Tiskanje

dȃn, dnę̑va, dnę̑, m. 1) der Tag, das Tageslicht; d. se sveti skozi okno, das Tageslicht dringt durch die Fenster ein, Cig.; na d. priti, ans Tageslicht kommen; na d. spraviti; sklenil je to kralju na d. dati, offenbaren, Ravn.; to je jasno kakor beli dan; pri belem dnevi, Mik., = po belem dnevi, LjZv., bei hellichtem Tage; za bele dni ne, = um keinen Preis, C.; d. se dela, es tagt; = d. poka, Cig.; d. se sivi, der Morgen graut, Cig.; dan se je storil, es ist Tag geworden; d. zvoniti, das Morgengeläute ertönen lassen; Predno še daní zvoni, Npes.-Jan. (Slovn.); Čakajte, oj mati vi, Da danove odzvoni, Npes.-Jan. (Slovn.); ko je dnevi zazvonilo, Jurč.; Ko bo petelin k dnevu pel, Npes.-K.; pred dnevom, vor Tagesanbruch; = pred dnem; = do dne, Polj.; z dnevom, mit Tagesanbruch; z dnevom vstati; = za mladega dne, Cig.; velik d. je, es ist hoch am Tage, Cig., C., M., Kr.; bil je velik d., Jurč.; — po dnevi, bei Tage, (= po dne, Npes.-Vraz-Mik.; po dni, Guts., Npes.-Schein.); črez dan, tagsüber; še je dosti dne, es ist noch hoch am Tage; za dne, noch bei Tage, vor Einbruch der Nacht; d. se krajša, daljša, nimmt ab, zu; dan je dalji, kar petelin črez prag skoči, kar bolha zine, = der Tag ist nur um ein Unbedeutendes länger, Cig.; prišel je čas, "ko se dan skozi noč vidi", (= ko je noč zelo kratka), kakor kmet veli, Vrt.; noč ima ušesa, dan pa oči, bei der Nacht kann man gehört, beim Tage gesehen werden, Z.; noč in d., Tag und Nacht; = noč ter dan, Trub.; — tja v en dan, tja v dan, in den Tag hinein, ohne Zweck und Ziel (po nem.); — 2) der Tag (als Zeitabschnitt): vsak dan, täglich; dan na dan, dan za dnevom, Tag für Tag; živeti z dneva na dan, von einem Tage zum andern, Vrt.; v d. in noč, in 24 Stunden, Vrt.; dan hoda, tri dni hoda, eine, drei Tagreisen; en dan hoditi; dva dni; dva cela dneva; (dva cela dni, Dict.); ta dan, an diesem Tage; prej ta dan, tagsvorher; pred božičem ta dan, am Tage vor Weihnachten; tega dne, an diesem Tage; dne petnajstega meseca septembra; petnajstega (dne) kimavca, am 15. September; dan in leto pristaviti, das Datum beisetzen, Cig.; — dober dan! guten Tag! sveti d., der Weihnachtstag; na sveti d., am Weihnachtstage; na sv. Martina dan; tepežni d., der Tag der unschuldigen Kinder; sodnji d., der Tag des Weltgerichtes, der jüngste Tag; rojstni dan, der Geburtstag; vsednji dan, der Werktag, Cig.; dan, der Rechtstag, die Tagsatzung; dan dati, einen Tag ansetzen, Cig., C.; = d. postaviti, Dict.; dan opraviti, die Tagsatzung abthun, Z.; jutri imamo dan, Kr.; imela sta dan, LjZv.; — dan današnji, heutzutage; svoje dni, njega dni, einst (o preteklem, in bodočem času); njega dni je bilo dobro, Jurč.; od njega dni, von je her, Ravn.; tako-le bo njega dni pravo jutro napoknilo, Ravn.; on dan, neulich; ta dan, kürzlich, Polj.; drugi dan, übermorgen, Polj.; to bom pomnil vse svoje žive dni, Zeit meines Lebens; tudi: ves svoj živ dan, Jurč.; za živih dni so gazili ljudem po njivah žito, bei ihren Lebzeiten, Navr. (Let.); na stare dni, im Alter; — 3) dan zemlje, ein Joch Land, Cig.

jeseník, m. der Monat September, Meg., Trub.-Mik., Jsvkr., Z.

jesę̑nka, f. 1) der weibliche Herbstling, Z.; — 2) die im Herbste geschorene Schafwolle, C.; — 3) die Herbstbirne, der Herbstapfel, Z.; Staro Sedlo (Goriš.)-Erj. (Torb.); zlata j., die September-Goldbirne, C.; — 4) die Bluthirse (panicum sanguinale), Rodik (Kras)-Erj. (Torb.).

jesę̑nščak,* m. 1) der Monat September, C.; — 2) der Herbstflachs, Cig., Jan., C., Svet. (Rok.).

kímavəc, -vca, m. 1) der Kopfnicker; — der zu allem "ja" sagt, nk.; — ein schläfriger Mensch, Kras-Štrek.; — der Kopfnicker (ein Muskel), Erj. (Som.); — 2) der Monat September; (nav. kimovec); — 3) das Schneeglöckchen (galanthus nivalis), BlKr.

kozopr̀sk, -pŕska, m. der Monat October, Cig., Jan., Trub.-Mik. in dr.; (September, Meg.; prav za prav: "Brunft der Ziegen", Mik.).

mihȃlščak, m. der September, Valj. (Rad).

mihǫ̑lščak, m. der Monat September, ogr.-M., Fr., ogr.-C., Valj. (Rad).

poberúh, m. 1) der Sammler (zaničlj.), C.; — der Bettler, C.; — 2) der Monat September, rokopis iz 15. stol.-Let. 1879, 13.

septēmbər, -bra, m. = kimavec, der Monat September.

