Rad), pogl. črenje.
čŕnkavec, -vca, m. der Mohr, ogr.-Valj. (Rad).
črnúga, f. = črnoga, Z., kajk.-Valj. (Rad).
čŕtalọ, n. 1) das Pflugmesser; tudi: črtálọ, Valj. (Rad); — 2) priprava z dvema zoboma, ki se rabi pri sejanju turščice, Rib.-DSv.
črtẹ̑nje, n. das Hassen; (črténje nam. črčenje, Valj. [Rad]).
črvojẹ̑d, f. der Wurmstich, Mur., Valj. (Rad).
čtẹnjè, n. das Lesen, ogr.-Valj. (Rad).
čtẹ́ti, čtẹ̑jem, vb. impf. lesen, kajk.-Valj. (Rad); — čtẹ̑m a. čtèm, ogr.-Valj. (Rad); — prim. šteti.
čúba, f. = čoba, BlKr., kajk.-Valj. (Rad).
čubák, m. človek z velikimi čubami, Valj. (Rad).
čúča, f. die Hockhenne, Valj. (Rad).
čȗčək 2., -čka, m. 1) die Feldgrille, BlKr.; — 2) mlado pišče, kajk.-Valj. (Rad); — 3) der Oehrknopf, Tolm.-Štrek. (Let.).
čȗdež, m. 1) človek, ki se rad čudi: čudež neumni, čemu se čudiš? Lašče-Levst. (Rok.); — 2) der Wendehals (junx torquilla), Cig.; — 3) das Wunder; čudeže delati, Wunderthaten vollbringen, Wunder wirken; — prim. čudes in čudo.
čúdọ, -desa, (-da), n. 1) das Wunder, Dict., Guts., V.-Cig., Jan.; čudesa delati, Trub.; spomnite na njegova čudesa, Dalm.; z večimi čudesi, Schönl.; čudesa na nebu in na zemlji, Bas.; pomlad razklada svoja čuda, Preš.; čudo! wunderbar! Boh., Dict.; čudo, prečudo! welch ein Wunder! M.; čuda (gen.), sonderbar! ali čuda! dokončavši šole ni hotel dobro storiti, Jurč.; Je Drava in Sava pobrala mosti, Ni čuda, ni čuda, da ženina ni, Npes.-Valj. (Rad); — črez čudo, überaus, C.; bilo je tiho, za čudo tiho, wunderbar still, LjZv.; — 2) čudo (čuda) = überaus viel: čudo ljudi, Jan.; čuda ljudi je bilo, Cig.; med čuda zbrano množico, Vrt.; — in hohem Grade, überaus: čudo lepa noč, Cig.; čuda velik človek, Cig.; čudo hudoben, čudo rad, ogr.-C.; — 3) die Verwunderung: za čudo pridni so danes otroci, Erj. (Izb. sp.); orožje jim je od prevelikega čuda bilo iz rok padlo, Jsvkr.; beseda od čuda mu bo zastala, Ravn.; — die Bewunderung: čudo vas bodi božje prijaznosti, bewundert die göttliche Liebe, Ravn.-Mik.; čudesa vreden, Dict.; čuda vreden, Cv.; vsa v čudu strmela je v deklamovavko, Zv.
čujénje, n. 1) das Hören, C.; — 2) das Wachen, Pok.-Valj. (Rad).
čúljkavt, m. der Specht (po glasu "čulj"), Valj. (Rad).
čúra,** f. 1) = kura, C.; die Henne, Kr.-Valj. (Rad); — 2) der giftige Lerchenschwamm, V.-Cig.
čúti,* čȗjem, vb. impf. 1) hören; čujte, čujte! hört! hört! čuješ? hörst du? — čul sem, ich habe mir sagen lassen, Jan.; — 2) wachen, wach sein; do polnoči čuti; Lenora, spiš al' čuješ? Preš.; — č. nad kom, nad čim, über jemanden, über etwas wachen, beaufsichtigen, Cig., Jan.; deželni odbor čuje nad gospodarstvom z občinsko glavno imovino, Levst. (Nauk); — čuti na kaj, acht geben: kdor Bogu veruje, čuje na zapovedi, Škrinj.-Valj. (Rad); Komur mar je prostost zlata, Na svoje naj poglede skrbno čuje, Preš.
čúvati, -am, vb. impf. wachen, Mur.; č. nad kom (čim), jemanden (etwas) bewachen, beschützen, Cig., Jan., nk.; č. koga (kaj), Habd., Cig., kajk.-Valj. (Rad); — č. se, sich hüten, č. se koga (česa), sich vor jemandem (etwas) hüten, Cig., Jan., kajk.-Valj. (Rad), nk.; č. se od česa, Cig. (T.), kajk.-Valj. (Rad).
