ampêrsekúnda in ampere-sekunda -e [ampêr-sekúnda] ž (ȇ-ȗ) fiz. enota za merjenje elektrine:
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.
AsPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog As samostalnik moškega spolaPRAVOPISNA OZNAKA: simbol
IZGOVOR: [ásə̀], rodilnik [ásə̀] in [áès], rodilnik [áès]
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.
čȁs čása m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.
drúga meníca -e -e ž
Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.
gígabájt gígabájta samostalnik moškega spola [gígabájt] 1. iz računalništva in informatike merska enota za izražanje količine podatkov, 1024 megabajtov; simbol: GB1.1. velikost pomnilnika ali podatki, izraženi s to mersko enoto
STALNE ZVEZE: gigabajt na sekundo ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. gigabyte iz novoklas. giga.. ‛milijarda osnovnih enot’ iz gr. gígas ‛velikan, orjak’ in ‛mogočen’ + ↑bajt
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.
kílobájt kílobájta samostalnik moškega spola [kílobájt] 1. iz računalništva in informatike merska enota za izražanje količine podatkov, 1024 bajtov; simbol: kB, KB1.1. velikost pomnilnika ali podatki, izraženi s to mersko enoto
STALNE ZVEZE: kilobajt na sekundo ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. kilobyte, iz novoklas. kilo.. ‛tisoč osnovnih enot’ iz gr. khílioi ‛tisoč’ + ↑bajt
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.
koordinírani svetôvni čàs -ega -ega čása m
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.
Koordinirani univerzalni časV slovenščini imamo kar nekaj izrazov za angleški termin UTC ( Coordinated Universal Time ), ki označuje mednarodno sprejet standardni čas. Že v Evrotermu imamo tri izraze: univerzalni koordinirani čas , usklajeni univerzalni čas in usklajeni svetovni čas , ki je celo priporočen. A nisem prepričana, da je slednji najboljši. Na Slovenskem inštitutu za kakovost in meroslovje so povedali, da uporabljajo koordinirani univerzalni čas . Na spletu je najpogostejši univerzalni koordinirani čas . Prosim vas za mnenje, katerega od naštetih izrazov bi priporočili glede na rabo in jezikovno ustreznost.
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.
kóten -tna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na kot: dobili so kotne klopi, mize
♦ agr. kotni plug prevračalni plug s tremi ročicami za oranje nagnjenih površin; elektr. kotni jambor jambor, pri katerem električni vodnik spremeni smer; geom. kotna mera število, ki izraža velikost kota v kotnih enotah; (kotna) minuta šestdeseti del (kotne) stopinje; (kotna) sekunda šestdeseti del kotne minute; (kotna) stopinja devetdeseti del pravega kota; teh. kotni ventil ventil na oglu dveh pravokotno stoječih cevi; kotno železo navadno kovinska palica, v prerezu podobna črki L
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.
Kotna milisekundaZanima me slovenski termin za angleški termin miliarcsecond , ki označuje enoto za merjenje kotov, oznaka je mas . Termin se uporablja zlasti v astronomiji. Na spletu sem zasledil varianti mililočna sekunda in mili ločna sekunda .
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.
mégabájt mégabájta samostalnik moškega spola [mégabájt] 1. iz računalništva in informatike merska enota za izražanje količine podatkov, 1024 kilobajtov; simbol: MB1.1. velikost pomnilnika ali podatki, izraženi s to mersko enoto
STALNE ZVEZE: megabajt na sekundo ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. megabyte iz novoklas. mega.. ‛milijon osnovnih enot’ iz gr. méga.. ‛zelo, silno, mnogo’ iz mégas ‛velik’ + ↑bajt
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.
minȗta -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.
omni secunda hora -- -- -- ž
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.
pársek párseka tudi parsék parséka samostalnik moškega spola [pársek] tudi [parsék] iz astronomije merska enota za izražanje dolžine v vesolju izven našega osončja, 3,26 svetlobnega leta ali 30,8 bilijona kilometrov; simbol: pc
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. parsec, iz ↑par(alaksa) + angl. (arc)sec(ond)‛kotna sekunda’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.
Pharmacopoeia Jugoslavica II -e -e -- ž
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.
Pharmacopoeia Serbica II -e -e -- ž
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.
Ph. Jug. II -- -- --
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.
Ph. Serb. II -- -- --
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.