šmihę̑lščnik, m. der Monat September, C.

Slovar stare knjižne prekmurščine

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

mihálšček tudi miháošček -a m september: vu zacsétki Mihaoscseka KM 1790, 66; 14-toga mihalscseka AI 1875, kaz. br. 1

Slovar Pohlinovega jezika

kimavec [kímavǝc] (kimovec) samostalnik moškega spola

september

šmarni dan [šmárni dȃn] samostalniška zveza moškega spola

šmaren, tj. veliki šmaren, 15. avgust, in mali šmaren, 8. september

PRIMERJAJ: šmaren

Matija Kastelec in Gregor Vorenc: Slovensko-latinski slovar

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

elul m, september, haebraicè, Elul

jesenik m, F5, bethanim, jeſſenik, méſſiz; elul, september, kimoviz, ali jeſſenik; elúl, kimoviz, ali jeſsenik; illul, jeſſenik, méſſiz; september, kimoviz méſſiz, ali jeſſenik: kimovez

kimovec m, F4, elúl, kimoviz, ali jeſsenik; elul, september, kimoviz, ali jeſſenik; september, kimoviz méſſiz, ali jeſſenik: kimovez

mesec2 m, F46, calendarium, pratica, céliga leita mészi inu dnèvi; chisleu, gruden méſſiz, december; februarius mensis, ſizhán méſſez; illul, jeſſenik méſſiz; januarius, Proſſeniz méſſiz, Proſenz; majus, veliki travna méſſez, veliki travn; martius, -tÿ, méſſez ſuſhez, sushiz; mensis, méſſiz; november, liſtougnoi, méſſiz, November; october, méſſiz, koṡaperṡk; quintilis, idem ac Julius mensis, ſerpán méſſiz; september, kimoviz méſſiz, ali jeſſenik: kimovec; sextilis, veliki ſerpán, Augustus, méſſiz; tamuz, Julius, mali ſerpán, méſſiz

september m, elul, september, kimoviz, ali jeſſenik

Slovar jezika Janeza Svetokriškega

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

jesenik -a m september: obeden meſſz nej bogatiſhi, inu veſſeleſhi, kakor je Jeſſenik im. ed.; ta druga dua meſſza, katera ſta preshla, Serpan, inu kimovez, ſta bila taku urozha ǀ ner ble v' tem meſſizi Sushiza, inu Jeſſenika rod. ed. tullio ǀ kadar dan, inu nuzh ſo glih, kateru duakrat v' lejtu ſe sgodj; ta pervikrat v' tem meſſzi Sushizu, ta drugi krat v' tem meſſzi Jeſſeniku mest. ed. ǀ S. Anna v' tem meſſzi Jeſſeniku mest. ed. je porodila Mario Divizo ǀ Letukaj samerkajmo, de v' tem meſſzi Jeſſeniku mest. ed. je bil sapovedal G. Bug praſnovati en velik Prasnik ǀ v' tem meſſzi Jenſſeniku mest. ed. vinogradi ſo polni slatkiga grosdia ǀ Maria Diviza je bila rojena v' tem Meſſzi Jeſſeniki mest. ed. Prim. pri Kastelec-Vorencu jeſſenik méſſiz ‛elul, september, kimoviz’.

kimovec m avgust: obeden meſſz nej bogatiſhi, inu veſſeleſhi, kakor je Jeſſenik; ta druga dua meſſza, katera ſta preshla, Serpan, inu kimovez im. ed., ſta bila taku urozha (III, 478) Beseda pri sočasnih in kasnejših piscih označuje sicer ‛september’. Pomen ‛avgust’ je tu nedvomen zato, ker kimovcu sledi → jesenik, ki tako pri Janezu Svetokriškem kot tudi pri drugih sočasnih in kasnejših piscih vedno pomeni ‛september’.

september -bra m september: vsaku lejtu je shlishal ta sedmi, inu oſsim dan ſeptembra rod. ed. eno nesrezheno lepo Nebeshko musiko (I/2, 82) ← lat. (mēnsis) September ‛september’ iz septem ‛sedem’

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

jesenik -a samostalnik moškega spola

kozoprsk -a samostalnik moškega spola

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

kozaprsk [september] sam. m ♦ P: 2 (MD 1592, MTh 1603)

september1 sam. m ♦ P: 1 (JPo 1578)

september2 sam. m lat. ♦ P: 2 (TKo 1557, TT 1581-82)

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.