bliskanje s, F
5,
coruscatio, laṡkatanîe,
bliṡkanîe, bléṡzhanîe;
fulguralis, -le, kar
k'bliṡkanîu ſliſhi;
fulgur corruscans, ṡabliṡknivu
bliṡkanîe;
fulguratio, bliṡkanîe;
intempestas, ut intempestas coeli, garmeinîe,
bliṡkanîe, hudu vreme
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
bliskati nedov., F
4,
coruscare, bliṡkati, ſe laṡkatati, bleszhiti, bléṡzhiti;
effulgere, ſe laṡkatati,
bliṡkati;
fulgere pro fulgurare, bliṡkati;
fulgurare, bliṡkati, hudu vremè biti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
cajt m, F
10,
chordus, -a, -um, kateri je dolgu po pravim
zaitu rojen;
intempestivus, -a, -um, kar nei ob pravim
zaiti, ob pravim zhaſſi;
maturatè, hitru, per
zaiti;
maturè, per
zaiti, ṡgudai;
poma praecocia, per
zaiti ṡreila jabulka;
tempestas, -tis, vremè, vihár, zhaṡ, ali
zait;
tempestivitas, pravi
zait;
temporibus obedire, ſe po
zaitu oberniti;
traductio temporis, tega
zaita pregnanîe;
uvae precociae, per
zaitu ṡreilu groṡdje;
prim. pricajti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
čas m, F
113,
ad tempus, na en
zhas;
aevum, tá vézhni, inu vſelei obſtojezhi
zhas;
aliquandiu, nékoliku
zhaſſa;
diutine, dolgu
zhaſſa;
eodem tempore, glyh tá
zhas, v'taiſtim
zhaſſu, ravnu v'tem
zhaſſu;
fertilia tempora, rodovitni
zhaſſi;
importunè, nikar ob pravim
zhaſſu, nedlèṡhnu;
intempestivè, nikár ob pravim
zhaſſu, ali zaitu;
intempestivus, -a, -um, kar nei ob pravim zaiti, ob pravim
zhaſſi;
intercapedo, -nis, v'meis tekozhi
zhas, v'meis tekozhe vreme, ali enu meiſtu, ali proſtor v'mei dvém ṡabitjom;
interea, interim, interibi, v'tem
zhaſſu, tá
zhaṡ, v'mei tem;
interregnum, -ni, tá
zhas v'mei ſmertjo eniga kraila, inu iṡvolenîem eniga druṡiga;
intra hoc tempus, v'mei tem
zhaſſu;
jocularis, -re, poln ſhale, inu kratkiga
zhaſſa;
nostro aevo, v'naſhim
zhaſſu;
solatium, tróṡht, krateh
zha7; statutis temporibus, ob odlozhnih
zhaſſih;
succisivum tempus, raven
zhas, ta
zhas kateri ſe more iméti pred drugimi potrébnimi rizhmy, tá vtargani
zhas od potrébniga opravila;
tempestas, vremè, vihár,
zhaṡ, ali zait;
tempore oportuno, v'pravim
zhaſſú;
tempus, -oris, zhaṡ, gúd, vremè, doba;
tempus diuturnum, dolg
zhas;
tempus futurum, prihodni
zhas;
tempus praesens, ſedanî
zhas;
tempus praeteritum, nékadanî
zhas;
trieteris, -dis, try leita dolg
zhas;
prim. počasu, sčasom
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
dež m, F
20,
appluit, deṡh perpada;
appluo, -ere, deṡh perpadati;
cataracta, en velik nagel
deẛh, ali nalyu;
colliciae, -arum, vodenuſti, vodè ṡbraliṡzha, kakòr od
deṡhja;
complutus, -a, -um, podeṡhjen, od
deṡhja s'mozhen, reshozhen
[!]. Amos.4.ver.7;
compluvium, enu meiſtu, na kateru s'vezh ſtrèh ſe od
deṡhja voda ṡbèra;
imber, -ris, en nagel
deṡh, ploha;
imber gelidus, en merṡel
deṡh;
imber grandinis, deṡh s'tozho, ali babja ſúl;
imbricus, -a, -um, deṡhevun,
h'deshju nagnên;
imbrifer, -ra, -rum, mavra, lók v'oblakih kar