čuvénje, n. das Wachen, C.; s svojim čuvenjem dodelal bode svoje delo, Rog.-Valj. (Rad).
čvę̑nka, f. človek, ki rad čvenka, Z., Glas.
čvrstǫ̑ča, f. = čvrstost, kajk.-Valj. (Rad).
dábər, -bra, m. = bober, Cig., Jan., Valj. (Rad); — hs.
dáča, f. die Abgabe, die Steuer, Habd., Mur., Cig., Jan., Mik.; der Zoll, Habd., Mik., ogr., kajk.-Valj. (Rad).
dalečína, f. = dalja, Mur., Cig., Jan., ogr.-Valj. (Rad).
danȃjkati, -kam, -čem, vb. impf. lustige Lieder singen, ogr.-C., Valj. (Rad).
dánce, n. dem. dno, Valj. (Rad).
dȃnək, -nka, m. dem. dan, Valj. (Rad).
darȋvəc, -vca, m. der Spender, Cig., Jan., Valj. (Rad); der Opferer, Cig.; Darivca, darov in darilnikov ni, Greg.
darovítnost, f. die Freigebigkeit, Guts., Cig., Jan.; božja d., Guts. (Res.), Ravn.; d. je vsem živim ljudem prijetna, Škrinj.-Valj. (Rad).
davȋvəc, -vca, m. der Würger, Valj. (Rad).
dávkarica, f. des Steuereinnehmers Frau, Kr.-Valj. (Rad).
déca, dẹcȇ, f. coll. die Kinder, vzhŠt., ogr., kajk.-Valj. (Rad); drobna d., der Tag der unschuldigen Kinder, vzhŠt., ogr.-C.; dẹ́ca, Mur.; — prim. stsl. dêtьca.
dẹčárəc, -rca, m. der Knabe, das Knäblein, Jan., kajk.-Valj. (Rad), Prip.-Mik.
dẹčáric, m. = dečarec, kajk.-Valj. (Rad).
dēčko, -čka, m. der Knabe, Valj. (Rad); ein tüchtiger Knabe; to je dečko! Št.; govori se nav. s čistim ozkim e, Cv.
dẹklę́tce, n. dem. dekle, Jan., Valj. (Rad), nk.
dẹklȋčka, f. das Mädchen, Jarn., ogr.-Valj. (Rad).
dẹ́lčəc, -čca, m. dem. delec, Valj. (Rad).
dẹ́lčək, -čka, m. dem. delec; das Theilchen, die Partikel, Cig.; kleiner Waldantheil, Valj. (Rad).
dẹ̑lež, m. der Antheil; die Quote, Cig. (T.); die Tantieme, DZ.; der Erbantheil, Svet. (Rok.); — die Parcelle, C.; die Waldparcelle, Polj.; — gen. tudi: delę́ža, Valj. (Rad).
dẹ̑łnica, f. 1) die Austheilerin, kajk.-Valj. (Rad); — 2) die Actie, Cig., Jan., DZ.; — 3) die Erbwiese, der Erbacker, Jarn.; — 4) die Heuscheibe auf der Wiese, vzhŠt.-C.
dẹ̑łnik, m. 1) der Vertheiler, Valj. (Rad); — 2) = deležnik, Alas., ogr.-C.; — = delničar, Jan.; dẹłník = deležnik, kajk.-Valj. (Rad).
dẹlopùst, -pústa, m. der Feierabend; — die Vigilie vor einem Feiertage, C.; dẹ́lopust, Valj. (Rad).
dəncè, n. dem. dno, Valj. (Rad); — der Deckel, C.
dę́pala, f. unterirdische Quelle, Kr.-Valj. (Rad); — prim. depla.
deráš, m. ein Taglöhner, der ohne Beköstigung (nur um den Taglohn) arbeitet, ogr.-C.; déraš, ogr.-Valj. (Rad); — prim. 2. dera 3).
dérež, m. 1) der Schinder, Mik.; — 2) die Prügelbank, C.; — 3) einer, der gerne plärrt (kdor se rad dere): oj ti grdi derež! BlKr.; — 4) der Wachtelkönig (crex pratensis), C.
desetínjenje, n. das Einsammeln des Zehents, Danj.-Valj. (Rad).
desetínovati, -ujem, vb. impf. = desetiniti, C.; desetinujete metico in koper, ogr.-Valj. (Rad).
