afékt afékta samostalnik moškega spola [afékt] STALNE ZVEZE: patološki afekt
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Affekt iz lat. affectus ‛čustvo, volja, strast’, iz afficere ‛prizadeti’ iz facere ‛delati’ - več ...
aids aidsa; tudi AIDS samostalnik moškega spola [ájc] STALNE ZVEZE: mačji aids
ETIMOLOGIJA: AIDS
ájurvéda ájurvéde samostalnik ženskega spola [ájurvéda] ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Ayurweda iz stind. āyurveda- iz ā́yu ‛življenje’ + véda-, glej vedeti
alêrgičen alêrgična alêrgično pridevnik [alêrgičən] ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nlat. allergicus, glej alergija

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

alergíja alergíje samostalnik ženskega spola [alergíja] STALNE ZVEZE: kontaktna alergija, navzkrižna alergija
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Allergie, frc. allergie, angl. allergy, it. allergia iz nlat. allergia, kar je zloženo iz gr. állos ‛tuj, drugi, drugačen’ + tvorjenka od érgon ‛delo, dejanje, delovanje’, torej ‛delovanje, reakcija organizma na telesu tuje snovi’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

amóniak amóniaka; in amónijak samostalnik moškega spola [amónijak] ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Ammoniak, frc. ammoniac iz lat. (sāl) ammōniacum ‛amonijeva sol’, to pa iz gr. ammōniakón, po oazi z Amonovim templjem v Libiji, kjer so jo pridobivali - več ...
anonímnost anonímnosti samostalnik ženskega spola [anonímnost] ETIMOLOGIJA: anonimen
arháičen arháična arháično pridevnik [arháičən] ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. archaisch, angl. archaic, frc. archaïque in poznolat. archaicus iz gr. arkhaïkós ‛staromoden’, iz arkhaĩos ‛starodaven, izvoren’, iz arkhḗ ‛izvor’ - več ...
baháti se bahám se tudi báhati se báham se nedovršni glagol [baháti se] tudi [báhati se] ETIMOLOGIJA: = dluž. bachaś < pslov. *bahati iz ide. *bhah2- ‛govoriti’ - več ...
bahàv baháva bahávo pridevnik [bahàu̯ baháva bahávo] ETIMOLOGIJA: bahati se
balón balóna samostalnik moškega spola [balón] FRAZEOLOGIJA: napihniti se kot balon, napihnjen kot balon, počiti kot balon
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Ballon in frc. ballon iz nar. it. ballone ‛velika žoga’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

balván balvána samostalnik moškega spola [balván] ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. bàlvan ‛štor’ in ‛neumen človek’, rus. bolván, polj. bałwan (tudi ‛snežak’), češ. balvan ‛večja skala’ < pslov. *bъlvanъ, nejasnega izvora

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

bárski1 bárska bársko pridevnik [bárski] STALNE ZVEZE: barska miza, barska žlica, barski stol
ETIMOLOGIJA: bar
betoníranje betoníranja samostalnik srednjega spola [betoníranje] ETIMOLOGIJA: betonirati
bèv medmetFRAZEOLOGIJA: ne bev ne mev, ne reči ne bev ne mev
ETIMOLOGIJA: imitativna beseda, ki posnema pasje lajanje, bevskanje - več ...
bíoenergétski bíoenergétska bíoenergétsko pridevnik [bíjoenergétski] ETIMOLOGIJA: bioenerget(ika)

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

blagopokójen blagopokójna blagopokójno pridevnik [blagopokójən blagopokójna blagopokójno] ETIMOLOGIJA: prevzeto iz hrv., srb. blagopòkōjnī, iz blag v pomenu ‛dober’ + pokojen
brezmêjno prislov [brezmêjno] ETIMOLOGIJA: brezmejen
búča búče samostalnik ženskega spola [búča] STALNE ZVEZE: buča golica, buča hokaido, buča špagetarica, hokaido buča, muškatna buča, orjaška buča, presesalna buča, špagetna buča
FRAZEOLOGIJA: brihtna buča, dobiti jih po buči, kotaliti buče, kot svinja v buče, prodajati buče (komu), trda buča, trde buče, To so buče.
ETIMOLOGIJA: = hrv. bȕća, prevzeto iz roman. < vulglat. buttia ‛okrogla posoda za vino, sodček’ k buttis ‛sod’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

búčman búčmana samostalnik moškega spola [búčman] ETIMOLOGIJA: buča
búhtelj búhtlja in búhteljna samostalnik moškega spola [búhtəl] ETIMOLOGIJA: prevzeto prek avstr. nem. Buchtel iz češ. buchta, prvotno ‛bunka, kepa’ < ‛nekaj nabuhlega’, glej buhniti - več ...
búmbar búmbarja samostalnik moškega spola [búmbar] ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. bȕmbar ‛čmrlj, debeluh’, nar. bolg. bъbár ‛hrošč’ < pslov. *bǫbarь, iz *bǫbati ‛zibati se, tolči’ - več ...
centrifugálni centrifugálna centrifugálno pridevnik [centrifugálni] ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. zentrifugal, angl. centrifugal) iz nlat. centrifugalis, iz center + tvorjenka od lat. fugere ‛bežati’
cíkel cíkla; in cíklus samostalnik moškega spola [cíkəl] STALNE ZVEZE: celični cikel, citratni cikel, gorivni cikel, kombinirani cikel, Krebsov cikel, lunin cikel, Lunin cikel, menstruacijski cikel, menstrualni cikel, mesečni cikel, mešani cikel, ogljikov cikel, pojatveni cikel, sončni cikel
ETIMOLOGIJA: ciklus

