aprȋlski, adj. April-; aprilsko vreme, Aprilwetter, Mur.
badìč, -íča, m. neka rastlina, Vreme-Erj. (Torb.).
bájati, -jam i. -jem, vb. impf. 1) schwätzen: b. = praviti basni, Dict.; — sagen: prim. baje, baje da, kar je menda nam. bajo da, Levst. (Sl. Spr.); — 2) prophezeien: dobro vreme b., sv. Vincenc baja, da bo dosti dobrega vina, C.; — 3) beschwören, zaubern, Mur., Mik., kajk.-Valj. (Rad).
bẹ̑luša, f. 1) krava bele dlake, Tolm., Vreme-Erj. (Torb.); prim. belša; — 2) bẹlúša, neka hruška, Rihenberk-Erj. (Torb.).
búrən, -rna, adj. stürmisch, aufgeregt, Jan., Cig. (T.), nk.; burno vreme, burna seja, nk.
bȗrhati, -am, vb. impf. stürmen: vreme je burhalo, Št.
čemeríti, -ím, vb. impf. 1) č. se, eitern (o ranah), C.; — 2) čemeriti = jeziti, Cig.; deca čemeri puro, ogr.-Valj. (Rad); čmeriti, Gor.; — č. se = jeziti se, Cig., M.; zakaj se čemerite na mene? ogr.-Valj. (Rad); ein griesgrämiges Gesicht machen, (čmę́riti se) BlKr.; vreme se čemerí ("čmeri"), es ist trübes Wetter, Kr.
dəžę́vən, -vna, adj. regnerisch: deževno vreme, regnerisches Wetter; deževen veter, Regen bringender Wind, Dict.; deževna rja, der Mehlthau, Cig., Jan.
dołgorę̑pka, f. 1) die Schwanzmeise (Bergmeise) (parus caudatus), Cig., Kr.-Frey. (F.); — die Spitzente (anas acuta), Cig., Kr.-Frey. (F.); — = vrtorepka, die weiße Bachstelze (motacilla alba), C., GBrda; — 2) neka hruška, Šebrelje, Sv. Duh pri Krškem-Erj. (Torb.), C.; die Rattenbirne, Cig.; — neko jabolko, Podkrnci-Erj. (Torb.); — nekaka vinska trta, Vreme v Brkinih-Erj. (Torb.); nekaka črešnja, GBrda-Erj. (Torb.).
držáti,* -ím, vb. impf. 1) halten; klobuk v rokah d.; d. otroka v naročju; koga za roko d., jemand an der Hand halten; za drevo d., Pflughalter sein, Cig.; konja za brzdo, moža za besedo držijo, das Pferd nimmt man beim Zaum, den Mann beim Wort, Z.; d. kaj kvišku, proč, k očem, pod nos, etwas in die Höhe, weg, vor das Gesicht, vor die Nase halten; ne d. križem rok, nicht müßig sein; svečo d. umirajočemu, dem Sterbenden das Licht halten; d. komu roko, jemandem die Stange halten, Cig.; v dobrem stanu d. kaj, in gutem Zustande erhalten, nk.; vino v pivnicah d., ogr.-Valj. (Rad); živino pregorko d.; v časti d. in spoštovati koga, Jap.; — abhalten: skupščino d., Valj. (Glas.); svet, sodbo d., Lašče-Levst. (Rok.); tožbo d., über eine Klage verhandeln, Svet. (Rok.); — führen: dnevnik, zemljiščne knjige d., DZ.; — 2) fest halten (durch Kraftanstrengung, Zwang u. dgl.); držite ga! haltet ihn fest! bolje "drži ga" ko "lovi ga", = besser ein Sperling in der Hand, als eine Taube auf dem Dache; sapo držati, den Athem an sich halten; jeza me v srcu drži, Zorn erfüllt mein Herz, C.; bolezen ga drži v postelji, die Krankheit fesselt ihn ans Bett, Cig.; krč me drži, ich habe den Krampf, Z.; drži me v rami, es zieht mich im Arm, Cig.; — V mladosti vender trdnejše so mrežé, Ki v njih drži nas upa moč golj'fiva, Preš.; v zaporu koga d., im Arrest anhalten, LjZv.; trdo, ostro, na tesnem koga d., jemanden strenge, kurz, in guter Zucht halten; v trdem d., streng halten, Šol.; jezik za zobmi d., die Zunge im Zaume (das Maul) halten; držan, verpflichtet, C.; — parteiisch, interessiert, C.; — 3) aufrecht halten; pijan je, da ga noge ne držé; drži me tvoja desnica, Ravn.; d. red po občini, die Gemeindepolizei handhaben, Levst. (Nauk); d. zapovedi, die Gebote halten (tudi stsl.); d. besedo, das Wort halten (tudi rus.); oni ne drže pravde (= pravice), Dalm.; — 4) halten (= nicht lassen); mora vodo d., es muss wasserdicht sein; papir črnila ne drži, das Papier schlägt durch, fließt, Cig.; d. barvo, die Farbe behalten, Cig.; d. glas, den Ton halten, aushalten, Cig., Šol.; led, sren drži, das Eis, die Schneedecke hält, Cig.; maček ne drži, der Anker ist los, Cig.; posoda ne drži, = pušča; sod drži kakor jajce, Z.; zdaj bo držalo, jetzt wird es halten (= zdaj je dosti trdno pribito, privezano itd.); vzroki niso držali, die Begründung war nicht stichhältig, Cig.; — mraz, jug drži, die Kälte, der Südwind hält an, Cig.; to vreme bo držalo ves mesec, Tolm.-Štrek. (Let.); — halten, fassen; sod drži deset veder; — 5) die Richtung haben, führen: kam drži pot, cesta, steza? dveri drže na vrt, Cig.; d. v kako mer, streichen (vom Erzgange), Cig. (T.); ruda drži naprej, das Erz setzt an, Cig.; laufen (o črtah), Cig. (T.); — sich erstrecken: moja njiva drži do —, Svet. (Rok.); — 6) d. se za kaj, sich an etwas anhalten; d. se za vejo; — d. se česa (koga), an etwas (jemandem) haften, kleben, hangen: smola se drži obleke; — še se ga drži moč, er ist noch bei Kräften, Cig.; ta napaka se ga bo držala, dokler bo živ, dieser Fehler wird ihm sein Lebenlang anhaften, Cig.; berača se palica drži, der Bettler legt den Bettelstab nicht ab, Z.; cerkvenega imenja se dolžnosti drže, Verpflichtungen haften auf dem kirchlichen Vermögen, DZ.; — d. se koga, sich an jemanden anhängen: drži se ga kakor smola, kakor klop; d. se česa kakor pijanec plota, = an einer Sache fest hangen, Cig.; — an etwas festhalten; d. se starih navad, starega kopita; bei etwas bleiben, verharren: vina, dela d. se; — sich an etwas halten, sich nach etwas richten; d. se steze, Bahn halten, Cig.; d. se sledu, der Spur nachgehen; d. se ukazov, die Verordnungen befolgen; človeku gre, da se postav drži, katere mu piše Bog, Ravn.; d. se resnice, der Wahrheit treu bleiben; d. se svojih besedi, Levst. (Zb. sp.); držeč se ukaza, kraft der Verordnung, Cig.; — sich behaupten, standhalten: trdnjava se drži; — sich halten: to sadje se dolgo drži; držeč, haltbar, Cig., Jan.; res je bolj rezno (vino), pa bo tudi bolj držeče, Levst. (Zb. sp.); — 7) d. se, eine Haltung beobachten: d. se po koncu, sich aufrecht halten; — eine Miene machen; kislo se d., ein saures Gesicht machen; na smeh, na jok se d., eine weinerliche, lächelnde Miene machen; drži se, kakor da ne bi znal pet šteti; — sich benehmen, sich verhalten; junaško, moško se d., sich heldenmüthig, männlich benehmen; krotko in pohlevno se d., Kast.