deṡh pomeini;
impluvium, -ji, en ror na dvoriṡzhi, kamer ſe
v'deṡhji voda odtéka, tudi tá v'hiſho padezha luzh;
penula, -ae, en plaṡzh ṡa
deṡh, ali ṡa hudu vremè;
pluere, deṡhiti;
pluit, deṡh grè, deṡhy;
pluteus, -ei, ena ſtréha ṡa ṡhturmanîe teh ṡydou, ṡa
deṡh, de ſe pudnîo ſtopi;
pluvia, -ae, deṡh;
procella, -ae, vihár s'naglim
deṡhjam, hudu vreme;
psecas, -dis, tih
deṡh, kadar po malim parſhy;
repentina pluvia, nagla ploha
deṡhja;
sudum, -di, lipú vremè po
daṡhji, vedrú
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
deževen prid., F
11,
aqua pluvialis, deṡhevna voda;
fontes aquarum, deṡhevne plohe;
imbricus, -a, -um, deṡhevun, h'deṡhju nagnên;
nimbosum tempus, deṡhevnu, hudu, véternu, inu viharnu vremè;
pluvia aqua, deṡhevna voda;
pluviales dies, deṡhevni dnèvi;
pluvialis, -le, deṡhevin;
pluvialis dies, deṡhevin dán,
deṡhevni dán;
pluviosum tempus, deṡhevnu vremè;
pluvius, -a, -um, deṡhevni
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
doba ž, tempus, -oris, zhaṡ, gúd, vremè,
doba
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
god2 m, tempus, -oris, zhaṡ,
gúd, vremè, doba
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
gorak prid., F
29,
adaestuare, vrozhe biti,
gorkú perhajati, perpékati;
calda, -ae, gorka voda;
caldaria cella, gorka kamra, ena paishtiba;
caldarium, kotel ṡa
gorko vodó;
caldus, -a, -um, gorák;
calens, topál,
gorák;
calescere, gorku, toplu perhajati, ſe greiti;
calidus, gorák, ali vrózh, hiter, pregnán, moder, raẛumen;
coctura, -ae, gorka roſſa,
gorku vremè;
concalefacere, concalescere, concalefieri, ſegréti,
gorku ſturiti;
congelilus, -a, -um, mlazhen, nikár merṡel, niti
gorák;
defervefacere, ṡavreiti, s'vrenîam
gorku ſturiti, povréti;
excalefacere, ṡagréti,
gorku ſturiti;
excalefactoria vis, ena
gorka múzh;
fervidus, -a, -um, vrózh, vrél,
gorák, fliſſik;
heliocaminus, -ni, enu meiſtu v'verteh pruti ſonzi, de je
gorku, kakòr ſo ti prédalzi s'gnojam ſturjeni;
ignitus, -a, -um, ognîen, reṡbélen,
gorák kakòr ogîn;
obcalere, ogréti, okuli, inu okuli
gorák biti, ali ſe ogréti;
praefervidus, -a, -um, prevrózh, ſylnu
gorák;
prester, -ris, vel praester, -ris, ena ṡlu ſtrupovita kazha, ali modras, inu gad, je
v'gorkih inu vrozhih deṡhelah;
propinigeon, ena kamra, ali
gorki shtibilz per hiſhi;
recalescere, ṡupèt ſagréti, ṡupèt toplu, ali
gorku perhajati;
refervere, ſylnu vrozhe biti, ṡupèt ṡavréti, ali
gorku ratati;
Sunamitis, je tudi imè ene shene, katera je ardezha, inu
gorka;
themas, en
gorák gvant;
thermopôla, -ae, en kuhar, kateri
gorke jidy predaja;
thermopolium, -lÿ, tú meiſtu kir ſe
gorke ṡhpiṡhe predajajo;
thermopotare, gorke ṡhupe pyti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
grmenje s, F
4,
boanarges, ſyn Boṡhji, ali ſyn tega
garmenîa;
detonare, viſſoku ṡagarméti, ṡavpiti: tudi nehati od
garmenîa;
intempestas, ut intempestas coeli, garmeinîe, bliskanîe, hudu vreme;