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

cúcek cúcka samostalnik moškega spola [cúcək] FRAZEOLOGIJA: kot polit cucek, kot cucka, moker kot cucek
ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. cúcak, nar. polj. cucek, sorodno z nar. rus. cúcka < pslov. *cucьkъ ‛(mlad) pes’ iz *cucь, iz vabnega klica za pse *cu cu, tako kot litov. čiùčius, latv. cùocis ‛pes’ - več ...
cvétnica cvétnice samostalnik ženskega spola [cvétnica] ETIMOLOGIJA: cvet
čebélica čebélice samostalnik ženskega spola [čebélica] in [čəbélica] FRAZEOLOGIJA: priden kot čebelica, pridna čebelica, ptički in čebelice
ETIMOLOGIJA: čebela
číst čísta čísto pridevnik [číst čísta čísto] STALNE ZVEZE: čista kmetija, čista krma, čisti oddelek, čisti um
FRAZEOLOGIJA: biti čista desetka, biti na čisti nuli, biti čista nula, biti si na čistem (s kom, s čim, glede česa), čista desetka, čist kot kristal, čist kot ribje oko, čist kot solza, čist kot studenčnica, imeti čiste račune (s kom, s čim), imeti čiste roke, iz čistega miru, kaj biti čista matematika, kaj biti čista tema (za koga, komu), kaj biti čista formalnost, kdo nima treh čistih (o čem), čiste vesti, naliti komu čistega vina, priti na čisto (s čim), priti si na čisto (s kom, s čim, o kom, o čem, glede koga, glede česa), prodajati kaj kot čisto zlato, čisto zlato, vreden čistega zlata, jemati kaj za čisto zlato, Čista desetka!, Čisti računi, dobri prijatelji., Čisti računi, dolga ljubezen., Zrak je čist.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. čistъ, hrv., srb. čȉst, rus. čístyj, češ. čistý < pslov. *čistъ iz ide. korena *sk'hei̯d- *‛čistiti tekočino, cediti’, iz česar je še stprus. skīstan, litov. skýstas ‛redek, tekoč’, latv. šk'īsts ‛redek, čist (o tekočini), precejen’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

čístost čístosti samostalnik ženskega spola [čístost] ETIMOLOGIJA: čist
črnogléd1 črnogléda črnoglédo pridevnik [čərnoglét čərnogléda čərnoglédo] ETIMOLOGIJA: črn + gledati

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

čudáški čudáška čudáško pridevnik [čudáški] ETIMOLOGIJA: čudak
čúden čúdna čúdno pridevnik [čúdən] FRAZEOLOGIJA: biti čudna reč, metati čudno luč na koga, na kaj, Čudna reč.
ETIMOLOGIJA: čudo
debílček debílčka samostalnik moškega spola [debílčək] ETIMOLOGIJA: debil
debilízem debilízma samostalnik moškega spola [debilízəm] ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Debilismus, angl. debilism iz nlat. debilismus, glej debil
debílnost debílnosti samostalnik ženskega spola [debílnost] ETIMOLOGIJA: debilen
dekadénčen dekadénčna dekadénčno pridevnik [dekadénčən] ETIMOLOGIJA: dekadenca

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

depresíja depresíje samostalnik ženskega spola [depresíja] STALNE ZVEZE: manična depresija
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Depression, frc. dépression iz lat. depressiō ‛tlačenje, pogrezanje, potopitev’ iz dēprimere ‛tlačiti, pogrezati, potopiti’ - več ...
depresívec depresívca samostalnik moškega spola [depresívəc] ETIMOLOGIJA: univerbizirano iz depresiven človek
depresíven depresívna depresívno pridevnik [depresívən] ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. depressiv iz frc. dépressif, glej depresija

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

depresívno prislov [depresíu̯no] ETIMOLOGIJA: depresivni
dláka dláke samostalnik ženskega spola [dláka] FRAZEOLOGIJA: brez dlake na jeziku, cepiti dlako, do zadnje dlake, iskanje dlake v jajcu, iskati dlako v jajcu, iti za dlako, dlake se naježijo komu, menjati dlako, ne imeti dlake na jeziku, niti za dlako, za dlako
ETIMOLOGIJA: = cslov. dlaka ‛koža’ in ‛barva’, hrv., srb. dlȁka < pslov. *dlaka < *tlaka - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

DNA1 DNA in DNA-ja samostalnik moškega spola [dẹená] ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. DNA, krajšave za deoxyribonucleic acid ‛deoksiribonukleinska kislina’
dráma dráme samostalnik ženskega spola [dráma] STALNE ZVEZE: absurdna drama, drama absurda, glasbena drama, poetična drama
FRAZEOLOGIJA: cela drama, delati dramo (iz česa), drama absurda, kraljica drame, uprizoriti pravo dramo
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Drama in poznolat. drāma iz gr. drãma ‛gledališka igra’, prvotneje ‛delo, dejanje’, iz drā́ō ‛delam, delujem, učinkujem’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

dresíran dresírana dresírano pridevnik [dresíran] ETIMOLOGIJA: dresirati

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

dualízem dualízma samostalnik moškega spola [dualízəm] ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Dualismus, angl. dualism, frc. dualisme iz nlat. dualismus, iz lat. duālis ‛dvojen’
duhovít duhovíta duhovíto pridevnik [duhovít] ETIMOLOGIJA: duh