Pisanje rimskih oz. latinskih osebnih imen: »Marcus Claudius Rufus«Zanima me, kako naj se zapišejo rimska oz. latinska osebna imena. Ali jih je treba posloveniti ali pustiti v izvirni obliki? In če naj se imena poslovenijo, kako potem v naslednjih dveh primerih?
Primera: Marcus Claudius Rufus, Caius Secundinus Secundus
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.
sPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog 2 s samostalnik moškega spolaPRAVOPISNA OZNAKA: simbol
IZGOVOR: [sə̀], rodilnik [sə̀] tudi [ès], rodilnik [ès]
ZVEZE: Gb/s, kb/s, m/s, m3/s, Mb/s
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.
s2 -- [ès] m, simb. (ȅ) sekunda; samostalniška beseda srednjega spola
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.
s.Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog okrajšava
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.
s. okrajš. sever; sestra; sekunda; srednji; srednjega spola; prim. sek.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.
sek.Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog okrajšava
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.
sek. okrajš. sekunda; prim. s.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.
sẹ̑kta -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.
sekúnda -e ž (ȗ) 1. enota za merjenje časa, šestdeseti del minute: šteti sekunde;
svetilnik je zasvetil vsakih deset sekund;
čez nekaj sekund bo poldne;
desetinka sekunde je odločala o prvem mestu;
meriti čas na sekundo natančno / kandidati imajo trideset sekund (časa) za premislek 2. glasb. interval v obsegu dveh diatoničnih stopenj: zaigrati sekundo;
mala ki obsega pol tona, velika sekunda ki obsega cel ton// druga diatonična stopnja glede na dani ton: oktava in sekunda
● ekspr. vsaka sekunda je bila dragocena zelo je bilo treba hiteti; ekspr. prihaja do sekunde točno zelo; ekspr. v preblisku sekunde je spremenil načrt v trenutku, v hipu
♦ geom. (kotna) sekunda šestdeseti del kotne minute; mat. ločna sekunda enota za merjenje dolžine loka, tritisočšeststoti del ločne stopinje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.
sekundaPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog sekunde samostalnik ženskega spolaenota za merjenje časa
pisno znamenje
IZGOVOR: [sekúnda], rodilnik [sekúnde]
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.
sekúnda -e ž (ȗ) preteči 100 m v desetih ~ah; biti za desetinko ~e počasnejši; trideset sekund (časa) za premislek; poud. priti do ~e točno |zelo|; glasb. |interval|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.
sekúnda -e
ž
BESEDNE ZVEZE S SINONIMI: mala sekunda
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024
sekunda
Slovar pregovorov in sorodnih paremioloških izrazov, prva izdaja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.
sekȗnda -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.
sekūnda, f. 60. del minute, die Secunde.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.
sekúnda -e ž
Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.
sekunda
TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.
sekunda ► seˈkunda -e ž
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.
sekundānt -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.
sekundȃren -rna prid.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.
sekȗnden – glej sekȗnda
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.
sekvẹ̑nca -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.
Statistika: navajanje enote za stopnjo incidence »oseba leto«Kako se pravilno navaja (sklanja) enoto za stopnjo incidence nekega dogodka v opazovani populaciji v določenem časovnem obdobju (angleško "per patient-year", tudi "per person-year", "patient-years"), npr:
- pojavnost neželenega učinka je 0,4 na bolnik-leto ali 0,4 na bolnika-leto?
- 15 na 100 bolnik-let ali 15 na 100 bolnikov-let ali 15 na 100 bolnikov-leto?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.
Stičnost pri simbolih
Kako je s stičnostjo pri oznakah W, Hz, V ...? Recimo, 1000 W ali 1000W? Ker gre za dve besedi, sklepam, da bi jih morali zapisovati nestično, vendar je nestičen zapis težko razumljiv oz. lahko prihaja do zmede ob prelomu vrstice. Kaj svetujete?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.
váten2 -tna -o prid. (ȃ) s števnikom nanašajoč se na vat: 75-vatna žarnica / vatna sekunda vatsekunda
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.
váten2 -tna -o (ȃ)vátni -a -o (ȃ) ~a sekunda
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.