tonitru, tonitrus, -tus, tonitruum, -trui, grum, treiṡk,
ga[r]meinîe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
hud prid., F
99,
alastor, huda vèſt;
calumniare, -ri, eniga
v'hude beſſéde perpraviti;
confragosus, -a, -um, hud, oſter;
durum frigus, hud, terd mráṡ;
malefactum, -ti, enu
hudu déllu,
hudu ſturjenîe;
malum opus, hudu déllu;
malus, -a, -um, hud, huda, hudu;
mordax, húd, vjédliu;
tempestas mala, hudu vremè,
huda ura,
hud véter
- hujši , F6, deterior, huiſhi; maledicentior, ſhe huiſhiga jeṡika; nequior, -oris, doſti huiſhi; peſsimare, ṡhaliti, huiſhe ſturiti, huiſhi perhajati; recrudescere, oſroviti, ṡupèt huiſhi perhajati, huiſhi ratati
- naj
- hujši , peſsimus, -a, -um, cilú húd, ſylnu húd, narhuiſhi
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
jasen prid., F
16,
alcedonia, tihu morje, krotku, tihi
jaſni dnèvi na murju;
clarificare, jaſnu, biſtru, zhiſtu, ozhitnu ſturiti;
clarus, -a, -um, zhiſt, ſvitál, biſter,
jaſni, ſlovezh;
illustris, -re, mozhnu
jaſnu, ṡkuṡividezhe ſvitlu, reſveitnu;
innubilus, -la, -um, innubis, -be, neoblazhnu,
jaſnu, pres oblakou;
innubis dies, jaſni dán preṡ oblaku;
insigniter, insignitè, prou dobru ṡaṡnamován, naſmirnu zhiſtu,
jasnu;
lucidus, -a, -um, ſvitál,
jaſſen;
luculentus, -a, -um, ſylnu
jaſſen, ṡalu
jaſſen, zhiſtu vidéozh, velik;
luminosus, -a, -um, ſvitál,
jaſſen, ſylnu ſvitál;
praeclarus, imenitin, ſylnu
jaſſin;
praenitere, cilú
jaſnu, inu laṡkazheozhe biti, poprei ſe ſvitliti;
serenitas, jaſnu, inu lipú vremè;
serenus, -a, -um, jaſnu, vedrú,
jaſſin, leip, tih
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
leden prid., F
11,
circungelatus, okuli
ledèn, ẛmerẛel, s'ledom obdán;
conglaciare, ẛmersniti,
ledenu poſtati;
conglaciatus, ledèn;
egelidus, -a, -um, mlazhin, na polovizo
ledèn;
gelascere, ledenu ratati, ſe ledeniti;
gelidus, -a, -um, ledèn, marṡel;
glaciale tempus, ledenu vremè;
glaciatus, -a, -um, ṡmarṡel,
ledèn;
praegelidus, -a, -um, ſylnu
ledèn, cilú
ledèn;
stiria, -ae, en
ledeni zoffil per ſtréhi
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
lep prid., F
93,
aromatizare, leip dúh od ſebe dajati;
attiscismus, lipú, zhednu, viſſoku govorjenîe;
caelum serenum, lipú, vedrú vremè;
canora vox, lépa gladka ṡhtima;
decor, -ris, ſnaga, zir,
lépa ſhtalt;
facundè, s'lépim govorjenîam;
nitidus, -a, -um, zhiſt, ſvitál,
leip, ſnaṡhen;
odores, dobra inu
lépa diſhanîa;
panniculus, enu
lipú tenku ſukenze;
perbellus, -a, -um, cilú
leip, inu zhedin;
personus, -a, -um, glaſſán,
s'lepim glaſſom;
picus, -ci, dètel,
leipa piſſana tyza
- najlepši , F2, basileya, enu krailevu prebivanîe, tá nar lepſhi paláz, ali cerkou; flos poëtarum, tú nar lépſhe inu zhedniſhe popiſſanîe teh, kateri ſo rajme piſſali
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
naliv m, F
7,
cataclysmus, potop, povudnîa,
nalyu;
cataracta, en velik nagel deẛh, ali
nalyu;