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

dvój dvója dvóje množilni števnik [dvój] FRAZEOLOGIJA: iti na dvoje, v dvoje, življenje v dvoje, V dvoje je lepše.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. dъvoi, hrv., srb. dvȏj, rus. dvóe, češ. dvojí < pslov. *dъvojь < ide. *du̯oi̯o-, iz česar je še gr. doiós ‛dvojen’, got. twaddjē ‛dva’ - več ...
èh in êh medmetETIMOLOGIJA: e
émentalski émentalska émentalsko pridevnik [émentalski]
STALNE ZVEZE: ementalski sir
ETIMOLOGIJA: emental(ec)
enakopráven enakoprávna enakoprávno pridevnik [enakoprávən] FRAZEOLOGIJA: Vsi drugačni, vsi enakopravni.
ETIMOLOGIJA: iz star. enako pravo ‛enaka pravica’

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

gàd gáda samostalnik moškega spola [gàt gáda] STALNE ZVEZE: gabonski gad, laški gad, navadni gad
FRAZEOLOGIJA: rediti gada na prsih
ETIMOLOGIJA: = cslov. gadъ ‛plazilec’, nar. hrv., srb. gȁd ‛kača’, rus. gád ‛plazilec, dvoživka’, češ. had ‛kača’ < pslov. *gadъ, prvotneje *‛nekaj nagnusnega’, iz ide. korena *goHu- ali *gou̯H- ‛govno, gnoj, gnusoba’, tako kot nem. Kot ‛govno’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

gínseng gínsenga samostalnik moškega spola [gínsenk gínsenga] STALNE ZVEZE: korejski ginseng, sibirski ginseng
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Ginseng, frc. ginseng in star. angl. ginsem iz tajvan. kit. jîn-sim k mandarin. kit. renshen, iz rén ‛človek’ + shēn ‛poimenovanje za to in sorodne rastline’
glavàt glaváta glaváto pridevnik [glavàt] STALNE ZVEZE: glavata kareta, glavata želva, glavati kit
ETIMOLOGIJA: glava
góbčen góbčna góbčno pridevnik [gópčən] ETIMOLOGIJA: gobec
gólem gólema samostalnik moškega spola [gólem] ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Golem iz hebr. gōlem, prvotneje ‛okoren človek’, prvotno ‛brezoblična gmota’
gospodováti gospodújem nedovršni glagol [gospodováti] ETIMOLOGIJA: gospod
gúpi gúpija samostalnik moškega spola [gúpi] ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. guppy, po angleškem, na Trinidadu delujočem naravoslovcu Robertu Johnu Lechmeru Guppyju (1836–1916)
hêrc hêrca; in hertz samostalnik moškega spola [hêrc] ETIMOLOGIJA: hertz
hinávec hinávca samostalnik moškega spola [hinávəc] ETIMOLOGIJA: iz *hinav ‛hinavski’ iz hiniti ‛hliniti’ < pslov. *xyniti ‛prikrivati’ (prim. cslov. xyniti ‛varati’, star. hrv. hiniti, nar. rus. hínitь ‛grajati’, hínja ‛opravljivec’) iz ide. korena (s)keu̯h2- ‛pokrivati, prikrivati’, tako kot lat. ob-scūrus ‛temen’, prvotno *‛pokrit’ - več ...
hinávski hinávska hinávsko pridevnik [hináu̯ski] ETIMOLOGIJA: hinavec
híperventilácija híperventilácije samostalnik ženskega spola [híperventilácija] ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nlat. hyperventilatio, iz gr. hypér ‛zgoraj, nad’ + ventilacija
hommage hommagea samostalnik moškega spola [omáš omáža] ETIMOLOGIJA: prevzeto iz frc. hommage, prvotno ‛formalna zaveza, s katero podložnik obljubi fevdalcu zvestobo, je njegov človek’, iz homme ‛moški, človek’ < lat. homo
hríbovec hríbovca samostalnik moškega spola [hríbovəc] ETIMOLOGIJA: hrib
hudôbnost hudôbnosti samostalnik ženskega spola [hudôbnost] ETIMOLOGIJA: hudoben
invalíden invalídna invalídno pridevnik [invalídən] ETIMOLOGIJA: invalid

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

izcedíti izcedím dovršni glagol [iscedíti] FRAZEOLOGIJA: izcediti skozi zobe
ETIMOLOGIJA: cediti
jàh medmetETIMOLOGIJA: ja
jámb2 jámba samostalnik moškega spola [jámp jámba] ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. jȁmb, bolg. jamb, nejasnega izvora
jebênti in jebénti; in jebêmti medmet [jebênti] in [jebénti] FRAZEOLOGIJA: Jebenti boga!, Jebenti mater!
ETIMOLOGIJA: jebemti
jezikoslôvni jezikoslôvna jezikoslôvno pridevnik [jezikoslôu̯ni] ETIMOLOGIJA: jezikoslovje