glavobǫ́ljən, -ljna, adj. Kopfschmerz verursachend: glavoboljno vino, vreme, Dol.
glę́dati, I. glę̑dam, imprt. glę̑daj, glę̑j, vb. impf. 1) schauen: z očmi gledamo; glej! schau! sieh da! glej, glej! ei, ei! glej ga, norca! da seht mir den Narren an! in glej, zgodilo se je, und sieh da, es geschah, Cig.; glej ljubezni! das heißt Liebe! Cig.; — die Augen offen halten: zajec gleda, kadar spi; — ansehen; g. koga, kaj; tudi z gen.: gleda svojih dveh hčeri, Npes.-Mik.; kaj gledaš trohe v oku (očesu) tvojega brata? Krelj; vesel je gleda, Levst. (Zb. sp.); poprek, po strani, od strani, pisano koga g., jemanden scheel ansehen, Cig.; osinasto, hudo, izpod čela koga g., zornig ansehen, Cig.; gledata se, kakor pes in mačka, sie vertragen sich wie Hund und Katze; pisano, grdo se gledata, sie sind mit einander gespannt; če se bova lepo gledala, wenn wir uns vertragen werden, Jurč.; g. kam, den Blick irgendwohin gerichtet haben; v tla g, den Blick auf den Boden heften; — krivo g., schielen, Cig.; strmo g., starr blicken; prijazno g., ein freundliches Gesicht machen: grdo g., eine unfreundliche, finstere Miene machen; debelo g., große Augen machen; — gleda, kakor tele nova vrata (novih vrat), wie die Kuh das neue Thor, Cig.; gleda, kakor zaboden vol, kakor riba na suhem, gleda, da bi oči izkapale, er sperrt die Augen auf, sieht verdutzt darein, Cig.; g. kakor hudo vreme, finster blicken, Cig.; — v zrcalu se g., sich im Spiegel besehen; — g. za kom, jemandem nachschauen; vse je za njimi gledalo; — g. na koga (kaj), seine Blicke auf jemanden (etwas) richten; vse je nanj gledalo; — 2) hervorblicken, hervorragen; prst mu iz črevlja gleda; — potepuh iz njega gleda, man sieht ihm den Vagabunden an, Cig.; ves oče iz njega gleda, er sieht dem Vater ganz gleich, Cig.; — 3) Rücksicht nehmen; na ljudi g.; po ljudeh g., parteiisch sein, Cig.; na to se ne gleda, das kommt nicht in Betracht; na kaka dva goldinarja ne bom gledal, auf ein Paar Gulden soll es mir nicht ankommen; na svoj dobiček g., sein Interesse, seinen Vortheil im Auge haben; — Acht geben; na otroke g.; na obleko g., die Kleider schonen; nič ne gleda na se, er hält nichts auf sich, er vernachlässigt sich; na svojo službo g., seines Amtes walten, Cig.; g. svojega opravila, Dalm.; — zusehen, trachten; le glej, da boš o pravem času prišel; vedno gleda, kako bi koga oškodoval; naj občina gleda napraviti detinji vrt, Levst. (Nauk); g. po čem, nach etwas trachten, Cig.; g. po svojem dobičku, Ravn.; = g. si za kaj, C.; — sich mit etwas beschäftigen, abgeben: samo otroka, njivo gleda, C.; — II. gledím, (imprt. glę́di) = gledam, Mur., Mik., vzhŠt., kajk.-Valj. (Rad); Se k robu primakne, V globino gledi, Zora; — odtod: gledę́, mit Rücksicht auf, hinsichtlich: glede na to, in Anbetracht dessen, ne glede na troške, ohne Rücksicht auf die Auslagen, Cig., Jan., nk.; — praep. c. gen. hinsichtlich, nk.; glede pašnikov, Jan. (Slovn.), Mik.; — gledę́če, -ega, die Pupille, Fr.-C.; (tudi: gledeče, gen. -ča, gledečje, gen. -čja, Ščav.-C., Mursko polje); — glę́dešče, vzhŠt.
gléra, f. neka vinska trta, Prim., Vreme-Erj. (Torb.); iz furl., Štrek. (Arch.).
gȓd, gŕda, adj. hässlich; g. obraz; grdo je bilo videti, es bot einen häßlichen Anblick; grda mati, dobro kosilo, kein Unglück ohne Glück, Npreg.-Cig.; g. pot, schlechter Weg; grdo vreme, garstiges Wetter; — unfreundlich; grdo gledati, grdo se držati, eine unfreundliche, finstere Miene machen; grdo delati s kom, jemanden übel behandeln, misshandeln; arg; grdo so ga nabili, grdo je padel, Gor.; z grdo, mit unsanften Mitteln, mit Zwang, mit Gewalt; če ne gre z lepo, pa z grdo; grda navada, eine Unsitte, Cig.; grdo preklinjati, abscheulich fluchen; unflätig: grde besede, grdo govoriti; grdo govoriti o kom, jemand lästern, Cig.; grd jezik imeti, eine böse Zunge haben, ein Lästermaul sein; — ne bodi grdo rečeno, mit Respect zu melden, jvzhŠt.; = ne bodi grdo reči, Str.
hrščȃvəc, -vca, m. neka rastlina, Vreme-Erj. (Torb.).
hȗd, húda, adj. böse, schlimm, arg: hudi duh, der böse Geist; hudo storiti, delati, Böses thun, freveln; hudo delo, die Missethat; hud namen, böse Absicht; hudo poželenje, böse Begierden; hude misli, böse Gedanken; hudo misliti o kom, Arges von jemandem denken; hud jezik, eine böse Zunge; huda vest, böses Gewissen; hud prepirljivec, ein Zankteufel: hud pes, ein schlimmer Hund; hud mož, ein schlimmer, strenger Mann; hud biti na koga, auf jemanden böse sein; huda beseda, feindseliges Wort; ein Scheltwort, M.; hudo imeti koga, arg mit jemandem verfahren; s hudim in dobrim, mit Güte und Strenge; iz huda, im Schlimmen, C.; hudo gledati, finster blicken; hudo se držati, eine finstere Miene machen; hude volje biti, in einer bösen Stimmung sein; huda peč, stark erhitzter Ofen, M., jvzhŠt.; huda britev, scharfes Rasiermesser, M., Z.; hudo žganje, hochgradiger Brantwein; hud ocet, scharfer Essig; hude krvi biti, heißblütig sein; hude jeze biti, zu heftigem Zorne geneigt sein; = gierig: tat je hud na jabolka, oven je hud na oves, BlKr.; hud na vino, denar, Z.; — hud boj, heftiger Kampf; huda je bila, es ging hitzig zu; hud vihar, ein heftiger Sturm; hudo vreme, huda ura, das Ungewitter; hudi oblaki, gewitterschwangere Wolken; huda reka, gefährlicher, reißender Strom, M.; huda noč, eine schlimme Nacht; hudi časi, schlimme Zeiten; hudo delo, schwere Arbeit, Z., jvzhŠt.; huda sila, dringende Noth; hud mraz, grimmige Kälte; huda suša, große Dürre; hud smrad, heftiger Gestank; huda bolezen, schlimme, gefährliche Krankheit, (pos. die Fallsucht, M.); huda bolečina, heftiger Schmerz; huda rana, schwere Wunde, Z.; huda žeja, heftiger Durst; hud kašelj, heftiger Husten; do hudega bolan, gefährlich krank, Ravn.-Mik.; hudo ti bodi! (ein Fluch) C.; hudo in dobro, das Wohl und Wehe; hudo a. huda se mu godi, es geht ihm schlecht; na hujem je, er ist schlechter daran; hudo a. huda je za vodo, za denar, es ist großer Mangel an Wasser, Geld, es herrscht eine Wasser-, Geldnoth; huda mu prede, er ist in der Klemme, Jan.; otel ga bode ob hudi (in der Noth), Ravn.; hudo mi je, es wird mir eng ums Herz, Jan.; es fällt mir hart, jvzhŠt.; hudo mi je za njega, es thut mir leid um ihn, Z., jvzhŠt.; hudo mi je, es ist mir übel, hudo mu je prišlo, er wurde unwohl, jvzhŠt.; — hudo = zelo, arg, sehr; hudo pretepsti, hudo potrebovati, Cig., C.; — = slab, schlecht: hud sad, hudo drevo, Kast.; huda pitna voda, Levst. (Nauk); huda je obleka ali obutev, ki uže ni cela, Goriška ok., Kras-Erj. (Torb.); huda suknja, srajca, Cig., C.; hud črevelj, Gor.; hudo vidim = slabo vidim, Gor.; — huda roka = leva r., Rez.-C.; — hudo meso, wildes Fleisch, das Faulfleisch in Wunden, Cig.