imber procellosus, en
naliu;
inundatio, nalyu, podvudnîa;
nimbosum tempus, deṡhevnu, hudu, véternu, inu viharnu vremè,
s'nalivom ṡmeſhani vétri;
nimbus, -bi, en
naliu, vihár;
siderari, ṡkuṡi en
naliu, ali hudu vremè, ṡatren biti, ṡatreti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
nemasa ž, intemperies, -riei, hudu vreme, nepravu vreme,
nemaſſa vremena
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
nepravi prid., F
2,
fucus, divja
neprava zhibela;
intemperies, -riei, hudu vreme,
nepravu vreme, nemaſſa vremena
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
nezdrav prid., F
5,
aeris inclementia, hudu vremè,
nesdravu vremè;
insalubris locus, enu
neṡdravu meiſtu;
insanus, -a, -um, neṡdrou;
malè sanus, per ṡhleht pameti,
neṡdrou;
morbidus, neṡdrou, bolán
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
plašč m, F
15,
bracca, -ae, farèṡha,
plaszh;
chlamys, plaṡzh, mantèn;
cyclas, -dis, en dolg ṡhenski
pláṡzh;
expalliare, plaṡzh, ali gvánt od ſebe vrézhi, djati;
gausapatus, -ti, ena kozaſta ſuknîa, ali oblazhilu, ali
pláṡzh;
laena, -ae, nékadanî na voiṡki
pláṡzh, kateriga ſo ty bogovzi noſſili, en ṡgurni gvant, en ziganṡki
plaṡzh, en Harvaṡhki manten;
maentelum, -li, en
pláṡzh;
palla, -ae, ena ṡhenṡka ſuknîa,
plaṡzh, ali ſhavba;
palliatus, -a, -um, s'enim dolṡim
plaṡzham ogernîen;
palligatus, -a, -um, palliolatus, -a, -um, s'plaṡzhom ogarnîen;
pallium, -lÿ, plaṡzh;
penula, -ae, en
pláṡzh ṡa deṡh, ali ṡa hudu vremè;
penulatus, -a, -um, s'plaṡzham ogarnîen, ali oblézhen;
sagum, -gi, s'klabuzhine
plaṡzh
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
pogubljen del., F
4,
disperditus, -a, -um, ẛatren,
pogublen;
perditus, -a, -um, ṡgublen,
pogublen;
sideratus, -a, -um, ṡatren,
pogublen, pokaṡhen, uvel, poſahnên ṡkuṡi vreme;
vastatus, -a, -um, pogublen, pogonoblen
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
pokažen del., sideratus, -a, -um, ṡatren, pogublen,
pokaṡhen, uvel, poſahnên ṡkuṡi vreme
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
posahnjen del., sideratus, -a, -um, ṡatren, pogublen, pokaṡhen, uvel,
poſahnên ṡkuṡi vreme
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
prostor m, F
45,
amplitudo, proſtor, ſhirók, inu velik;
capacitas, proſtor, proſtranoſt;
distantia, proſtor;
hippodromus, -mi, en
proſtor, ali pláz ṡa dirjanîe, ali turnèranîe;
in patenti, na
proſtoru;
intercapedo, -nis, v'meis tekozhi zhas, v'meis tekozhe vreme, ali enu meiſtu, ali
proſtor v'mei dvém ṡabitjom;
interordinium, -ÿ, proſtor v'mei dvéma verſtama;
interstitium, -ÿ, tá
proſtor v'mei dvéma rizhama;
laxitas, proſtor, ſhirina;
locus, -ci, proſtor, meiſtu, ṡhtánt;
olympiadis luſtrum, proſtor petih leit;
receſsus, -us, odhod, odſtopnoſt,
proſtor, kir ſe more odmakniti, ali odſtopiti;
secedere de via, is pota ſtopiti,
proſtor dati, na ſtran ſtopiti;
situs, -us, perloṡhnoſt eniga
proſtora, ali kraja, en ſtán;