desę̑tka, f. 1) die Zehn (das Zahlzeichen für zehn), Cig., Jan., Štrek.; — 2) eine Zahl von zehn Personen oder Sachen: d. junakov, Habd.; d. malih zrn, kajk.-Valj. (Rad); ves rožni venec je razdeljen v desetke češenamarij, Cv.; — 3) das Zehnkreuzerstück, Savinska dol.
dəščȋčka, f. dem. deščica; das Brettchen, ogr.-Valj. (Rad).
dẹ́te, -ę́ta, n. kleines Kind, der Säugling; — gen. tudi: dẹ́teta, Kr.-Valj. (Rad).
dẹ́təł, -tla, m. der Buntspecht, Mik.; detli, Erj. (Ž.), ogr.-Valj. (Rad).
dẹtę́tce, n. dem. dete; das Kindlein; Za svoja detetca Me v živo skrbi, Vod. (Pes.); — tudi: dẹ́tetce, Kr.-Valj. (Rad).
dẹtìč, -íča, m. der Knabe, ogr.-C.; — der Bursche, der Jüngling, Habd., C., Mik.; der Lehrjunge, vzhŠt.; — tudi: dẹ́tič, Valj. (Rad).
dẹtȋnstvọ, n. die Kindheit, das Kindesalter, Mur., Cig., Jan., C., ogr.-Valj. (Rad), nk.
dẹveníca, f. die Wurst, C., Mik., kajk.-Valj. (Rad).
dẹvȋčnica, f. 1) die noch unbefruchtete Bienenkönigin, Cig., Valj. (Rad); — 2) die Jungferbirne, Cig.; — 3) das Maiglöckchen (convallaria majalis), Rodik na Krasu-Erj. (Torb.).
dẹ̑vka, f. das Mädchen, C.; dečki in devke, ogr.-Valj. (Rad).
dẹvojȃštvọ, n. = devištvo, C., kajk.-Valj. (Rad).
dẹvǫ̑jčica, f. dem. devojka; das Mädchen, ogr.-C., kajk.-Valj. (Rad).
dẹvǫ̑jka, f. das Mädchen, Alas., GBrda; tudi: dẹ́vojka, ogr.-Valj. (Rad).
dẹ̑vstvọ, n. = devištvo, ogr.-C., kajk.-Valj. (Rad).
də̀ž, dəžjà, m. der Regen; d. gre, es regnet; (d. hodi, V.-Cig., Guts.; molil je, naj dež ne hodi, Ravn.); d. je šel, kakor bi iz škafa lilo, es regnete in Strömen, Cig.; k dežju se pripravlja, ein Regen ist im Anzuge, C.; d. je začel, nehal, es begann, hörte auf zu regnen; d. je, d. je bil, wir haben, hatten Regenwetter; pohleven d., milder Regen; solnčni dež, der Sonnenregen, C.; krvavi d., der Blutregen, Cig. (T.); ob dežju, v dežju, im Regenwetter; — (gen. tudi dəžà, Valj. (Rad); dèž, déža, jvzhŠt.; dèždž gen. deždžà, ogr., kajk.-Valj. [Rad]).
dihálọ, n. 1) das Athmungsorgan, Cig. (T.), Erj. (Ž.), Svet. (Rok.), nk.; — 2) der Duft, ogr.-Mik., C.; — tudi: díhalọ, Valj. (Rad).
dimè, -ę́ta, m. schwarzrother Ochs, Mik., Valj. (Rad).
dȋməc, -mca, m. 1) = dime, Cig., Jan., M., Valj. (Rad); — der Braunschecke, Jan.; — 2) prvo žganje, ki priteče po cevi, BlKr., Ip.-Erj. (Torb.).
dȋmək, -mka, m. 1) = dime, Valj. (Rad); — 2) gorski duh rudarjev, Pjk. (Črt. 37.).
dȋmnjak, m. = dimnik 1), Habd., Guts., C., Valj. (Rad).
dȋmša, f. = dima, Cig., Mik., Kr.-Valj. (Rad).
dipláš, m. 1) der Sackpfeifer, Valj. (Rad).
dȋr, m. das Rennen; mir! če ne, bo dir, Lašče-Levst. (Rok.); v d. se spustiti, zu rennen anfangen; — der Trab, Valj. (Rad); v dir iti, traben, Mik.; konj ima težek dir, das Pferd trottet hart, Cig.
dȋrək, -rka, m. das Traben, der Trab, Mur., Cig., kajk.-Valj. (Rad); v d. jezditi, im Trab reiten, Jan.; das Rennen, Jan.; der Wettlauf, M.
dȋš, m. der Duft, Cig., Jan., ogr.-C.; roža ima nasladen diš, ogr.-Valj. (Rad).