hudína, f. das Böse, das Schlechte, C.; — das wilde Fleisch, der Auswuchs am Körper, der Schwamm, Cig., Jan., M.; der Krankheitsstoff: hudina leze iz telesa, Vrt.; h. gre iz bolnika, Svet. (Rok.), Dol.-Erj. (Torb.); — = slabo vreme, Krn-Erj. (Torb.).
izjúžiti se, -jȗžim se, vb. pf. izjuži se (vreme), es tritt Thauwetter ein, (zj-) Cig., C.
izkazíti, -ím, vb. pf. verderben, verpfuschen; i. kako delo; vse izkazi, kar v roke prime; trikrat premišljeno, še rado izkaženo, Npreg.-Polj.; vino i., den Wein verfälschen, Cig.; vreme nam je veselico izkazilo; — entstellen, Cig.; i. ude, verstümmeln, Cig.; — entehren, schänden, Meg., Dict.-Mik.; — i. se, schlecht ausfallen: izkazilo se mi je delo; verderben, (intr.); vino se je izkazilo; izkazilo se je, die Sache ist zu Wasser geworden, Cig.; (nav. skaziti; toda prim. stsl., rus. iskaziti; izkažen, Trub.).
izlȋzək, -zka, m. izlizana stvar, Lašče-Erj. (Torb.); n. pr. obrabljen kos mila, Vreme-Erj. (Torb.).
izpremẹnljìv, -íva, adj. wandelbar, veränderlich; izpremenljivo vreme; vse je izpremenljivo; — variabel (math.), Cig. (T.).
izprevrẹ́či, -vŕžem, vb. pf. umwerfen, umstürzen, Mur.; — verändern, Cig.; Laban je Jakobu desetkrat plačilo izprevrgel, Ravn.; barvo i., sich verfärben, Cig.; misli i., eines anderen Sinnes werden, umsatteln, Cig.; — i. se, umschlagen, sich ändern, Mur., Cig., Jan.; vreme se bo izprevrglo, Mur., Cig., Jan.; žalost se v veselje izprevrže, C.; — i. se, entarten, ausarten, Jan.; no, ljudje so se izprevrgrli, nemara da že ni več pravih pivcev, Jurč.
jȃnjčək, -čka, m. dem. janjec; 1) das Lämmchen, Cig., Jan.; — 2) pl. janjčki, das Flockengewölk, Cig., Jan.; — 3) = leskov cvet, Goriška ok., Vreme-Erj. (Torb.), Nov.-C.
jesę́nski, adj. Herbst-, herbstlich; jesenski dan, jesensko vreme.
júžən, -žna, adj. 1) den Südwestwind betreffend; južni veter, der Südwestwind; južno vreme, das Thauwetter, gelindes Wetter; j. je, es ist Thauwetter; južen sneg, weicher, aufthauender Schnee; — 2) südlich, Süd-, Mur., Cig., Jan., nk.
júžiti se, jȗžim se, vb. impf. juži se, es ist Thauwetter, Cig. (T.); = vreme se juži, C., Z.
jȗžje, n. = južno vreme, Poh.
kázati, -žem, vb. impf. 1) zeigen; rad kaže, kar ima; roka kaže, kam cesta drži; k. kam, na kaj, auf etwas hinweisen; — k. se, sich zeigen; sich bemerkbar zu machen suchen; rad se kaže; — k. se, öffentlich auftreten, sich producieren; na senjmih se kažejo glumači; — (ohne Absicht) sehen lassen: gosli k., den Busen entblößt haben; kaj vedno zobe kažeš, warum lachst du in einemfort? jvzhŠt.; — k. se, zum Vorschein kommen: ruda se že kaže; — = weisen, lehren: k. komu, kako se šiva, einem das Nähen weisen; — to kažejo oči, das lehrt der Augenschein, Cig.; — = äußern: ne k., nichts merken lassen; zur Schau tragen: svojo učenost k.; kazati, kakor bi ne čutil veselja, žalosti, Gleichgültigkeit zeigen; — k. se, sich zeigen, sich stellen; dobrotljivega, prijaznega se kazati, Güte, Freundlichkeit zur Schau tragen; — k. se, sich äußern; tako se kaže sovraštvo, zavist; — 2) erwarten lassen, bedeuten: to kaže dolgo zimo, to nič dobrega ne kaže; na vojsko kaže, es lässt sich zum Kriege an, Cig.; kakor vse kaže, allem Anschein nach; nič ne kaže, es ist keine Aussicht vorhanden; slabo kaže! schlechte Aussichten! po vinogradih lepo kaže, die Weingärten versprechen eine gute Ernte; vreme kaže, pa laže, Podkrnci-Erj. (Torb.); — k. se, den Anschein haben; kakor se kaže, dem Anschein nach; — 3) passen, angezeigt sein: to mi ne kaže, das taugt mir nicht; to nikamor ne kaže, damit ist nichts zu machen, Cig.; ne kaže kopati ob tem vremenu; tu kaže puščati, hier ist ein Aderlass angezeigt; kakor kaže, je nachdem.
kázən 1., -zna, adj. 1) kazno je, es hat den Anschein, es ist wahrscheinlich; ni kazno, da bi on bil to storil, Svet. (Rok.); kakor je bilo kazno, wie es den Anschein hatte, Gor.-Let.; — 2) gute Aussichten bietend: žito je kazno, Mik.; vreme je kazno, = dobro kaže, Dol.; — ni kazno, es ist nicht angezeigt, passend, C.; — 3) ansehnlich: k. človek, stattlicher Mann, Dol.; vrt ni kazen, Litija-Svet. (Rok.); naj ima kazno ali nekazno ime, Jurč.; — 4) ni kazno = ni za pokazanje, Svet. (Rok.).
kísati, kȋsam, -šem, vb. impf. 1) säuern; jedi k.; — 2) k. se, in der sauren Gährung begriffen sein, sauern; vino se je začelo kisati; — 3) k. se, ein saures Gesicht machen, raunzen, trotzig weinen; kaj se kisaš? zakaj ne ješ?, Ravn.-Valj. (Rad); k. se in kujati, LjZv.; — vreme se kisa, das Wetter ist unfreundlich, Z.; — 4) intr. kisati, gähren; mošt kisa, Habd., Dict., Hip. (Orb.), Ravn., Valj. (Rad), Dol.
kíseł, -sela, nav. kísəł, -sla, adj. 1) sauer; kisela jabolka, kiselo vino, kiselo mleko; — 2) mürrisch, misslaunig: kiselo se držati, ein saures Gesicht machen; — kiselo vreme, unfreundliches Wetter, Cig.