spatium, -tÿ, proſtor, ali preſtor
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
rosa ž, F
4,
coctura, -ae, gorka
roſſa, gorku vremè;
irrorat, roſſa pada, roſſy;
rorat, roſſa pada;
ros, roris, roſſa
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
sejanje s, F
15,
agellus, ena nyviza, enu maihinu
ſjanîe, ali gruntez;
arvum, -vi, s'orana nyva,
k'ſjanîu perpraulena;
excuſsorium in mola, paitel, ali tá ṡhakel ṡa
ſjanîe v'malini;
loba, -ae, klas, kakòr na arṡhi inu takeſhnimu
ſjanîu;
satio, -onis, ſjanîe, ſajenîe;
sativus, -a, -um, ṡaſjan, ali poſajen, ali ṡa
ſjanîe, ali ṡa ſajenîe;
satus, -us, ſjanîe, poſajenîe, ſeitva;
seges, -tis, ſjanîe, ſtern, ſléhernu
ſjanîe, kateru ſhe nei poṡhètu;
sementis, -tis, ſjanîe, ſeitou, zhas
k'ſjanîu ali
ſjanîa; ſjati, ſiati,
ſjanîe [str. 265b ];
seminatio, ſjanîe;
seminatura, vremè ṡa
ſjanîe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
skozi predl., F
62, I.
colare, ziditi,
ṡkuṡi ſytu, ali eno ruto;
conniuere, pregledati, perẛeneſti,
ṡkuṡi perſte gledati;
cribrare, ſjati
ṡkuṡi reſhetu, reſhetati, ozhiniti;
eliminatus, -a, -um, vunkai
ṡkuṡi vrata pahnîen;
errhinum, arznia, katera ſe
ṡkuṡi nus notar vṡame;
incernere, ṡkuṡi ſytu ſjati;
pervius, -a, -um, enu meiſtu
ṡkuṡi kateru ſe hodi;
petavistes, kateri
ṡkuṡi obrózh ṡkaka;
prospicere, ṡkuṡi ukna gledati, ali lukati, pogledati; II.
arrepticius, -a, -um, ena reizh ozuprana
ṡkuṡi bogovze;
â Scipione victus sum, jeſt ſim
ṡkuṡi Scipiona premoẛhen;
exaugurare, ṡkuṡi ſuſebne ṡhege enimu ṡhègne odvṡèti;
fataliter, ṡkuṡi Boṡhyo previdnoſt;
operante spiritu sancto, ṡkuṡi múzh, ali déllu ſvetiga duhá;
per gratiam dei, po Boṡhji miloſti,
ṡkuṡi Boṡhyo miloſt;
precariò, ṡkuṡi proſhnîo, ali
ṡkuṡi poſſoilu;
sideratio, ṡhkoda
ṡkuṡi treiṡk, ali hudu vreme ſturjena; tudi kadar
ṡkuṡi gnyloſt je vṡhè en vud mertou
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
suša ž, F
3,
aritudo, ariditas, ſuſha;
marasmus, ſuhota ali
ſuſha, kadar vṡhè vſá tá narojena mokrota vſahne;
siderari, ṡkuṡi en naliu, ali hudu vremè, ṡatren biti, ṡatreti, ali ṡkuṡi
ſuſho, ali ṡkuṡi notar vlytje tega ṡveiṡdiṡzha, ali bliṡk, ali gruma oṡkrunîenu biti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
tekoč2 del., F
4,
currens, tekózhi;
intercapedo, -nis, v'meis
tekozhi zhas, v'meis
tekozhe vreme, ali enu meiſtu, ali proſtor v'mei dvém ṡabitjom;
praecursor, -oris, pretékaviz, naprei partekozhi ſel, naprei hodiz,
tekozhi ſel
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
točen prid., grandinosus, -a, -um, ut grandinosum tempus, tozhnu vreme
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
tresk m, F
6,
broncia, -ae, ſtréla od
treiṡka;
fulgur, -uris, bliṡk,
tréṡk;
fulmen, -nis, grum,
tréṡk, ſtréla;
fulmineus ignis, ogîn od
tréṡka;
sideratio, ṡhkoda ṡkuṡi
treiṡk, ali hudu vreme ſturjena;
tonitru, tonitrus, -tus, tonitruum, -trui, grum,
treiṡk, gameinîe
[!]
