slama -e ž 1. slama: slama im. ed., inu ogin nezh dobriga vukupaj ne ſturita ǀ vzherai my nej ſmo druſiga v'rokah imeli ſemuzh blatu, inu ſlamo tož. ed., is katerimi ſmò mogli zegelle dellat ǀ ta Gospud ſam gre po ſlamo tož. ed., ter ym poſtelo poſtele ǀ v'Iaslyh na slami mest. ed. leshij ǀ leshy na goleh shaganzah, ali na slami mest. ed. 2. slamica, tj. posušeno steblo žita: nad vodo plava, kakor ena ſlama im. ed. ǀ de bi nebeſſa pergamen, morje tinta, vſe slame im. mn. pereſſa, vſe ſvejsde Piſſary ratali

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.

slámica, f. dem. slama, das Stroh; — der Strohhalm, das Strohhälmchen; ein Stückchen Stroh.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.

slamica samostalnik ženskega spola

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

slamica ž, bubonium, -nÿ, ẛeliszhe, ta mladi kaſtainiz, ali divize Marie ſlamiza

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.

slamica sam. ž ♦ P: 5 (*P 1563, TP 1575, DC 1579, DC 1584, TfC 1595)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.

slȃmka, f. = slamica, Jan. (H.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.