klofúčiti se, -ȗčim se, vb. impf. sich zum Schlechten ändern (vom Wetter): vreme se klofuči, Polj.
klǫ́ka, f. 1) die Gluckhenne, Goriš.-Erj. (Torb.); — 2) die Brautmutter, Notr.; — 3) der Kirchenluster, Jan.; — 4) orehovo jedro, Vreme (Kras)-Erj. (Torb.); — prim. kvokati.
koláda, f. die Biestmilch (pri človeku in živinčetu), Dict., C., Vreme-Erj. (Torb.); — pogl. koljada.
kolovŕta, f. der Wagnerstuhl, Vreme-Erj. (Torb.).
koslȃda, f. sod z veliko štirivoglato luknjo na vrhu; jeseni se vozi grozdje v njem, a drugače tudi voda, Vreme-Erj. (Torb.); — (prim. kosklada = "truga", Nov.).
kréniti 1., krę́nem, vb. pf. 1) seitwärts lenken, Cig.; k. voz, BlKr.-M.; vojsko na zapad k., Vrt.; k. koga na pravi pot, Levst. (Zb. sp.); wenden, C.; — veranlassen, bewegen, LjZv.; — k. se, ausweichen: kreni se! BlKr.-M., Z.; — 2) rücken, bewegen, Mur., Cig.; — k. se, in Bewegung kommen, Cig.; vreme se ne krene, das Wetter ändert sich nicht, Z.; — 3) intr. eine Wendung machen, abbiegen, abweichen; k. na levo, na desno, po drugem potu, k. z vozom na stran.
kúkast, adj. traurig, düster, C., Z.; kukasto gledati, Z.; kukasto vreme, C.
kúkav, adj. traurig, düster, C.; kukavo vreme, Z., Hal.-C.; — elendlich, erbärmlich, Jan., Nov.-C.; — prim. hs. kukav, kukavan, traurig.
kúndrav, adj. = kundrast; — kundravo vreme, trübes Wetter, vzhŠt.-C.
lẹ̑p,** lẹ́pa, adj. schön; lepo ga je videti, er nimmt sich gut aus; — lepo dišati, einen angenehmen Geruch haben, lep duh, angenehmer Geruch; — lepo vreme, schönes Wetter; lepo je, es ist schönes Wetter; lepa prilika, eine gute Gelegenheit; — lepi denarci, viel Geld, lepo reč žita smo pridelali, wir haben eine reichliche Getreideernte gehabt, Cig.; Denarja v skrinji je lepo, hübsch viel Geld, Npes.-Mik.; lep čas že, schon lange, Cig.; — lepo ravnati s kom, jemanden freundlich behandeln; z lepo, in Güte, auf gütlichem Wege (opp. z grdo); = z lepa, Mik.; = z lepim, Jan.; take ni bilo z lepa, eine solche war nicht leicht zu finden, Erj. (Torb.); na lepem vas bodo posvarili, Ravn.; za lepo bode vzel = dobro se mu bode zdelo, Gor.; lepo živeti, l. vesti se, wohlgesittet, anständig; to ni lepo, das ist keine Art; — lepega se delati, seinen Fehler beschönigen, Cig.; — (ironično) lepa je ta! eine saubere Bescherung! Cig.; lepo ravnaš z menoj! — compar. lepši; zavoljo lepšega, zur Zierde, damit es ein schöneres Aussehen habe.
lèsk 2., léska, m. 1) der Knacklaut, Z.; — 2) der dünne, äußerste Theil an der Peitsche, die Schmitze, Vreme-Erj. (Torb.).
májati, -jam, -jem, vb. impf. 1) hin und herbewegen, erschüttern, wanken machen; drevce m.; — schwankende Bewegungen machen: z glavo m.; — vreme maje (vse je napravljeno na dež, ali vendar se drži, da še ne gre), Podkrnci-Erj. (Torb.); — 2) m. se, wanken, schwanken, wackeln; miza, steber se maja; zob se mi maja; za glavo se mu maja, es gilt seinen Kopf, Cig., Ravn.-Mik.
mədə̀ł, -dlà, adj. schwach, matt; m. človek, medla živina = slab č., slaba ž., Ip.-Erj. (Torb.); medlo oko, ein müdes, mattes Auge, Cig.; — matt (vom Geschmacke), Mur.; medlo vino, kraftloser, flauer Wein, Cig.; — medla beseda, ein kraftloses Wort, Cig.; medlo vreme, trübes Wetter, Z.; — medlo mi je, es ist mir unwohl, übel, Mur., Cig., vzhŠt.; — hager, mager, Cig., Jan., Štrek.; — m. od žalosti, abgehärmt, Šol.; m. kakor ključ, klapperdürr, Cig., Jan.; — tudi: médəł.
mədlę̑n, adj. schwach, ogr.-C.; — trübe, Z.; medleno vreme, trübes Wetter, Z.
mę̑lja, f. 1) das Mahlen, Dict., Št.; — 2) das Mahlgetreide, Jan.; imam melje za ves teden, Vreme, Kras, Ip.-Erj. (Torb.), BlKr.; kar se žita na mlenje prinese, Savinska dol.; — 3) das Gemahlene, Jarn.; das Mehl, Mur., Cig., Jan., Štrek., ogr.-Valj. (Rad), vzhŠt., BlKr.; Sneg kak melja ("mela") se kadi, Danj. (Posv. p.).
meljȃj, m. 1) človek, ki prinese ali pripelje žito mlet, Vreme, Rihenberk-Erj. (Torb.); der Mahlgast, Cig., C., Notr.; — 2) der Handmühltriebel, Hal.-C.; — 3) der Gang (beim Mahlen): moka od prvega meljaja, das Mehl vom ersten Gange, Cig.
mẹ́njati, -am, vb. pf. (impf.) 1) wechseln; zlat denar m.; konje m.; — 2) m. s kom, mit jemand tauschen; ne menjam z nikomer; — 3) m. se, wechseln; vreme se menja; — m. se v čem s kom = vrstiti se, wechselweise, abwechselnd etwas thun, Cig.; — m. se = srečati se, an einander vorüber kommen, Gor.
mȇtežən 1., -žna, adj. metežno vreme, das Schneegestöber, Lašče-Levst. (Rok.).
məžáti, -ím, vb. impf. die Augen geschlossen halten; — solnce meži, die Sonne scheint durch die Wolken hindurch, Tolm.; — vreme meži, das Wetter ist trübe.
mȋšnik,* m. 1) postranski mlin poleg glavnega (istega gospodarja), melje samo tedaj, kadar je dosti dela, Vreme-Erj. (Torb.); — 2) = mišjak 2), Cig., Medv. (Rok.).
mláčən, -čna, adj. lau; mlačna voda; mlačno vreme; — lausinnig, indifferent, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
močvȃra, f. 1) der Sumpf, der Morast, C., BlKr., LjZv.; v močvari raste trstje, ogr.-Valj. (Rad); — 2) deževno, mokro vreme, BlKr., SlN.; krompir je zavoljo prevelike močvare segnil, SlN.; — tudi: mǫ́čvara, Valj. (Rad), BlKr.
močvarína, f. 1) feuchte, sumpfige Stelle, vzhŠt.-C.; — der Sumpf, Svet. (Rok.); — 2) mokro vreme, BlKr.-M.
mǫ́kər, mókra, adj. nass, feucht; mokra obleka; mokro vreme; m. kakor miš, durch u. durch nass; na mokrem, in der Nässe; po suhem in po mokrem, zu Wasser u. zu Lande; — na mokro slikati, al fresco malen; — mokri brat (bratec), der Trunkenbold, Cig., C.
mǫ̑rka, f. = maselnik, das Schmalzmus, Vreme-Erj. (Torb.); — prim. morča.
