Tiskanje

abecéda Frazemi s sestavino abecéda:
bojeváti se z abecédo čésa, boríti se z abecédo čésa, naučíti kóga abecéde čésa, naučíti se abecéde čésa, ne obvládati niti abecéde čésa, ne poznáti niti abecéde čésa, poznáti abecédo čésa, seznaníti se z abecédo čésa, seznánjati kóga z abecédo čésa, učíti kóga abecéde čésa, učíti se abecéde čésa, začéti z abecédo čésa

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

ájurvéda ájurvéde samostalnik ženskega spola [ájurvéda]

1.

indijski nauk o zdravju, telesnem in duhovnem ravnovesju človeka, ki se vzpostavlja, ohranja s posebno prehrano, zdravilnimi zelišči, jogo

1.1.

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Ayurweda iz stind. āyurveda- iz ā́yu ‛življenje’ + véda-, glej ↑vedeti

Andersenov

Predlog

Andersenova Andersenovo pridevnik

IZGOVOR: [ándərsẹnou̯], ženski spol [ándərsẹnova], srednji spol [ándərsẹnovo]

ZVEZE: Andersenova nagrada

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

anonímka anonímke samostalnik ženskega spola [anonȋmka]

manj formalno sporočilo, ki razkriva domnevna neustrezna dejanja, kršitve, pri katerem osebni podatki avtorja, zlasti ime in priimek, niso znani, navedeni

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz hrv., srb. anònīmka, poenobesedeno iz ȁnonīmna pȍruka ‛anonimno sporočilo’

àseksuálec àseksuálca samostalnik moškega spola [àseksuáləc]

kdor ne čuti potrebe po spolnih odnosih; SINONIMI: aseksualni

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. asexual, iz gr. a.. ‛ne..’ + ↑seksualen

avstrálska flórna oblást -e -e -í ž

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

ávtodóm ávtodóma samostalnik moškega spola [áu̯todóm]

avtomobil, namenjen bivanju, zlasti na potovanju, počitnicah; SINONIMI: neformalno kamper

ETIMOLOGIJA: ↑avto + ↑dom

Bellov

Predlog

Bellova Bellovo pridevnik

IZGOVOR: [bélou̯], ženski spol [bélova], srednji spol [bélovo]

ZVEZE: Bellov telefon

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

Beneška republika

Predlog

Beneške republike samostalniška zveza ženskega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

mestna država na severu Italije v obdobju 697–1797

IZGOVOR: [benéška repúblika], rodilnik [benéške repúblike]

BESEDOTVORJE: Benečan, Benečanka, Benečanov, Benečankin, benečanski

PRIMERJAJ: beneški

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

brezštevílen -lna -o (ȋ) poud. ~i obiskovalci |številni, nešteti|
brezštevílnost -i ž, pojm. (ȋ) poud. |številnost, neštetost|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

cíklično prislov [cíklično]

1.

takó, da obstaja, poteka v rednih, ponavljajočih se oblikah, fazah, ki se predvidljivo spreminjajo

1.1.

ETIMOLOGIJA: ↑ciklični

čémbalski pridevnik

1.

ki je v zvezi s čembalom

1.1

ki je namenjen, napisan za čembalo

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

dekarbonizíran pridevnik

pri katerem so izpusti ogljikovega dioksida zmanjšani, ukinjeni z nadomeščanjem fosilnih goriv z drugimi

SINONIMI:

razogljičen

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

Demšarjev

Predlog

Demšarjeva Demšarjevo pridevnik

IZGOVOR: [démšarjeu̯], ženski spol [démšarjeva], srednji spol [démšarjevo]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

dím Frazemi s sestavino dím:
bíti [kot] dím [za kóga], bíti prázen dím, bíti vèč díma kot ôgnja, íti v dím, iz díma v ôgenj, izgíniti kot dím, izpuhtéti kot dím, ní díma brez ôgnja, odíti v dím, prázen dím, razblíniti se kot dím

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

dínar dínarja samostalnik moškega spola [dínar]

1.

denarna enota Srbije in nekaterih drugih držav

1.1.