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

jezljív jezljíva jezljívo pridevnik [jezljíu̯ jezljíva jezljívo] ETIMOLOGIJA: jeziti
jèžeš medmet [jèžəš] ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Jes(s)es (Maria) ‛Jezus (Marija)’ - več ...
káčji káčja káčje pridevnik [káčji] STALNE ZVEZE: enakokrili kačji pastir, kačja brada, kačja dresen, kačja slina, kačja smreka, kačji pastir, raznokrili kačji pastir
FRAZEOLOGIJA: kačja slina, kačje gnezdo
ETIMOLOGIJA: kača

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

karízma karízme samostalnik ženskega spola [karízma] ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Charisma in poznolat. charisma ‛(božje) darilo’ iz gr. khárisma ‛(božje) darilo, milost, dobrota’, iz kharídzomai ‛podarim, darujem’ - več ...
kítica kítice samostalnik ženskega spola [kítica] STALNE ZVEZE: nibelunška kitica
FRAZEOLOGIJA: odspati kakšno kitico
ETIMOLOGIJA: kita
kítični kítična kítično pridevnik [kítični] ETIMOLOGIJA: kitica

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

kleptománski kleptománska kleptománsko pridevnik [kleptománski] ETIMOLOGIJA: kleptoman

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

klistíranje klistíranja samostalnik srednjega spola [klistíranje] ETIMOLOGIJA: klistirati
kméčki kméčka kméčko pridevnik [kméčki] STALNE ZVEZE: kmečka lastovka, kmečka pokojnina, kmečki turizem
FRAZEOLOGIJA: obnašati se kot kmečka nevesta, zdrava kmečka pamet
ETIMOLOGIJA: kmet

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

kobíla kobíle samostalnik ženskega spola [kobíla] STALNE ZVEZE: arabska kobila, hladnokrvna kobila, kraška kobila, lipicanska kobila, toplokrvna kobila
FRAZEOLOGIJA: bosa kovačeva kobila, Kovačeva kobila je vedno bosa.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. kobyla, hrv., srb. kòbila, rus. kobýla, češ. kobyla < pslov. *kobyla iz *koby < *kabōn ‛konj’ - več ...
komediográf komediográfa samostalnik moškega spola [komedijográf] ETIMOLOGIJA: prevzeto iz it. commediògrafo < poznolat. comoediographus, iz gr. kōmōidiographos, glej komediografija
kònj kônja samostalnik moškega spola [kòn kônja] STALNE ZVEZE: andaluzijski konj, angleški konj, arabski konj, hladnokrvni konj, islandski konj, kraški konj, lipicanski konj, mongolski konj, nilski konj, polnokrvni konj, posavski konj, povodni konj, toplokrvni konj, trojanski konj
FRAZEOLOGIJA: biti na konju, biti vlečni konj (česa), delovni konj, garati kot konj, jekleni konj, kot fijakarski konj, močan kot konj, mrtev konj, paradni konj, potiti se kot konj, presedlati s konja na osla, princ na belem konju, refleks crknjenega konja, staviti na napačnega konja, staviti na pravega konja, trojanski konj, ustaviti konje, zajahati (kakšnega) konja (česa), Beseda ni konj., Elizabeta na belem konju prijezdi., Podarjenemu konju se ne gleda v zobe., Ustavite konje!, Za dobrim konjem se vedno praši., Zmagovalnega konja se ne menja.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. kon'ь, hrv., srb. kȍnj, rus. kónь, češ. kůň < pslov. *kon'ь, verjetno iz ide. *kábō(n) kot lat. cabō, sorodno lat. caballus, prvotno ‛skopljen konj, delovni konj’, gr. kabállēs ‛delovni konj’ - več ...
krávica krávice samostalnik ženskega spola [krávica] STALNE ZVEZE: pasti kravice
FRAZEOLOGIJA: Najprej štalca, potem pa kravca.
ETIMOLOGIJA: krava
lájati lájam nedovršni glagol [lájati] FRAZEOLOGIJA: lajati kot pes, lajati na napačno drevo, lajati v luno, Pes, ki laja, ne grize., Psi lajajo, karavana gre dalje.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. lajati, hrv., srb. lȁjati, rus. lájatь, češ. lát < pslov. *lajati iz ide. korena *lah2-, ki je posnemal pasji lajež in manj artikulirane človeške glasove, tako kot litov. lóti, latv. lãt, stind. rā́yati, alb. leh - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

lavína lavíne samostalnik ženskega spola [lavína] ETIMOLOGIJA: prevzeto iz it. lavina < poznolat. labīna ‛padanje’, iz lābī ‛padati, drseti’ - več ...
lenívec lenívca samostalnik moškega spola [lenívəc] STALNE ZVEZE: dvoprsti lenivec, orjaški lenivec, triprsti lenivec
ETIMOLOGIJA: iz leniv iz len
lójtra lójtre samostalnik ženskega spola [lójtra] FRAZEOLOGIJA: držati komu lojtro (pri čem)
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz bav. srvnem. lǫiter = nem. Leiter < srvnem. leiter(e) = angl. ladder, prvotno *‛kar je prislonjeno’, k stvnem. *hlinēn ‛prisloniti’ - več ...
máček máčka samostalnik moškega spola [máčək] STALNE ZVEZE: divji maček, mišični maček, perzijski maček, siamski maček
FRAZEOLOGIJA: hoditi kot maček okrog vrele kaše, imeti moralnega mačka, kupiti mačka v žaklju, kupovanje mačka v žaklju, maček v žaklju, moralni maček, prodati mačka v žaklju (komu), režati se kot pečen maček, Če mačku stopiš na rep, zacvili.
ETIMOLOGIJA: mačka - več ...; v četrtem pomenu dobesedni prevod nem. Kater ‛žival maček’ in ‛slabo počutje po prepiti noči’, pri čemer je drugo iz Katarrh ‛hud prehlad’, glej katar - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