mǫ́titi,* -im, vb. impf. 1) trüben; vodo m.; — rühren, vzhŠt., C.; smetano m., Danj. (Posv. p.); — 2) stören; ne moti me pri delu! — irre machen, beirren; to me je motilo, das hat mich beirrt; anfechten: kaj te je motilo, da si to storil? — m. se, (sich) irren; če se ne motim, wenn ich nicht irre; — moti se mu v glavi = meša se mu, Cig.; — beschäftigen, zerstreuen: m. koga s čim, Cig., n. pr. dete z igro, pripovedovanjem, da ne joka, BlKr., *Piš.; — otrok se moti (spielt), jvzhŠt.; pojdimo se motit, Vreme-Erj. (Torb.).
mráčən, -čna, adj. 1) dämmerig, dunkel; mračno je; düster, trüb; mračno vreme; — mračne misli, mračen obraz, nk.; — 2) mračen človek: kdor ne vidi več po solnčnem zahodu, nachtblind, C.
mrčàv, -áva, adj. mürrisch, Jan. (H.); — trübe: mrčavo vreme, Z.
mrkúša, f. svoje ime ovci, Zemon (Notr.)-Erj. (Torb.); — svoje ime kravi, Vreme-Erj. (Torb.).
múzəc 2., -zca, m. deska skrajnica, das Schwartenbrett (vsak krlj da dva muzca, eden se prvi odreže, a drugi ostane, kadar se je ves krlj v deske porezal), Vreme, Kras, Ip.-Erj. (Torb.); prim. bav. musel = Sägeblock, museln, spalten, Erj. (Torb.). (?)
neizvẹ́stən, -stna, adj. unbestimmt, ungewiss, unsicher, nk.; neizvestno vreme, unsicheres Wetter, Svet. (Rok.).
nerẹ́səc, -sca, m. = merjasec, der Eber, Meg., Cig., Dol.-Mik., Vreme-Erj. (Torb.).
neúrən 2., -rna, adj. 1) unglücklich: to je meni neurno, das ist für mich ein Unglück, Mur.; — 2) neurno vreme, schlechtes Wetter, C.
nevížən, -žna, adj. eigensinnig: n. otrok, n. konj, Gor.; — schlecht: nevižno vreme, nevižna košnja, Gor.; — prim. viža, die Weise.
obírati, -bȋram, vb. impf. ad obrati; 1) abpflücken, ablesen, abnehmen; listje, gosenice, sadje o.; — 2) beklauben: kosti obirati, Knochen abklauben, an Knochen knaupeln; — berač hiše obira, der Bettler bettelt von Haus zu Haus, Cig.; pri igri o. koga, jemanden beim Spiel ausziehen; — o. se, lausen, Cig.; ptički se obirajo, die Vögel putzen sich, Cig.; — o. se pri delu = langsam arbeiten, Cig.; on je predolgo se obiral in oprezoval pri svojem poslu, Jurč.; — 3) o. koga, jemanden ausrichten, verleumden; — 4) = izbirati (v neki igri), Vreme-Erj. (Torb.).
oblačína, f. 1) oblačno vreme, trübes Wetter, C.; — 2) die hautartige Schale der Früchte, V.-Cig.; bes. die grüne Nussschale, Cig., C.
obzvȃnjati, -am, vb. impf. ad obzvoniti; durch das Läuten ankündigen, Z.; o. hudo vreme, Let.; — o. koga, jemandem die Zügenglocke läuten, Dol.
odjȗžən, -žna, adj. Thau-: odjužno vreme, Jan.
odlę́či, -lę̑žem, vb. pf. 1) sich ablösen: skala odleže, Cig.; — 2) leichter, besser werden: odleglo je bolniku; nachlassen: bolečina, jeza odleže, Cig.; vreme je odleglo, Z.; ne odležem ti, dokler ne plačaš, ich gebe nicht nach, bis du mich bezahlst, Cig.; odlezi že, odlezi, höre doch einmal auf, Železniki (Gor.); — 3) = zaleči, ausgeben: to toliko odleže, kakor ono, Svet. (Rok.); kamor bi dejal deset goldinarjev, odlegli bi kaj, Z.; to že odleže, das reicht schon hin, Z.; — 4) gebären: žena odleže, C.; — o. se, geboren werden: otrok se odleže, C.
odmę́kniti, -mę̑knem, vb. pf. 1) weich werden, Jan., C., Pohl. (Km.); aufthauen, Cig., Jan.; odmeknilo je, = jug je nastopil, da je (po zimi) vreme zopet "mečje", Lašče-Erj. (Torb.); — 2) erschlaffen, Mur.; — 3) nachlassen, aufhören (o bolečini), Povir (Kras)-Erj. (Torb.); bolečina, otok odmekne, C.
ogávžən, -žna, adj. unangenehm: ogavžno vreme, C.; — o. človek, ein Stänker, Fr.-C.; — prim. ogaven.
onúča, f. der Schuhfetzen, der Fußfetzen, Mik., Vreme, Hrušica, Bolc-Erj. (Torb.), BlKr.; (vnuča, vzhŠt.-C., ogr.-Valj. [Rad]).
oprę́zovanje, n. 1) das Lauern; o. na vreme, das Beobachten des Wetters, Cig.; — 2) das Zögern, Cig., Jan.
osȋpka, f. neka vinska trta, C., Ip., Vreme v Brkinih-Erj. (Torb.).
otŕniti, -nem, vb. pf. 1) o. luč, das Licht putzen oder schneuzen; — 2) (mit einem Stock oder einer Ruthe) schlagen, Cig., Notr.; otrni vola! Vreme-Erj. (Torb.); — ausschlagen (o konju), Polj.
otrováti, -trújem, vb. pf. vergiften, Habd.-Mik., Jan., M., BlKr.; — mit einem Krankheitsstoffe anstecken, Vreme-Erj. (Torb.).
palíska, f. s prahom pomešana moka v mlinu, das Staubmehl, Cig., Štrek., Ip., Vreme-Erj. (Torb.), Dol.; — prim. poliska.
pelískast, adj. peliskasto vreme, regnerisches Wetter, Fr.-C.
pelískav, adj. peliskavo vreme, = peliskasto v., Z.
písanka, f. 1) das Osterei, Mur.-Cig., Jan., BlKr.-Let., Št.; za pisanko kaj dati, als Ostergeschenk etwas geben, Št.; — 2) das Schreibheft, nk.; — 3) neka vrsta kač, C., Bes.; — neka riba v Krki, Kostanjevica-Erj. (Torb.); — die Bremse, Cig.; — 4) neko jabolko, GBrda-Erj. (Torb.); — eine Art rothgestreifter Apfel, C.; — neka vinska trta, Vreme v Brkinih-Erj. (Torb.); — das Bandgras (phalaris arundinacea), Tuš. (R.).
píškav, adj. 1) wurmstichig; ni piškavega oreha vreden; — 2) schwach; otrok je ves piškav; — schlecht: piškavo vreme.
plenjír, -rja, m. = jerbas, der Korb, (od it. paniere, Korb), Vreme-Erj. (Torb.).
plǫ́jav, adj. plojavo vreme = plojalica, C.
plóskast 1., adj. kothig, patschig, C.; ploskasta steza, ploskasto vreme, Z.