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
ud m, F
15,
acopa, -orum, olie, ali masilu ẛa trudne glide,
vude, ẛhyle, ali kite;
arthritis, ſléherna bolezhina na
vudih;
articulus, zhlink, glid,
vud;
luxatio, ṡvinenîe, ṡvyn, ṡvinenîe eniga
uda;
membra, vudi, glidi, glidje;
membratim, od
vuda do
vuda, od glida do glida;
membrum, -bri, vud, glid;
permanenter, v'hojenîu od eniga do druṡiga, kakòr enu dobru vinu grè od ene ṡhylize do druge v'zhlovéku, ali tá múzh ene arznîe od
uda do
uda;
sensus, -us, pozhutik, um,
udi, pozhutenîe, ṡaſtopnoſt;
sideratio, ṡhkoda ṡkuṡi treiṡk, ali hudu vreme ſturjena: tudi kadar ṡkuṡi gnyloſt je vṡhè en
vud mertou;
sphacelus, kadar ṡkuṡi gnyloſt je vṡhè en
vud mertou, en mertvi glid;
syderatio, udi od Boṡhyga ṡhlaka vdarjeni;
symetria, -ae, pravu s'merjenîe, ali mèra teh
vudou ene podobe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
ura ž, F
29,
astrologiarius, kateri
vro navia, inu gliha;
clepsydra, clepsammidion, péṡzhena
vra, ali vodena;
fortunatè, ſrèzhnu, k'dobri
uri ali zhaſſu;
hora, -ae, ura;
hora mortis, ſmertna
ura;
horologium, ſonzhna
ura, ſicer ſléherna
ura ſe imenuje
horologium; in horas, od
ure do
ure;
quota est hora, kuliku je na
uri, obkuliku je
ura;
sciathericon orologium, tá ſonzhna
ura, katera s'ſenzo
ure kaṡhe;
tempestas mala, hudu vremè, huda
ura, hud véter
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
uta ž, F
15,
aeraria, shmelzna
vtta;
attagiae, -arum, vttize, kmetishke, pastirske hiſhize,
utte;
caespititius, utta is vaṡhe nariena, ali is puſhla trave;
magalia, -orum, priſtave,
utte;
mapalia, -orum, utte, erperge, hiſhize;
meliton, -onis, zhibelniák,
utta ṡa zhibele, kir ſe zhibele hranio;
nubilarium, Nubilar, ena
utta ſturjena ṡa hudu vremè;
proscenium, -nÿ, te pruke inu vodri pred
uttami, kir ſo ty ludè nyh gledavṡke ygrè derṡhali;
quaestorium, -rÿ, tá
utta, ali hiſha takeſhniga zolmaſtra;
scenophegia, praṡnik teh
utt;
tabernacula paſtorum, paſterṡke
utte;
tabernaculum, -li, utta, ṡhotor;
tugurium, -rÿ, ena
uta, ali revna kozha;
umbraculum, -li, ſénzhna
utta;
cedar,
temmè[!; < v temi < utami] psal:119
[str. 40b ]
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
uvel (v'vel) prid., F
11,
deflaccatus, uvèl;
flaccescere, uvèlu ali ſlabú perhajati;
flaccidus, -a, -um, uvèl, klapovuhat;
flaccus, -a, -um, ſlab, kateri ima doli obéſhana uſheſſa,
uvèl, katerimu perje doli viſſy, klapavuſhez;
langvere, ſláb, mlahou,