máčka máčke samostalnik ženskega spola [máčka] STALNE ZVEZE: divja mačka, morska mačka, norveška gozdna mačka, perzijska mačka, sabljastozoba mačka, siamska mačka, velika mačka, zamorska mačka, zelena zamorska mačka
FRAZEOLOGIJA: gledati se kot pes in mačka, hoditi kot mačka okrog vrele kaše, igra mačke z mišjo, igrati se mačke in miši (s kom), igrati se s kom kot mačka z mišjo, prenašati kaj kot mačka mlade, presti kot mačka, Črne mačke prinašajo nesrečo., Ko mačke ni doma, miši plešejo., Ko mački stopiš na rep, zacvili., Mačka miško, miš pšeničko., Mačke imajo devet življenj., Ni pomembno, kakšne barve je mačka, pomembno je, da lovi miši.
ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. mȁčka, slovaš. mačka < slovan. *mačьka iz vabnega klica mac(a) - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

máčkara máčkare samostalnik ženskega spola [máčkara] ETIMOLOGIJA: maškara
meningokókni meningokókna meningokókno pridevnik [meningokókni] ETIMOLOGIJA: meningokok

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

mèv medmet
FRAZEOLOGIJA: ne bev ne mev, ne reči ne bev ne mev
ETIMOLOGIJA: imitativna beseda, ki posnema mačje mijavkanje - več ...
mijávkati mijávkam nedovršni glagol [mijáu̯kati] ETIMOLOGIJA: mijav

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

mílimól mílimóla samostalnik moškega spola [mílimól] ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Millimol, angl., frc. millimole, iz novoklas. milli.. ‛tisoči del osnovne enote’ iz lat. mille ‛tisoč’ + mol
móka móke samostalnik ženskega spola [móka] STALNE ZVEZE: bela moka, črna moka, durum moka, enotna moka, gladka moka, graham moka, kostna moka, kostno-mesna moka, krvna moka, mehka moka, mesna moka, mesno-kostna moka, moka durum, navadna moka, ostra moka, perna moka, polbela moka, polnovredna moka, polnozrnata moka, ribja moka, zmesna moka
FRAZEOLOGIJA: bel kot moka, Iz te moke ne bo kruha., Kruha ne naredi moka, ampak roka.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. mǫka ‛moka’, nar. in star. hrv. múka, rus. muká, češ. mouka < pslov. *mǫka < ide. *monHkáh2 *‛rezultat tolčenja’, iz *menHk‑ ‛tlačiti, stiskati, gnesti, tolči’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

nacedíti nacedím dovršni glagol [nacedíti] FRAZEOLOGIJA: nacediti se ga
ETIMOLOGIJA: cediti
nacêjati se nacêjam se nedovršni glagol [nacêjati se] FRAZEOLOGIJA: nacejati se ga
ETIMOLOGIJA: nacediti
obvòd obvóda in obvôda samostalnik moškega spola [obvòt obvóda] in [obvòt obvôda] ETIMOLOGIJA: iz *obvesti iz vesti - več ...
očístiti očístim dovršni glagol [očístiti] FRAZEOLOGIJA: očistiti se grehov, očistiti Avgijev hlev
ETIMOLOGIJA: čistiti

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

ópica ópice samostalnik ženskega spola [ópica] STALNE ZVEZE: človeku podobna opica, človeška opica, ozkonosa opica, prava opica, širokonosa opica
FRAZEOLOGIJA: gola opica, obnašati se kot opica, pijan kot opica, skakati kot opica, zadet kot opica
ETIMOLOGIJA: = cslov. opica, nar. in star. hrv. ȍpica, strus. opica, češ. opice < slovan. *opica iz *opъ, kar je prevzeto iz germ., sorodno s stvnem. affo, nem. Affe, angl. ape < pgerm. *apōn-, verjetno prek arab. prevzeto iz stind. kapí- ‛opica’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

opičják opičjáka tudi ópičjak ópičjaka samostalnik moškega spola [opičják] tudi [ópičjak] ETIMOLOGIJA: opica
ópičji ópičja ópičje pridevnik [ópičji] STALNE ZVEZE: opičji človek, opičji kruhovec
FRAZEOLOGIJA: opičja ljubezen
ETIMOLOGIJA: opica