poglę́dati, -glę̑dam, vb. pf. 1) die Augen aufthun; — einen Blick thun; debelo p., die Augen aufreißen oder aufsperren; temno p., eine finstere Miene machen; p. kam, skozi okno, kvišku, v stran; p. na koga, kaj, den Blick nach jemandem, nach etwas richten; na uro p.; p. po mestu, sich in der Stadt umsehen; p. po sobi, das Zimmer durchblicken; p. po živini, beim Vieh nachsehen; na vse kraje p.; p. v knjigo; če prav pogledamo, im Grunde genommen, Cig.; — p. koga, kaj, anblicken, ansehen; po strani p. koga, jemanden schief ansehen; grdo, jezno p. koga, finster, zornig ansehen; p. koga kakor hudo vreme, jemanden anblitzen, Cig.; s koncem p. koga, scharf ins Auge fassen, Cig.; — p. česa, einen Blick auf etwas werfen: solnca poglej! Ravn.-Mik.; pogledajte mojih rok in mojih nog, Krelj; pogledajte lilij na polju, Krelj; Ran pogledaj moje glave, Npes.-K.; (prim. Mik. (V. Gr. IV. 487., 493.)); — 2) hervorgucken, zum Vorschein kommen: ogenj je iz strehe pogledal, Z.; izderi komarju nogo, in čreva ven pogledajo, Z., jvzhŠt.
pogọ́dən, -dna, adj. 1) nach Willen, angenehm, C., nk.; pogodno vreme, gutes Wetter, Cig.; — 2) vertragschließend, Cig.; pogodni stranki, DZ.
pojílọ, n. 1) die Tränke, Levst. (Nauk), Vreme-Erj. (Torb.); — 2) der Speiseapparat (mech.), Cig. (T.).
poklofúčiti, -ȗčim, vb. pf. vreme se je poklofučilo, das Wetter hat sich zum Schlechten geändert, Polj.; — poklofučen, verkappt, Cig.
popę̑čək, -čka, m. die Schürschaufel, die Ofenkrücke, Cig., M., Vreme-Erj. (Torb.), BlKr.; to je človek, ki ni vreden, da bi ga s popečkom zapodil, BlKr.
porę̑pnik, m. der Strick, womit der Wiesbaum rückwärts an dem Heuwagen festgebunden wird, Jan., C., Rib.-M., Vreme-Erj. (Torb.).
pȓč, m. neskopljen kozel, der Ziegenbock, Vreme-Erj. (Torb.), LjZv.
preletẹ́ti, -ím, vb. pf. 1) durchfliegen; koliko ptica v 12 urah preleti? — überfliegen; — durcheilen, durchrennen; mesto p., Cig.; — z očmi p., mit den Augen durchirren, durchfliegen, Cig.; — durchfahren, durchdringen; mraz, groza preleti človeka; (preleteč glas, eine durchdringende Stimme, Mik., Vrt., Lašče-Levst. [Rok.]); — 2) eine gewisse Zeit hindurch fliegen oder eilen, Cig.; — 3) hinüberfliegen; — 4) vorüberfliegen, Mur.; — vorübergehen: hudo vreme je preletelo, C., jvzhŠt.; — 5) im Fliegen zuvorkommen, C.; — (pren.) p. koga, jemandem zuvorkommen, C.; beseda včasi pamet preleti, Z.; — p. se v računu, sich verrechnen, Cig.; — 6) brüchig werden: jeklo preleti, t. j. pokne ali postane plenivo, Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let.).
premẹnljìv, -íva, adj. wechselnd, wechselvoll, veränderlich; p. kakor vreme, wetterwendisch, Cig.; variabel (math.), Cig. (T.).
prevráčati, -am, vb. impf. ad prevrniti; umkehren, Jan., (math.), Cig. (T.); umwerfen, umreißen; vozove p.; p. se, umkippen; — umschlagen: vreme se prevrača, Cig.; liste v knjigi p., im Buche blättern, Dict., Cig.; — verkehren, verdrehen: oči p., Cig., Jan., Levst. (Zb. sp.); — deuteln, Cig.; besedo p., Cig.; p. pravico, das Recht beugen, Cig.; p. postavo, dem Gesetze Gewalt anthun, Cig.
prevračljìv, -íva, adj. labil, Cig. (T.); — veränderlich: prevračljivo vreme, Z.
prevrẹ́či, -vȓžem, vb. pf. von einem Ort an einen andern werfen, überwerfen; list v knjigi p., umblättern, Mur., Cig., C.; krava si je čreva prevrgla, Glas.; — govorico p. na drugo stvar, das Gespräch auf einen anderen Gegenstand lenken, Jurč.; — in Umlauf bringen: veliko denarja p., veliko denarja se prevrže (kommt in Umlauf), C.; — umwerfen, umstürzen, umreißen; beim Fahren umwerfen: počasi vozi, da ne prevržeš; p. se, stürzen; dvakrat smo se prevrgli na tem kratkem potu; — p. se, umburzeln; sunil te bom, da se boš dvakrat prevrgel; — durcheinander werfen; vse p. po hiši; — verändern, verkehren: misel p., von der Meinung abgehen, Cig.; (eine Thatsache) entstellen, Cig., Jan.; schief deuten, p. besedo, Mur., C.; eine andere Wendung nehmen, umschlagen, sich ändern; veter se prevrže (legt um); vreme se je prevrglo; — p. se, aus der Art schlagen, Cig.; — prevržen, pfiffig, C.; geschickt: p. na kaj, C.
prezvȃnjati, -am, vb. impf. 1) in kurzen Absätzen läuten, C., Z., Gor.; — an die Glocke schlagen: kadar gori ali se hudo vreme bliža, prezvanja, jvzhŠt.; p. nevihti, Slom.; (p. kaj: Meglo prezvanja, Strel se glasi, Slom.); — 2) immerfort läuten: vso noč p., Gor.
pršljìv, -íva, adj. pršljivo vreme je, kadar iz megle prši, Fr.-C.
pŕtiti 1., pȓtim, vb. impf. 1) heften: (das Vieh auf der Weide) anzubinden pflegen, Jarn.; — 2) p. se, eine Last auf den Rücken laden, Fr.-C.; p. se k čemu, sich zu etwas anschicken, C., Notr.; — sich abmühen, sich anstrengen, Cig., Jan., C., Lašče-Erj. (Torb.), Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let.); s pesmijo se p., Glas.; jeziti in p. se, ohnmächtig zürnen, Cig., C.; — p. se kam = nerodno lesti, vleči se kam, BlKr.-Let.; — prtíti se, -ím se, Vreme (Notr.)-Erj. (Torb.).
pȗst, pústa, adj. wüst, öde, leer; p. kraj, pusta senožet, eine Bergwiese, die nicht mehr gemäht wird, pusta njiva, ein Acker, der nicht mehr bebaut wird, Levst. (Rok.); ein ausgemergelter, magerer Acker, Cig.; pusta paša, magere Weide, Cig.; pust panj, ein Bienenstock ohne Weisel, Levst. (Rok.); — geschmacklos: pusta jed; saftlos: pusto meso, pusto sadje, unedles Obst, Pirc; — pusta pesem, ein mageres Gedicht, Cig.; puste besede, hohle Worte, Cig. (T.); v pusto ceno prodajati (spottwohlfeil), LjZv.; pust človek, ein unfreundlicher, langweiliger, fader Mensch; pusto vreme, ein langweiliges, schlechtes Wetter; stara glava pusta glava (ker se ničesar ne domisli), Levst. (Zb. sp.).
ráza, f. 1) die Ritze, die Spalte, Nov., Rihenberk, Vreme-Erj. (Torb.), Štrek.; Rolandova r., der Rolandspalt, Silvijeva r., der Sylvische Spalt, Erj. (Som.); — 2) der Strich (min.), Cig. (T.), Erj. (Min.); — raze v obličju, die Züge im Gesichte, V.-Cig.; moške raze, Glas.; — 3) neka riba: der Engelroche, Cig.