véliki -a -o prid. (ẹ̑) 1. določna oblika od velik:a) veliki kazalec ure;
mali in veliki krožniki;
zvoniti z velikim zvonom;
male in velike črke;
velika skakalnica;
mala in velika začetnica b) pog. veliko pivo c) veliki narodi;
veliki orkester sestavljen zlasti iz skupin godal, pihal, trobil in tolkalč) puška z velikim dometom d) te velike razlike so se še povečale e) kaj študira tvoj veliki sin f) veliki klanec je za nami g) vem za njegovo veliko bolečino h) velika kmetija je propadla i) poročati o velikem dogodku / veliki slovenski pesnik; Amerika, njihova velika soseda / odšel je v veliki svet; gostilna je stala ob veliki cesti / Velika Britanija; kot pristavek k imenu Peter Veliki 2. v zvezi velika potreba izločanje blata: mala in velika potreba / iti na veliko potrebo
● veliki hlapec hlapec, ki vodi druge hlapce na kmetiji; star. veliki srpan avgust; star. veliki traven maj; ekspr. prišel je njegov veliki trenutek dobil je priložnost za pomemben uspeh; veliki voz ozvezdje, katerega sedem najsvetlejših zvezd ima obliko voza; ekspr. obešati kaj na (veliki) zvon povsod razglašati, pripovedovati; velika dekla dekla, ki vodi druge dekle na kmetiji; ekspr. iti čez (veliko) lužo iskat zaslužka v Ameriko; ekspr. dolgo so pluli čez (veliko) lužo Atlantski ocean; nar. velika maša veliki šmaren; velika matura nekdaj zaključni izpit po višji srednji šoli; velika nagrada pri nekaterih tekmovanjih, zlasti športnih najvišje priznanje za zmago; velika plošča (gramofonska) plošča s premerom 30 cm
♦ anat. veliki možgani del možganov za dojemanje dražljajev in urejanje odnosov med organizmom in okolico; veliki krvni obtok del krvnega obtoka, pri katerem teče kri skozi telo; velika medenica zgornji del medenice; astron. Veliki medved; bot. veliki jesen jesen z golimi cveti, Fraxinus excelsior; velika kopriva kopriva z večjimi, pri dnu prisekanimi listi, Urtica dioica; velika zraščenka užitna goba, zraščena iz številnih betov, ki imajo s strani nasajene klobučke, Grifola frondosa; film. veliki plan od zelo blizu prikazana oseba, stvar ali njun del, navadno čez celo filmsko platno, sliko; velika zlata arena priznanje za najboljši film puljskega festivala; fiz. velika kalorija kilokalorija; geom. velika os elipse najdaljši premer elipse; velika polkrožnica polkrožnica nad veliko osjo elipse; glasb. veliki interval; velika seksta, sekunda, septima, terca; jezikosl. veliki stavek skupina zapleteno sestavljenih stavkov z dvema pomenskima deloma; kem. velika molekula makromolekula; lov. veliki lov lov na veliko ali zaradi načina lova pomembno divjad; velika divjad zlasti večja in zaradi načina lova pomembna divjad; mat. velika poštevanka sistem produktov po dveh celih števil od 10 do 20; navt. veliki jambor jambor, drugi od spredaj; veliko jadro spodnje največje jadro na glavnem jamboru jadrnice z več jambori; rel. veliki četrtek zadnji četrtek pred veliko nočjo; veliki duhovnik pri starih Judih najvišji duhovnik in hkrati predsednik velikega zbora; veliki šmaren praznik Marijinega vnebovzetja 15. avgusta; veliki teden teden pred veliko nočjo; veliki zbor pri starih Judih najvišji organ verske oblasti in najvišje sodišče; velika sobota zadnja sobota pred veliko nočjo; soc. veliki kmet kmet, ki ima navadno nad 10 ha zemlje; velika družina razširjena sorodstvena skupnost, ki temelji na skupnem družinskem predniku in nedeljivosti družinske lastnine; šah. velika kombinacija kombinacija, ki sestoji iz velikega števila potez; velika rokada rokada na damino stran; šport. veliki rokomet rokomet, pri katerem je na igrišču enajst igralcev; zgod. veliki inkvizitor vodja španske inkvizicije; velika antanta zveza Anglije, Francije in Rusije pred prvo svetovno vojno; zool. veliki metljaj; veliki vrtni polž; velika sinica véliki -a -o sam.:
publ. sestanek štirih velikih predstavnikov velesil Velike Britanije, Francije, Združenih držav Amerike in Sovjetske zveze; narediti kaj velikega; na veliko na veliko trgovati z žitom; na veliko zapravljati;
prim. več, velik, veliko
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.
Zapis rezultata v atletikiKako pravilno zapisati atletski rezultat štafete 4 x 300 m znaša 2:35,56?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.