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

opičnják opičnjáka samostalnik moškega spola [opičnják] ETIMOLOGIJA: opica
òps medmetETIMOLOGIJA: verjetno iz opa pod vplivom ups
ôsel ôsla samostalnik moškega spola [ôsəu̯ ôsla] FRAZEOLOGIJA: delati osla iz koga, imeti koga za osla, kazati osle (komu), kronan osel, presedlati s konja na osla, star osel, trmast kot osel, Osel gre samo enkrat na led.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. osьlъ, hrv. ȍsao, rus. osël, češ. osel < pslov. ali slovan. *osьlъ, prevzeto prek germ., prim. got. asilus, iz lat. asellus ‛osliček’, iz asinus ‛osel’ - več ...
osivél osivéla osivélo tudi osivèl osivéla osivélo pridevnik [osivéu̯ osivéla osivélo] tudi [osivèu̯ osivéla osivélo] FRAZEOLOGIJA: osivela glava
ETIMOLOGIJA: osiveti
osivéti osivím dovršni glagol [osivéti] ETIMOLOGIJA: siveti

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

oslôvski oslôvska oslôvsko pridevnik [oslôu̯ski] STALNE ZVEZE: oslovski kašelj
FRAZEOLOGIJA: oslovska klop, oslovska ušesa, oslovski most, poslati koga v oslovsko klop, sedeti v oslovski klopi
ETIMOLOGIJA: osel

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

otopél otopéla otopélo tudi otopèl otopéla otopélo pridevnik [otopéu̯ otopéla otopélo] tudi [otopèu̯ otopéla otopélo] ETIMOLOGIJA: otopeti
otopélost otopélosti samostalnik ženskega spola [otopélost] ETIMOLOGIJA: otopel
otopéti otopím dovršni glagol [otopéti] ETIMOLOGIJA: iz topeti iz top

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

pánda2 pánde samostalnik ženskega spola [pánda] STALNE ZVEZE: rdeča panda
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Panda in angl. panda iz nekega nepalskega jezika - več ...
pès psà samostalnik moškega spola [pə̀s] STALNE ZVEZE: beli morski pes, bernski planšarski pes, grenlandski pes, hijenski pes, kitajski goli pes, leteči pes, mehiški goli pes, morski pes, morski pes orjak, orjaški morski pes, ovčarski pes, pastirski pes, perujski goli pes, portugalski vodni pes, prerijski pes, sinji morski pes, sivi grebenski morski pes, švicarski planšarski pes, tigrasti morski pes, veliki beli morski pes, veliki švicarski planšarski pes
FRAZEOLOGIJA: biti na psu, brezzobi pes, čakati (na koga, na kaj) kot pes na kost, garjav pes, gledati se kot pes in mačka, kdo, kaj ni vreden, da bi koga, kaj pes poscal, kot pes, kot pes na povodcu, kot pretepen pes, kot psa, kot stekel pes, lagati kot pes, lajati kot pes, pes čuvaj, pokazati, kam pes taco moli, priti na psa, ravnati s kom kot s psom, spraviti koga, kaj na psa, še pes ne povoha koga, vedeti, kam pes taco moli, zelen pes, zvest kot pes, živeti kot pes, Kakršen gospodar, takšen pes., Pes, ki laja, ne grize., Pes ima kosmata ušesa., Pes je človekov najboljši prijatelj., Psi lajajo, karavana gre dalje., Starega psa ne moreš naučiti novih trikov., Še pes ima rad mir pri jedi., Vsak izgovor je dober, pa če ga pes na repu prinese., V španoviji še pes crkne.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. pьsъ, hrv., srb. pȁs, rus. pës, češ. pes < pslov. *pьsъ iz ide. *pik'ó-, tako kot stind. piśá- ‛neka lisasta žival’ iz ide. korena *pei̯k'- ‛rezljati, risati, označevati’, glej pisati, prvotno torej ‛lisasta žival, lisko, piko’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

pesimístičen pesimístična pesimístično pridevnik [pesimístičən] ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. pessimistisch, glej pesimizem
ph glej phà
pízda pízde samostalnik ženskega spola [pízda] FRAZEOLOGIJA: poslati koga v pizdo materino, Naj gre v pizdo materno., Pizda ti materna!, Pizda materna!, Prekleta pizda!, Ti pizda!
ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. pízda, rus. pizdá, češ. pizda ‛psovka hudobni ženski’ < pslov. *pizda ‛žensko spolovilo, rit’ iz ide. *(e)pi‑sed‑ ‛usesti se, tlačiti’, tako kot stprus. peisda ‛rit’, alb. pidh ‛žensko spolovilo’ - več ...
pizdún pizdúna samostalnik moškega spola [pizdún] ETIMOLOGIJA: pizda
plazílec plazílca samostalnik moškega spola [plazíləc plazílca] in [plazíləc plazíu̯ca] ETIMOLOGIJA: plaziti
plítek plítka plítko pridevnik [plítək] STALNE ZVEZE: plitki relief
FRAZEOLOGIJA: plitek žep, s plitkim žepom
ETIMOLOGIJA: = cslov. plytъkъ, hrv., srb. plítak, češ. plytký < pslov. *plytъ(kъ) iz *plyti ‛teči’, prvotni pomen je verjetno *‛tekoč’ - več ...
plítev plítva plítvo pridevnik [plítəu̯ plítva plítvo] STALNE ZVEZE: plitvi kras, plitvi relief
FRAZEOLOGIJA: imeti plitev žep, plitev žep, s plitvim žepom
ETIMOLOGIJA: < *plytvъ iz pslov. *plytъ, glej plitek

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

počístiti počístim dovršni glagol [počístiti] FRAZEOLOGIJA: počistiti Avgijev hlev, počistiti mizo, počistiti pajčevino, počistiti slačilnico, počistiti pred svojim pragom, počistiti svoje podstrešje
ETIMOLOGIJA: čistiti