2.

denarna enota nekdanje Jugoslavije in nekdanja denarna enota Hrvaške in Bosne in Hercegovine

3.

ekspresivno denar

FRAZEOLOGIJA: gledati na vsak dinar, ne imeti niti dinarja
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek hrv., srb. dȉnār in srgr. iz lat. dēnārius ‛srebrnik’, prvotno ‛novec za deset enot’, iz dēnī ‛po deset’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

diskutánt -a m (ā á)
kdor diskutira: glavni referat so dopolnjevali številni diskutanti; izjave diskutantov / poznali so ga, da je dober diskutant

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

doli prislov

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

Dominika

Predlog

2 Dominike samostalnik ženskega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

polno ime Skupnost Dominika

otoška država v Srednji Ameriki

IZGOVOR: [domínika], rodilnik [domínike]

BESEDOTVORJE: Dominičan, Dominičanka, Dominičanov, Dominičankin, dominiški

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

Dominikanska republika

Predlog

Dominikanske republike samostalniška zveza ženskega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

polno ime Dominikanska republika

otoška država v Srednji Ameriki

IZGOVOR: [dominikánska repúblika], rodilnik [dominikánske repúblike]

BESEDOTVORJE: Dominikanec, Dominikanka, Dominikančev, Dominikankin, dominikanski

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

dosti1 -ih posamostaljeno

1. izraža veliko število oseb od kake celote; SODOBNA USTREZNICA: mnogi, številni

1.1 izraža veliko število oseb sploh; SODOBNA USTREZNICA: mnogi, številni

2. izraža veliko količino česa; SODOBNA USTREZNICA: dosti, veliko

3. izraža količino, mero, ki ustreza, zadošča; SODOBNA USTREZNICA: dovolj, zadosti

FREKVENCA: 74 pojavitev v 22 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

dvákrat pérnato deljêni líst -- -- -ega -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

Etiopijec

Predlog

Etiopijca in Etiopec Etiopca samostalnik moškega spola

PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, prebivalsko ime

IZGOVOR: [etijópijəc], rodilnik [etijópijca] in [etijópəc], rodilnik [etijópca]

BESEDOTVORJE: Etiopijčev in Etiopčev

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

fílter-trasamostalnik moškega spola

naprava, snov za odstranjevanje primesi
- filter česa
- , filter za kaj
- , filter proti čemu
- , filter s čim

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

gêjevski gêjevska gêjevsko pridevnik [gêjeu̯ski]

1.

ki čuti spolno, ljubezensko privlačnost do oseb istega, tj. moškega spola

1.1.

geji 1.

gejevstvom

;

SINONIMI:

gej

ETIMOLOGIJA: ↑gej

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

gnôjen -jna -o prid.(ó)
nanašajoč se na gnoj:
a) pleten gnojni koš; gnojni voz; gnojna jama; gnojne vile / na njivi so bili številni gnojni kupi / gnojna prst
b) gnojna rana; gnojno vnetje žrela / gnojni izcedek

gnôjno

prisl.:

gnojno sluzast izcedek iz rane

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

gôra Frazemi s sestavino gôra:
bíti náše gôre líst, bíti [tàm] za devêtimi gorámi, da bi gôre premíkal, práva gôra, premíkati gôre, [samó, le] vŕh ledéne gôre, [tàm] za devêtimi gorámi [in vodámi], vêlik kot gôra, za devêto goró

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

grápa grápe samostalnik ženskega spola [grápa]

1.

jarek na strmem pobočju, ki ga navadno oblikuje voda

2.

manjša ozka dolina s strmimi pobočji

ETIMOLOGIJA: verjetno prevzeto iz stvnem. grabo, srvnem. grabe, glej ↑graben - več ...

grbínasta obála -e -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

Ime »La Salette« in njegove izpeljanke

Hvaležen sem za Vašo razlago, kako zapisati ime romarskega kraja Medžugorje. Podoben romarski kraj, ki ga obiskujejo tudi Slovenci, je francoski La Salette. A je prav, da številni ne sklanjajo tega imena?

Drugo vprašanje: Kako bi poimenovali prebivalko oziroma prebivalca tega kraja? In tretje vprašanje: Kako poimenovati tamkajšnjo Marijino podobo oz. njen praznik: praznik (oz. podoba) Gospe iz La Saletta ali praznik Lasalettske Gospe ali praznik lasalettske Gospe (podobno: Brezjanska Marija ali brezjanska Marija)?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

imúnska bolézen -e -zni ž

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

intervjú-jasamostalnik moškega spola

javni pogovor
- intervju s kom
- , intervju za kaj
- , intervju v/na čem, kje
metoda zbiranja podatkov
- intervju s kom
- , intervju za kaj
- , intervju v/na čem, kje, kako

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

Invalid
Zanima me, kateri je najustreznejši nadomestni izraz za termin invalid , ki naj bi bil po mnenju dela stroke zgodovinsko in vsebinsko neustrezen in presežen, se pa skoraj izključno uporablja v uradnih besedilih. Nekateri strokovnjaki predlagajo izraz oseba z ovirami , redkeje tudi ovirana oseba (ta izraz se na spletu sicer najpogosteje pojavlja v besedni zvezi gibalno ovirana oseba ), kot sprejemljiv se pojavlja tudi izraz hendikepirani oz. hendikepirana oseba . So ti izrazi jezikovnosistemsko uresničljivi? Kako bi ta izraz nadomestil termin invalid v besednih zvezah, kot so: invalidska pokojnina , invalidski upokojenec , invalidski voziček ?

