boljševík -a m (ī) - 1. v začetku 20. stoletja pripadnik levega krila Ruske socialnodemokratske delavske stranke ali član Ruske socialnodemokratske delavske stranke (boljševikov): Leninove pristaše so začeli imenovati boljševike, njegove nasprotnike pa menjševike
// ekspr. komunist sploh - 2. ekspr., za nasprotnike komunizma brezverec, upornik: pusti jih, to so sami boljševiki
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
čêpoven -vna -o prid. (é) elektr. nanašajoč se na čep čêpa 2: čepovni upornik;
čepovno pretikalo pretikalo, ki se preklaplja s čepi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
insurgènt -ênta in -énta m (ȅ é, ẹ́) knjiž., redko upornik, vstajnik: bojeval se je na strani insurgentov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
krúc -a m (ȗ) - 1. v madžarskem okolju, nekdaj kmečki upornik: odločne zahteve krucev
- 2. nar. vzhodno sposoben, podjeten človek: bil je res pravi kruc
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
nèkonformíst -a m (ȅ-ȋ) knjiž. kdor odklanja družbene ali skupinske norme in jih ne upošteva kljub osebnim težavam, škodi: bil je upornik in nekonformist
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
pámtivék -a m (ȃ-ẹ̑) ekspr., v prislovni rabi, v zvezi od pamtiveka od zdavnaj, zelo dolgo: to je znano že od pamtiveka;
lev velja že od pamtiveka za kralja živali / to je njena last od pamtiveka; biti od pamtiveka upornik
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
presnováti -snújem dov., presnovál (á ú) knjiž., redko preoblikovati, preurediti: presnovati pravila, predpise
● knjiž. presnoval se je v upornika postal je upornik
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
prevrátnež -a m (ȃ) ekspr. prevratnik: to je upornik in prevratnež / mladi prevratneži
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
púntar -ja m (ū) (kmečki) upornik: puntarji so bili dobro oboroženi / ekspr. med fanti iz našega razreda je on največji puntar / kmečki puntarji
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
rebél -a m (ẹ̑) knjiž. upornik: kdor ne izpolnjuje ukazov, je rebel;
kaznovati rebele / vse življenje je bil rebel
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
rebelánt -a m (ā á) zastar. upornik: pobiti, zapreti rebelante
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
svobodoljúb -a m (ȗ) knjiž. svobodoljuben človek: biti upornik in velik svobodoljub
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
upórnik -a m (ọ̑) - 1. kdor sodeluje v uporu: uporniki nadzorujejo del ozemlja; pošiljati upornikom orožje; kaznovati, pobiti, zajeti upornike; podpirati upornike; uporniki na ladji / kmečki uporniki v kmečkih uporih
- 2. nav. ekspr. kdor se upre, upira: skušal je pomiriti malega upornika / Cankarjevi uporniki in iskalci / uporniki proti družbenim normam
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
vstáš -a m (á) zastar. upornik, vstajnik: pridružiti se vstašem
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.