v'viel biti;
langvescere, ſláb, mlahou, omahliu,
v'viel perhajati, ali biti;
langvidus, -a, -um, ſláb, mlahou,
v'viel;
relanguescere, v'velu perhajati;
semitritus, na pul ṡmanzán, ali ſtolzhen, polovico odpuṡzhen, na pul
uviel, ali uvienên;
sideratus, -a, -um, ṡatren, pogublen, pokaṡhen,
uvel, poſahnên ṡkuṡi vreme;
tabidus, -a, -um, gnyl,
uvel, gnoján
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
v'mej predl., F
99, I. z rodilnikom
alteruter, eden
v'mei dveih; II. z orodnikom
dialogus, poguvor
v'mei dvéma;
fauces, en voṡki poot
v'mei gorami;
foederari, ṡaveṡo
v'mei ſabo ſturiti;
in, v'mei;
inter, v'mei: ut inter nos, v'mei nami;
intercapedo, -nis, v'meis tekozhi zhas, v'meis tekozhe vreme, ali enu meiſtu, ali proſtor
v'mei dvém ṡabitjom;
intercolumnium, proſtor
v'mei dvéma ſtebrama,
v'mei ſtebry;
interea, v'mei tem;
inter omnes creatures, v'mei vſimi ſtvarmi;
interregnum, -ni, tá zhas
v'mei ſmertjo eniga kraila, inu iṡvolenîem eniga druṡiga;
intra, v'mei;
intra hos tempus, v'mei tem zhaſſu;
naucum, -ci, taiſti kriṡhiz v'oréhovi lupini
v'mei jederzom, oréha ſedlu
v'mei jederzom;
reciprocus amor, enaka
v'mei ſabo lubéṡan;
semidecurio, tá viſhi
v'mei petémi;
uter ex vobis, kateri
v'mei vami
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
v'mes prisl., F
102, I.
immiscere, ṡméſhati,
v'meis ṡméſhati;
immiscere, ſe
v'meis meſhati, ali pazhati;
incoquere, ṡakuhati, ali
v'meis kuhati;
intercalare, v'meis poſtaviti: letú ſe govory ṡlaſti od preſtopniga leita;
intercapedo, -nis, v'meis tekozhi zhas,
v'meis tekozhe vreme, ali enu meiſtu, ali proſtor v'mei dvém ṡabitjom;
interfari, v'meis govoriti, enimu v'beſſédo ṡkozhiti;
interjicere, v'meis vreizhi;
intermedius, -a, -um, kar je
v'meis, ali poleg;
intermiscere, v'meis ṡméſhati;
interpositus, -a, -um, v'meis poſtavlen, vloṡhen;
intersistere, v'meis priti, poſtaviti, vſtaviti, v'terditi, vſtonoviti;
intertextus, -a, -um, v'meis tkán, ṡhtikan;
intervallum, praṡnoſt, proſtor
v'meis;
interveniens, interventor, kateri
v'meis pride;
intervigilare, v'meis vahtati, zhuti, nikár veliku ſpati;
permistus, -a, -um, preméſhan, v'kupai ṡméſhan,
v'meis ṡméſhan;
subaratus, -a, -um, kei kai kar je bron
vmeiṡ;
subcandidus, -a, -um, beilkaſt,
v'meis s'beilim ṡmeiſhan;
subeunt morbi, boleṡni
v'meis prideo;
submerus, -a, -um, ṡgul vinu, vinu ṡméſhanu, kir je malu vode
v'meiṡ;
subnectere, v'meis ṡpleſti, ali ṡapleſti, ali ṡavèṡati, inu ṡavoṡlati; II.