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

ionizirajóče sévanje -ega -a s

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

Irska

Predlog

Irske samostalnik ženskega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

polno ime Irska

država v Evropi

IZGOVOR: [írska], rodilnik [írske]

BESEDOTVORJE: Irec, Irka, Irčev, Irkin, irski

PRIMERJAJ: Irsko

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

Izvor imen »Košiše«, »Masore«, »Jelični vrh«

Zanima me izvor imen Košiše, Masore in Jelični Vrh.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

jáma Frazemi s sestavino jáma:
kàj je [práva] zláta jáma za kóga, kopáti jámo kómu/čému, kopáti jámo sám sêbi, kopáti si jámo, odkríti zláto jámo, postáti zláta jáma, zláta jáma

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

jésihar jésiharja samostalnik moškega spola [jésihar]

1.

nekdaj kdor se ukvarja s proizvodnjo, prodajo kisa

2.

slabšalno kdor govori zelo glasno, zavzeto

FRAZEOLOGIJA: dreti se kot jesihar
ETIMOLOGIJA: ↑jesih, po nekdanjih prodajalcih kisa, ki so glasno ponujali svoje blago po ulicah

júrišati júrišam nedovršni glagol [júrišati]

1.

izvajati silovit vojaški napad iz neposredne bližine, zlasti za hitro uničevanje, osvajanje položajev

2.

ekspresivno izvajati silovit, odločen napad v prizadevanju za zmago, osvojitev točk v športu

2.1.

ekspresivno

FRAZEOLOGIJA: jurišati na nebo
ETIMOLOGIJA: ↑juriš

Kako je prav: »usesti se« ali »usedeti se«?

Zanima me kateri izraz je pravilen usesti se ali usedeti se.

Primer uporabe v povedi: Razmišljal sem, kje se usesti.Razmišljal sem, kje se usedeti.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

Kako pisati ime športa »jujutsu«?

Zanima me zapis besede ju-jitsu. Po SP in SSKJ sta pravilna zapisa džiudžicu ali jiu-jitsu. Društva uporabljajo izraz ju-jitsu, pa tudi v Delu se tako zapisuje. Kaj menite vi?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

Kako se imenuje oseba, ki vozi skiro?

V zadnjem času se je razmahnila uporaba električnih skirojev, v zvezi s tem pa se mi je porodilo vprašanje, kako ustrezno poimenovati osebo, ki vozi skiro. V obstoječih slovarjih namreč nisem našla ustreznega poimenovanja, zato vas vljudno prosim za pomoč. Morda skiroist?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

kápska flórna oblást -e -e -í ž

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

Kasteličev

Predlog

Kasteličeva Kasteličevo pridevnik

IZGOVOR: [kastéličeu̯], ženski spol [kastéličeva], srednji spol [kastéličevo]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

katínga -e ž

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

kegljánje kegljánja samostalnik srednjega spola [kegljánje]

1.

šport, pri katerem se s kroglo podira devet kegljev, postavljenih na koncu igralne steze

1.1.

STALNE ZVEZE: kegljanje na asfaltu, kegljanje na ledu, rusko kegljanje, vrtno kegljanje
ETIMOLOGIJA: ↑kegljati

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

kínoobiskoválec in kíno obiskoválec -lca [kinoobiskovau̯ca] m (ȋ-ȃ)
publ. obiskovalec filmskih predstav: pred poslopjem so stali številni kinoobiskovalci

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

klobúk klobúka samostalnik moškega spola [klobúk]

1.

pokrivalo z izbočenim srednjim delom in z navzven obrnjenim robom, navadno iz tršega materiala

1.1.

2.

zgornji, širši del gobe na vrhu beta

2.1.

3.

zgornji, izbočen del meduze, iz katerega rastejo lovke

4.

iz agronomije rahlo izbočena plast, ki se nabere na površini tekočine pri alkoholnem vrenju

STALNE ZVEZE: kavbojski klobuk, mehiški klobuk, morski klobuk, zlati klobuk
FRAZEOLOGIJA: dati klobuk dol pred kom, dobiti kardinalski klobuk, klobuk dol (pred kom, pred čim), potegniti koga, kaj iz klobuka, potegniti zajca iz klobuka, s klobukom v roki, zatakniti si kaj za klobuk
ETIMOLOGIJA: = stcslov. klobukъ, hrv., srb. klòbūk, rus. klobúk, češ. klobouk < slovan. *klobukъ, prevzeto iz tur. *kalbuk, sorodno s krimsko tatar. kalpak ‛kapa’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

klór klóra samostalnik moškega spola [klór]

dušljiv, strupen plin rumeno zelene barve, kemijski element; simbol: Cl

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Chlor in nlat. chlorus iz gr. khlōrós ‛zelen, zelenkasto rumen’ po barvi klorovih spojin in plamena - več ...

kméčki kméčka kméčko pridevnik [kméčki]

1.

ki je v zvezi s kmeti 1.; SINONIMI: kmetski

1.1.

kmetje 1.