razhǫ́dən, -dna, adj. 1) Abschieds-, Cig.; razhǫ̑dni obed, Nov.; — 2) auseinandergehend, divergent (math.), Cig., Cig. (T.), Žnid.; — 3) ausgedehnt, weitläufig: mesto je razhodno, župa je razhodna, Rihenberk-Erj. (Torb.), Štrek.; — 4) wegsam: razhodni poti, Svet. (Rok.), Dol.; razhodno vreme, t. j. tako, da se o njem lahko hodi, Dol.
resník, m. 1) neka rastlina, Vreme (Notr.)-Erj. (Torb.); — 2) = resnjak, C.
sajeníca, f. die Setzpflanze, der Setzling, Cig., Jan., C., Nov.; kapusne sajenice, Vreme-Erj. (Torb.); — sajenice = mlade, zasajene trte, Čatež (Dol.)-Erj. (Torb.); bewurzelte Setzreben, C., Vrtov. (Vin.).
sẹnọ̑, n. das Heu; besonders das Heu der ersten Mahd; s. kositi, sušiti, spravljati; kakršno vreme na veliki petek, tako k senu, Bes.
sihràv, -áva, adj. nasskalt, Jan.; sihravo vreme, C.
sirčína, f. 1) = 2. sirek 1), die Moorhirse, BlKr.; — 2) koruzno ali sirkovo steblo, Vreme-Erj. (Torb.).
skȃpljati 1., -am, vb. impf. ad skopiti; entmannen, castrieren, schneiden, Cig., Notr.; — skaplja se tudi fižolovo stročje, predno se pristavi, rekše, obrezuje se na obeh konceh, Vreme (Notr.)-Erj. (Torb.).
slàb, slába, adj. 1) unkräftig, schwach; človek je slaba stvar, der Mensch ist ein schwaches Geschöpf; slaba palica; — slab glas, eine schwache Stimme; slabe oči imam, slabo vidim, ich bin schwachsichtig, ich sehe schlecht; slaba glava, slab spomin; prav slab je, er ist sehr krank; — 2) nicht gut, schlecht; slabo vino; slaba pot; slabo vreme; slabi verzi; — slaba leta, Missjahre; slaba kupčija, schlechte Geschäfte; slaba plača, geringe Bezahlung; slabi zgledi, schlechte Beispiele; slabi nameni; slabo gospodariti; slabo mi je, prihaja, es ist, wird mir übel; na slabem, slabšem biti, schlecht, schlechter daran sein; slabo je, slaba je, es geht schlecht.
slẹzèn, -ę́na, m. neka rastlina, Vreme-Erj. (Torb.).
slúžiti, -im, vb. impf. 1) im Dienstverhältnisse stehen, dienen: kdor nima doma, mora s.; s. bogatega kmeta; cesarja s., in kaiserlichen Diensten stehen; s. pri kom, bei jemandem in Diensten stehen; pri dvoru s., zu Hofe dienen, Cig.; s. za hlapca, za deklo, als Knecht, als Magd dienen; — s. koga, jemanden bedienen, Nov.-C.; s. koga z vinom, jemandem mit Wein aufwarten, C.; — zvesto komu s., jemandem ein treuer Diener sein, treu dienen; dvema gospodoma s., zweien Herren dienen; Bogu s., Gott dienen; — s. mesu, poželjenju, den Lüsten fröhnen, Cig.; — 2) abhalten, feiern, Mur.; god, domlatke s., den Namenstag, die Beendigung des Dreschens feiern, Mur.; gostijo, sedmino s., ein Mahl, den Todtenschmaus abhalten, Fr.-C.; sv. mašo s., die hl. Messe lesen, C., Z.; — 3) dienlich sein; tak nož mi dobro služi, Fr.-C.; sreča, vreme nam služi, ogr.-C.; to mi ne služi, das bekommt mir übel, Cig.; — s. v kaj, zu einem Zwecke dienen: s. v zdravilo, Erj. (Min.); s. v lepotičje, Šol.; — 4) verdienen; koliko služiš na leto? was ist dein Jahreslohn, Jahresgehalt? s. si denar, Geld verdienen; s. si svoj kruh, sein Brot gewinnen; s. si čast, Ehre gewinnen, C.
smolję́nəc, -nca, m. = kosmat klobuk, Vreme-Erj. (Torb.).
sovọ̑rnik, m. soseda, ki si vzajemno posojujeta živino v oranje, ta sta sovornika, Vreme-Erj. (Torb.).
spȗrljiv, adj. = izbirljiv v jedi, heikelig, Goriška ok., Ip., Kras, Vreme-Erj. (Torb.); prim. špurati se.
strášiti, strȃšim, vb. impf. 1) schrecken; otroka nikar ne s.; lenuha dan straši, Npreg.-Jan. (Slovn.); s. se, zu erschrecken pflegen, schreckhaft sein; konj se straši; kdor na perju leži, se straši, Z.; — 2) abschrecken: vreme me straši; s. se, Furcht haben; — ali se ne strašiš vremena? dela se ne strašim; — 3) spuken; v tem gradu straši, hodi strašit; kaj pa tod strašiš (= hodiš kakor strah)? jvzhŠt.
suhótəc, -tca, m. ein oberschlächtiges Mühlrad, auch eine Mühle mit solchem Rade, Vreme-Erj. (Torb.).
suhótən, -tna, adj. 1) etwas trocken, Mur., Jan.; suhotno vreme, trockene Witterung, C.; suhotna klet, SlGosp.-C.; suhotna usta imeti, lechzen, Cig.; — trocken (fig.): suhotno kaj reči, Zora; suhotna pravljica, Jurč.; — 2) mager: sivolas, suhoten mož, Erj. (Izb. sp.).
súšəc, -šca, m. 1) der Monat März; — 2) der Gießbach, Cig., Jan., Bolc-Erj. (Torb.); der Maibrunnen, die Hungerquelle, Jes.; — 3) neka goveja bolezen, ki se zna po tem, da koža na hrbtu ne gre od mesa, Vreme (Notr.)-Erj. (Torb.); — 4) = tešč klop, Erj. (Torb.); — tudi = suh človek, Cig.; — 5) neka vinska trta, Koblja Glava (Kras)-Erj. (Torb.).
súšən, -šna, adj. trocken, dürr, Mur., Jan.; sušno leto, sušna letina, Mur., Cig., Jan., C., Kres; sušno in toplo leto, Levst. (Beč.); sušno vreme, Vest.
sušílọ, n. 1) das Trocknen; seno na sušilu, Lašče-Levst. (M.); perilo na sušilu, die trocknende Wäsche, Z.; ni pravega sušila, da bi otavo pod streho spravili, Polj.; slabo sušilo imamo, jvzhŠt.; vreme je dobro za sušilo, Gor.-DSv.; — das Dörren, C.; sadje za s., Cig.; — 2) der Trockenapparat, Cig. (T.); — 3) der Trockenplatz, Cig., Jan., Cig. (T.).
šápniti 1., šȃpnem, vb. pf. = z roko udariti, Vreme (Notr.)-Erj. (Torb.), M.
šegàv, -áva, adj. 1) klug, pfiffig, schlau, Habd.-Mik., Dict., Cig., Jan., Dalm. (Reg.); k temu hudič šegavo pomaga ("meisterlich"), Krelj; šegavo komu v oči gledati, Zv.; čudno in šegavo ravnati s kom, Dalm.; šegavo govorjenje Ciceronovo, ("meisterliche Sprache"), Krelj; — 2) witzig, Cig., Jan., BlKr.-Mik., nk.; tudi: šégav, BlKr.-Erj. (Torb.); — 3) = nagajiv, vzhŠt.; — 4) launenhaft: šegav kakor vreme, C.