immixtio, v'meis meiſhanîe;
interjectio, interjectus, -us, v'meis metanîe, vloṡhenîe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
veder prid., F
2,
caelum serenum, lipú,
vedrú vremè;
serenus, -a, -um, jaſnu,
vedrú, jaſſin, leip, tih
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: veder prid., clarus, -a, -um, vedrú [po Verant.20: Clarus,a,m, Heiter vnd ſchő, Vedriv]
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
vedro sam., sudum, -di, lipú vremè po daṡhji,
vedrú
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
vetrn prid., F
6,
flabilis, luftnu,
véternu, kar ſe more pihati;
mola alata, véterni malin;
mola pneumatica, véterni malin;
nimbosum tempus, deṡhevnu, hudu,
véternu, inu viharnu vréme, s'nalivom ṡmeſhani vétri;
perflabilis, luftin,
vétern, hladán, kir vṡeskuṡi pihlá;
ventosus, -a, -um, vétern, polhin vétra
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
vihar m, F
10,
importuosus, -a, -um, kir nei porta ṡa barke, kir ſe ne morejo barke, ali ladje poſtavlati, perpinîati, pred
viharji obarovati, vſtavlati;
irrumpens ventus, en nagel
vihár, inu piṡh;
naufragium, ſtrenîe, reṡbienîe, ali potoplenîe barke, ali ladje, ẛa volo velikih
viharjou, inu fortune na murju;
nimbus, -bi, en naliu,
vihár;
procella, -ae, vihár s'naglim deṡhjam, hudu vreme;
procellere, ſtreſti, ṡlomaſtiti s'ſhumeinîam,
s'viharjam inu s'hudim vremènom ṡlomaſtiti;
procellosus, -a, -um, polhin
viharjou inu hudiga vremena;
tempestas, -tis, vremè,
vihár, zhaṡ, ali zait;
turbo, -nis, velik ſyln véter,
vihár;
vortex, -cis, vertulka, tumf, karniza, vertázha,
vihár, ali velik véter
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
viharen prid., nimbosum tempus, deṡhevnu, hudu, véternu, inu
viharnu vremè, s'nalivom ṡmeſhani vétri
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
vreme1 s, F
30,
aeris inclementia, hudu
vremè, nesdravu
vremè;
aprilis tempus, s'méſhanu
vremè;
coctura, gorka roſſa, gorku
vremè;
fulgurare, bliṡkati, hudu
vremè biti;
nubilar, ena utta ſturjena ṡa
vremè;
seminatura, vremè ṡa ſjanîe;
tempestas mala, hudu
vremè, huda ura, hud véter
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
vreme2 s, F
2,
intercapedo, -nis, v'meis tekozhi zhas, v'meis tekozhe
vreme, ali enu meiſtu, ali proſtor v'mei dvém ṡabitjom;
tempus, -oris, zhaṡ, gúd,
vremè, doba
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
zabitje s, intercapedo, -nis, v'meis tekozhi zhas, v'meis tekozhe vreme, ali enu meiſtu, ali proſtor v'mei dvém
ṡabitjom
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
zatren del., F
6,
confectus, -a, -um, ẛatren;
devastatus, ṡatren;
disperditus, -a, -um, ẛatren, pogublen;
extermmatus, -a, -um, ṡatren, konzhán;
siderari, ṡkuṡi en naliu, ali hudu vremè,
ṡatren biti;
sideratus, -a, -um, ṡatren, pogublen, pokaṡhen, uvel, poſahnên ṡkuṡi vreme
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
zmešan (z'mešan) del., F
36,
aprilis tempus, s'méſhanu vremè;
cerebrosus, -a, -um, s'ẛmeiſhanimi moṡhjani;
cinnus, -ni, doſti rizhy v'kupai
ẛméſhanih;
inextricabilis, -le, kateri ſe ne more reſpleſti, cilú ṡapletenu, ṡmotenu,
ṡmeiſhanu;
inordinatus, -a, -um, ṡméſhan, neṡmaſſin;
mixtus, -a, -um, ṡmeiſhan;
panis olyraceus, ṡmeiſhan krúh;
promiscuus, -a, -um, ṡmeiſhan;
vecors, -dis, ṡmamlen, norzhaſt, v'glavi
ṡméſhan, pres pameti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
zvezdišče s, F
2,
astrum, -a, ṡvésdiszhe, ali ẛnaminîe na Nebu;
siderari, ṡkuṡi en naliu, ali hudu vremè, ṡatren biti, ṡatreti, ali ṡkuṡi ſuſho, ali ṡkuṡi notar vlytje tega
ṡveiṡdiṡzha, ali bliṡk, ali gruma oṡkrunîenu biti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.