divjȃzən, -zni, f. 1) coll. wilde Thiere, ogr.-Mik.; poljska d., kajk.-Valj. (Rad); — das Wildbret, C.; — 2) = divjost, Jan., SlN.
dížinga, f. der Weiberfluss, Mik., Kr.-Valj. (Rad); — prim. diže.
dníka, f. tiefe, flache Niederung, Jarn., Mur., Cig., Jan., vzhŠt., ogr.-C.; die Thalwiese, ogr.-Valj. (Rad); die Thalschlucht, C. (Vest.).
dníšče, n. 1) das Fundament, Prip.-Mik., kajk.-Valj. (Rad); — 2) veje, ki se polagajo na "dno" senene kope (stoga), Krn-Erj. (Torb.); — 3) der Baumstrunk, Rihenberk-Erj. (Torb.); — 4) der Satz des Weines, C.
dǫ̑b, dobȋ, f. 1) die Zeit, kajk.-Valj. (Rad); najprednjo dob, zuerst, Svet. (Rok.); — 2) die Art, die Gattung, ogr.-Valj. (Rad); ene, dvoje dobi, einerlei, zweierlei; greh je dvoje dobi, ogr.-C.; na vsako dob, auf jede Weise, ogr.-C.
dǫ̑brc, (dobrəc), -brca, m. der Apfelbaum, der gute Früchte trägt, Valj. (Rad).
dobrína, f. 1) die gute Qualität, Mur.; d. sena, DZ.; — die Güte, die Gutartigkeit, Cig.; — die Tugend, kajk.-Valj. (Rad); — 2) das Gut, Jan., C.; sezajmo po nebeških dobrinah, Cv.
dobročinȋtelj, m. der Wohlthäter, Prip.-Mik., ogr.-C., kajk.-Valj. (Rad).
dobročȋnstvọ, n. eine gute That, Zora, kajk.-Valj. (Rad).
dobrodẹ̑łnik, m. kdor dobra dela zvršuje, Krelj; der Wohlthäter, Mur., Cig., Jan., kajk.-Valj. (Rad).
dodàj, -dája, m. = dodatek, Valj. (Rad).
dohȃjati,* -am, vb. impf. ad doiti; 1) einlangen; pisma, poročila dohajajo; — 2) nachkommen, einholen; ne hodi tako hitro, ne morem te dohajati; — erreichen: skrite se, ker ("ar") vas poguba ("pogübel") dohaja, ogr.-Valj. (Rad); — überkommen: žalost me dohaja, C.; = angehen: to mene dohaja, C.; — 3) gehören: d. komu, C.; d. kam, irgendwohin zuständig sein, C.; — d. se komu, sich für jemanden schicken, ziemen, Mur., Danj.-Mik., vzhŠt.-C.; rabil je odbrano besedo, kakor se dohaja božanskemu nauku, Raič (Let.); — 4) dohaja mi s čim, ich komme mit einer Sache aus, vzhŠt.-C.; — 5) zuende gehen: hiša dohaja, das Haus wird schlecht, V.-Cig.; živina dohaja, das Vieh geht zugrunde, Cig., C.
dohòd,* -hǫ́da, m. 1) der Zugang, Jan.; d. svetlobe, der Einfall des Lichtes, Cig.; — 2) die Einholung, Cig., C.; — 3) das Einkommen, die Einkünfte, Cig., Nov.; — 4) = prihod, Cig., Jan., Valj. (Rad).
dohǫ̑dnik, m. = prihodnik, der Ankömmling, Cig., kajk.-Valj. (Rad).
dojilíšče, n. der Melkplatz, ogr.-C.; krava ob sebi na dojilišče ide, ogr.-Valj. (Rad).
dokȃnčati, -am, vb. impf. ad dokončati, kajk.-Valj. (Rad).
dọ̑ł, m. das Thal, die Niederung; vsak d. se bode napolnil, Trub.; globočino med dvema gorama dol zovemo, ogr.-Valj. (Rad); Črez tri gore črez tri dole, Npes.-Schein.; v dol, thalein, bergab, Dict., Cig., Jan., C.; = na dol, Cig.; vode na dol teko, Dalm.; iz dola, thalaus, Cig.
dolȃga, f. das Dazulegen, Kr.-Valj. (Rad); — eine Art der Baumveredlung (= sklad, naklad), C.
dolẹ̑vka, f. neka lončena ročka, Št.-Valj. (Rad); der Füllkrug, C.
dołgàn, -ána, m. langgestreckter Mensch, Cig., M., C., Valj. (Rad), LjZv.
dołgǫ̑ča, f. = dolgost, C., kajk.-Valj. (Rad).
Prikazanih je prvih 500 zadetkov od skupno 5314 zadetkov.