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

podlásica podlásice samostalnik ženskega spola [podlásica] STALNE ZVEZE: mala podlasica, velika podlasica
ETIMOLOGIJA: = star. hrv. podlasica, sorodno cslov. lasica, hrv., srb. lȁsica, rus. lásica, češ. lasice, tudi star. sloven. lasica < pslov. *lasica, nejasnega izvora - več ...
povampíriti se povampírim se dovršni glagol [povampíriti se] ETIMOLOGIJA: iz vampiriti se iz vampir
práčlôvek práčlovéka samostalnik moškega spola [práčlôvek] ETIMOLOGIJA: človek
prášič prašíča samostalnik moškega spola [prášič] STALNE ZVEZE: divji prašič, krškopoljski prašič, vietnamski prašič
FRAZEOLOGIJA: cviliti kot prašič, debel kot prašič, jesti kot prašič, prašič pri koritu, zaklati kot prašiča koga, Ni ga tiča čez prašiča.
ETIMOLOGIJA: = hrv. pràščić < pslov. *porsьčit'ь iz prasec - več ...
prašíček prašíčka samostalnik moškega spola [prašíčək] STALNE ZVEZE: divji prašiček, morski prašiček
FRAZEOLOGIJA: razbiti prašička, prašiček pri koritu
ETIMOLOGIJA: prašič
prehlajèn prehlajêna prehlajêno pridevnik [prehlajèn] ETIMOLOGIJA: prehladiti

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

psováti psújem nedovršni glagol [psováti] ETIMOLOGIJA: = cslov. pьsovati hrv., srb. psòvati, nar. rus. psovátь ‛kvariti’, star. češ. psouti ‛psovati’, verjetno iz pes - več ...
pújs pújsa samostalnik moškega spola [pújs] FRAZEOLOGIJA: debel kot pujs, jesti kot pujs, pujs pri koritu, zrediti se kot pujs
ETIMOLOGIJA: iz vabnega klica prašičem sloven., hrv. pujs-pujs - več ...
ríkša ríkše samostalnik ženskega spola [ríkša] ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Rikscha iz jap. jinrikisha, iz jin ‛človek’, riki ‛sila, moč’ in sha ‛voz’, prvotno torej ‛voz na človeško silo’ - več ...
rodoslôvje rodoslôvja samostalnik srednjega spola [rodoslôu̯je] ETIMOLOGIJA: rod + tvor. od stcslov. slovo ‛beseda’
sámozavésten sámozavéstna sámozavéstno pridevnik [sámozavéstən] ETIMOLOGIJA: samozavest
sìr síra samostalnik moškega spola [sìr] STALNE ZVEZE: bohinjski sir, bovški sir, edamski sir, ementalski sir, feta sir, kutinov sir, limburški sir, liptovski sir, mastni sir, mehki sir, mesni sir, mladi sir, nacho sir, načo sir, paški sir, polmastni sir, polnomastni sir, poltrdi sir, pusti sir, sveži sir, tolminski sir, topljeni sir, trdi sir
FRAZEOLOGIJA: luknjast kot švicarski sir
ETIMOLOGIJA: = stcslov. syrъ, hrv., srb. sȉr, rus., češ. sýr < pslov. *syrъ iz *syrъ ‛kisel, surov, vlažen’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

spodríniti spodrínem dovršni glagol [spodríniti] FRAZEOLOGIJA: spodriniti s prestola koga, kaj
ETIMOLOGIJA: izpodriniti
stŕpen stŕpna stŕpno pridevnik [stə̀rpən] ETIMOLOGIJA: strpeti
ščenè ščenéta in ščêne ščenéta samostalnik srednjega spola [ščenè] in [ščêne] ETIMOLOGIJA: = cslov. štenę, hrv., srb. štène, češ. štěně, gluž. ščeńo ‛najmlajši otrok’ < pslov. *ščenę iz *ščenъ ‛mladič’, iz ide. skeno-, iz *(s)ken- ‛na novo nastati, roditi se, začeti (se)’, tako kot stind. kanī́na- ‛mlad’, kanyā̀ ‛dekle’, gr. kainós ‛nov’, lat. re-cēns ‛mlad, nov’ in konec - več ...
talènt talênta samostalnik moškega spola [talènt] FRAZEOLOGIJA: zakopati talent
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Talent in frc. talent iz lat. talentum, prvotno ‛utežna in denarna enota’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

talentíran talentírana talentírano pridevnik [talentíran] ETIMOLOGIJA: talent

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

teológ teológa samostalnik moškega spola [teolók teológa] STALNE ZVEZE: moralni teolog, teolog osvoboditve
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Theologe iz lat. theologus, glej teologija
teologíja teologíje samostalnik ženskega spola [teologíja] STALNE ZVEZE: biblična teologija, dogmatična teologija, duhovna teologija, fundamentalna teologija, moralna teologija, negativna teologija, pastoralna teologija, politična teologija, sistematična teologija, teologija osvoboditve
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek (nem. Theologie in) lat. theologia iz gr. theología, iz gr. theós ‛bog’ + gr. ..logía iz lógos ‛beseda, govor’ - več ...
tínitus tínitusa samostalnik moškega spola [tínitus] ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nlat. tinnitus < lat. tinnītus ‛zvenenje, šumenje’ iz tinnīre ‛zveneti, šumeti’
tôpo in topó prislov [tôpo] in [topó] ETIMOLOGIJA: top
tórej členek [tórej]
I.
    1. izraža navezovanje na prejšnji stavek, poved
      1.1. izraža sklepanje glede na prejšnji stavek, poved
    2. izraža poziv, spodbudo k ukrepanju
    3. v zvezi tako torej izraža nejevoljo, začudenje, nestrpnost