škrgálja, f. die Ratsche, Vreme-Erj. (Torb.).
táłən 1., -łna, adj. 1) = južen, C.; sneg je talen, vreme je talno, C.; — 2) schmelzbar, Jan.
túkast, adj. sauer: tukast obraz, M., — trüb: tukasto vreme, C., Z.
udẹ́lati, -dẹ̑lam, vb. pf. 1) bearbeiten, zurichten: u. kožo, die Haut zurichten, gerben, Mur., vzhŠt.-C., Savinska dol.; udelano platno, vollständig zugerichtete Leinwand, Kr.; cultivieren: u. zemljo, udelan svet, Levst. (Močv.); u. iz puščave njivo, LjZv.; — tako je premotil in udelal ljudi, da so mu vse verjeli, LjZv.; — u. se, sanfter werden, sich bilden, Z.; — vreme se bo udelalo, das Wetter wird sich machen, Savinska dol.; — u. koga, einen übel zurichten, Cig.; hudo so ga udelali, Mur.; — u. se, bei einer Arbeit ermüden, Z.; — udelan, von der Arbeit ermüdet, C.; — beschmutzen, Cig.; u. se, sich beschmutzen, Cig.; v takem blatu se ves udelaš, Polj.; ves udelan, Cig.; — 2) u. se, bei der Bearbeitung verloren gehen: nekoliko blaga se vselej udela, Dol.
unésti, unésem, vb. pf. 1) davontragen; sedite, da nam spanja ne unesete! wegraffen, entführen, Cig., Jan., C.; smrt ga je unesla, ogr.-M.; volk ovco, povodenj most unese, ogr.-Valj. (Rad); u. glavo, pete, mit heiler Haut davonkommen, entfliehen, Cig., C.; = u. jo, Cig., M., Vrtov. (Km. k.); — 2) entwenden, Mur., Cig., Jan.; veliko je unesel in ukradel, Trub.; — unesena mitarina, verkürzte Mautgebür, Levst. (Pril.); — 3) beim Zielen fehlschlagen: vselej mu je uneslo, BlKr.-M.; — 4) u. se, durch zu vieles Tragen einen Schaden erleiden, sich übertragen, Cig.; — u. se, sich abnützen: vsako orodje, a izlasti vrteča se priprava se unese s časom, rekše, ubrusi se in ogladi, a tudi človek, Koborid-Erj. (Torb.); malinček (za kavo) ne služi dobro, dokler se ne unese, Podkrnci-Erj. (Torb.); — vom Eifer nachlassen, nachgeben; človek se s časom unese, Savinska dol.; — zahm werden: junec je bil divji, a zdaj se je unesel, Gor.; — sovraštvo se je uneslo (hat abgenommen), Let.; vreme se je uneslo, das Wetter hat sich gebessert, Ljub.; — geringer, weniger werden, verloren gehen: unese se predivo pri predvi, žito pri mlenju, Polj.
uscáti se, uščím se, vb. pf. den Harn abschlagen, harnen; u. se v posteljo, ins Bett pissen; — uscano vreme (preprosto) = mokro vreme, nasses Wetter, Cig., Kr.; uscana bolezen, die Harnruhr (diabetes), Cig.
vę́dər, védra, vedrọ̑, adj. regenfrei; vedro je; vedro vreme; solnce na vę̑drem vzhaja, Pjk. (Črt.); pod vedrim nebom, unter freiem Himmel, C.
vę̑drnica 2., f. der Regenbogen, Jan.; (ker mislijo, da mavrica "vedri" ali dela lepo vreme); Goriška ok.-Erj. (Torb.).
vẹ̑trn, adj. 1) Wind-; vetrni malin, die Windmühle, Levst. (Zb. sp.); — windig, vetrno je, vetrno vreme; — 2) unbeständig, unzuverlässig, Cig., Jan.
vẹtrǫ́vən, -vna, adj. windig; vetrovno je; vetrovno vreme; — der Blähsucht unterworfen, (prim. vetrovnost 2)).
vihárən, -rna, adj. stürmisch; viharno vreme; — (pren.) viharno zborovanje, nk.
vǫ́ljən, -ljna, adj. 1) willig, bereit; za vse v., zu allem bereit, M.; = vsega v., Ravn.-Mik.; deklica ga (mladeniča) ni voljna, t. j. mladenič ji ni po volji, BlKr.-Let.; duh je v., a meso je slabo; voljno potrpljenje; — 2) sanft, sanftmüthig, nachgiebig; v. človek, Cig., Dol., Gor.; — mild, gelind; v. dež, Cig., Dol.; v. zrak, Cig., Dol.; voljna sapa, Cig., Dol.; v. vetrc, Cig. (T.), Dol.; voljno vreme, C., Dol.; — voljno vino, milder Wein, Dol.; voljna voda, (ne trda, n. pr. deževnica), Dol.; — mürbe, weich; v. kruh, (ne suh in pust); — geschmeidig, weich; voljno sukno, usnje; voljni lasje, voljna dlaka, trava; — 3) moralisch frei, V.-Cig.; freiwillig: v. dar, voljne obljube, Dalm.; — 4) ves vọ̑ljni svet, die ganze uns offene Welt, Alas., Krelj, Dalm., Schönl., Npes.-Mik.; po vsem voljnem svetu, Trub., Jap. (Prid.).
volǫ́vina, f. 1) das Ochsenfleisch; — die Ochsenhaut, das Ochsenleder; — 2) neka trta, Dol., Vreme v Brkinih-Erj. (Torb.), BlKr.; die Urbanitraube, M., Trumm.; tudi: das Ochsenauge, C.; bela v., weißes Ochsenauge, Trumm.
vrẹ́čati, -ím, vb. impf. = vreščati, Vreme-Erj. (Torb.).
vrẹ́diti, -im, vb. impf. (pf.?) verletzen, Dict.; bes. an einer wunden Stelle verletzen, wehe thun: v. koga, v. se, C., BlKr., Notr.-M.; "kako si me vredil!" (ako si me namreč pograbil za boleč prst, za bolno nogo), Vreme-Erj. (Torb.); — vredil sem se, ich habe mich überhoben, Cig., Notr.; (dovršna oblika pravilneje: uvrediti).
vréme, -ę́na, n. 1) das Wetter, die Witterung; — lepo, grdo, slabo v. je; hudo v., das Ungewitter; — schönes Wetter: v. se je naredilo; ali je v.? — 2) die Ursache, C., M.; vreme ti je jokati se, M.; — (tudi: vrẹ́me, jvzhŠt.; vrẹ́men, vzhŠt., ogr.-C.).
vrẹmę́nce, n. dem. vreme, Valj. (Rad).
zádrska, f. das Losbrechen eines Sturmes, (fig.) eines Zankes: vreme že od jutra išče zadrske, pa nemara bo vendar previselo, BlKr.-M.; znala sem, da ne bo danes brez zadrske, ker je nasajen (namr. mož), BlKr.-M.
zaletávast, adj. überall anrennend, unachtsam, ungeschickt, Mur.; ohne Überlegung handelnd, Z.; zijalasti in zaletavasti ljudje, Ravn.; zaletavasto vreme, ein launenhaftes Wetter, Cig.
zatǫ́həł, -hla, adj. (pravilna oblika nam. zaduhel); nach Feuchtigkeit riechend: zatohla koča, Erj. (Torb.); z. hlev, Zv.; zatohlo vreme, schwüles Wetter, Erj. (Torb.); politična atmosfera je zatohla (schwül), Cig. (T.) ("zatuhu", Štrek.).
zavihtẹ́ti, -ím, vb. pf. 1) in Schwung versetzen, schwingen: z. se, sich aufschwingen, Jan.; — 2) vreme se zavihti, das Wetter wird stürmisch, Svet. (Rok.).
zímski, adj. winterlich, Winters-; zimski čas, zimski večeri; zimsko vreme, zimska obleka.
žlẹdǫ́vən, -vna, adj. Schauerregen-: žledovno vreme, Rez.-C.