II. kot veznik
    1. uvaja stavek, ki podaja sklepanje glede na prejšnji stavek
    2. uvaja stavek, ki podaja pojasnilo zlasti glede na zadnji stavčni člen prejšnjega stavka
ETIMOLOGIJA: iz *to že < pslov. *to že ‛tudi’, ‛prav to’ iz to v pomenu ‛in, kajti, tako’ in členice *že - več ...
trágičnost trágičnosti samostalnik ženskega spola [trágičnost] ETIMOLOGIJA: tragični
trapíst trapísta samostalnik moškega spola [trapíst] ETIMOLOGIJA: prevzeto iz frc. trappiste, po samostanu La Trappe v mestu Soligny-la-Trappe v Franciji

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

trót tróta samostalnik moškega spola [trót] ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. trȗt, nar. češ. trout < pslov. *trǫtъ, sorodno z litov. trãnas, latv. trans iz ide. baze *tren- k *dren- ‛brenčati, šumeti, zamolklo se oglašati’, tako kot stvnem. treno, nem. Drohne ‛trot’ - več ...
vampír vampírja samostalnik moškega spola [vampír] STALNE ZVEZE: veliki nepravi vampir
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz hrv., srb. vàmpīr = bolg. vampír, rus. upýrь, češ. upír, morda iz pslov. *ǫpyrъ iz *ǫ- ‛ne’ in *pyrъ ‛ogenj, žareč pepel’, prvotno *‛nesežgan mrtvec’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

védomec védomca tudi vedómec vedómca samostalnik moškega spola [védoməc] tudi [vedóməc] ETIMOLOGIJA: iz vedom ‛izkušen, pameten’ (= rus. védomyj ‛znan’, češ. vědomý ‛zavesten, nameren, izkušen, izobražen’) iz vedeti - več ...
vèndar členek [və̀ndar]
I.
    1. poudarja povedano kljub morebitnemu dvomu
      1.1. poudarja samoumevnost povedanega
    2. izraža nestrpnost, nejevoljo
      2.1. izraža spodbudo, navadno nestrpno, nejevoljno
    3. izraža veselje, navadno ob presenečenju, da je kaj mogoče
    4. izraža pomislek glede na prej povedano ali splošno znano, sprejeto
    5. v vezniških in členkovnih zvezah poudarja pomen razmerja, ki ga izraža veznik ali členek
    6. uvaja novo poved, ki je nasprotna prejšnji povedi

II. kot veznik
    1. uvaja besedo ali stavek, ki je nasproten prejšnjemu stavku ali besedi
      1.1. uvaja besedo ali stavek, ki izpostavlja zadržek, omejitev glede na prejšnji stavek ali besedo
      1.2. uvaja stavek, ki je glede na prej povedano ali splošno znano, sprejeto nepričakovan
      1.3. uvaja stavek, ki dodatno pojasnjuje prejšnji stavek
ETIMOLOGIJA: iz *viny že, iz *viny = cslov. viny ‛seveda, vsekakor’ iz vina ‛vzrok, prilika’ - več ...
véverica véverice samostalnik ženskega spola [véverica] STALNE ZVEZE: leteča veverica, siva veverica
FRAZEOLOGIJA: splezati kot veverica, živahen kot veverica
ETIMOLOGIJA: = cslov. věverica, hrv. vjȅverica, srb. vȅverica, star. rus. véverica, češ. veveřice < pslov. *věverica, iz *věverь iz ide. korena *u̯er- ‛viti, vrteti, upogibati, zavijati’, tako kot litov. vėverìs, latv. vãveris, stprus. weware, nperz. varvarah, lat. vīverra ‛podlasica, vretica’ - več ...
volkodlák volkodláka samostalnik moškega spola [vou̯kodlák] ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. vukòdlak, vȕkodlak, nar. rus. volkolák, volkodlák, polj. wilkołak < pslov. *vьlkolakъ iz volk + pslov. *lakъ ‛obleka, koža’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

zamijávkati zamijávkam dovršni glagol [zamijáu̯kati] FRAZEOLOGIJA: Če mački stopiš na rep, zamijavka.
ETIMOLOGIJA: mijavkati

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

žába žábe samostalnik ženskega spola [žába] STALNE ZVEZE: barska žaba, človek žaba, laška žaba, morska žaba, pisana žaba, prava žaba, rjava žaba, volovska žaba, zelena žaba
FRAZEOLOGIJA: napihovati se kot žaba, pojesti živo žabo, žabe se bodo zaredile komu v želodcu
ETIMOLOGIJA: = cslov. žaba, hrv., srb. žȁba, rus., češ. žába < pslov. *žaba < ide. *geh1b(h)ah2 iz *geh1b(h)- ‛sluzast, zdrizast, sluzasta žival’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

Število zadetkov: 153