;

SINONIMI:

navadno ekspresivno

ki je v zvezi s podeželskimi običaji ali njihovim prikazom

3.

ki je značilen za kmetije

4.

ki opisuje življenje, dejavnost kmetov 1.; SINONIMI: kmetski

5.

ki je tradicionalno zasnovan in vsebuje lokalno pridelane sestavine

6.

ki je v zvezi s kmetom 4.

STALNE ZVEZE: kmečka lastovka, kmečka pokojnina, kmečki turizem
FRAZEOLOGIJA: obnašati se kot kmečka nevesta, zdrava kmečka pamet
ETIMOLOGIJA: ↑kmet

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

kmèt kméta samostalnik moškega spola [kmèt]

1.

kdor se ukvarja s kmetovanjem

2.

v množini podeželje

3.

slabšalno kdor se vede prostaško, je neumen, omejen ali se mu to pripisuje; SINONIMI: slabšalno kmetavz, slabšalno kmetavzar

4.

šahovska figura, ki se premika za eno polje naravnost naprej; SINONIMI: manj formalno pešak

STALNE ZVEZE: prosti kmet
FRAZEOLOGIJA: kmet na (čigavi, kakšni) šahovnici (česa), Kmet je kmet., Neumen kmet ima debel krompir.
ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. kmȅt ‛tlačan, kmet, vaški župan’, bolg. kmét ‛župan’, strus. kъmetъ ‛izkušen vojak, vitez’, češ. kmet ‛starešina, kmet, podanik’ < pslov. ali slovan. *kъmetь, prevzeto iz lat. comes ‛spremljevalec, družabnik’ iz comīre ‛spremljati’ iz com- ‛skupaj, z’ + īre ‛iti’ - več ...

kmetíjski kmetíjska kmetíjsko pridevnik [kmetíski]

1.

ki je v zvezi s kmeti 1. ali kmetijstvom

;

SINONIMI:

kmečki

ETIMOLOGIJA: ↑kmetija

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

kobilárna kobilárne samostalnik ženskega spola [kobilárna]

kraj, prostor za vzrejo in dresuro konj ali ustanova za tako dejavnost

ETIMOLOGIJA: ↑kobilar

kócka Frazemi s sestavino kócka:
bíti na kócki, kócka je pádla, postáviti kàj na kócko, postáviti življênje na kócko, postávljati kàj na kócko, postávljati življênje na kócko

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

komplicírati -am nedov. in dov. (ȋ)
delati kaj težavno, težje rešljivo, zapletati: elementarne nesreče so položaj v državi še bolj komplicirale; številni kompleksi mu življenje zelo komplicirajo / čemu bi si sožitje po nepotrebnem komplicirali / situacija se vse bolj komplicira
♦ med. bolezen se komplicira ob osnovni se pojavljajo še druge bolezni, obolenja
// delati kaj nejasno, težje razumljivo, težje dojemljivo: nihče ne ve, kaj hoče, ker tako komplicira

komplicíran

-a -o

1.

težko rešljiv, zapleten:

komplicirano vprašanje

/ znajti se v kompliciranem položaju

/ postopek je preveč kompliciran

2.

nejasen, težko razumljiv, težko dojemljiv:

kompliciran filozofski traktat

/ njegovo izražanje je zelo komplicirano

/ to je zelo kompliciran človek

3.

ki ima veliko sestavnih delov ali različne sestavne dele:

kompliciran stroj

komplicirane kemične spojine

/ komplicirana zgradba atoma

/ kompliciran klinopisni sistem

/ komplicirana struktura družbe

♦

ekon. komplicirano delo delo, ki ga lahko opravlja le človek s posebno izobrazbo, kvalifikacijo; med. komplicirani zlom zlom, pri katerem kost predre kožo ali hujše poškoduje okolno tkivo; prisl.: komplicirano pripovedovati

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

Kongovec

Predlog

Kongovca samostalnik moškega spola

PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, prebivalsko ime

IZGOVOR: [kóngovəc], rodilnik [kóngou̯ca]

BESEDOTVORJE: Kongovčev

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

konjìč konjíča samostalnik moškega spola [konjìč]

1.

ekspresivno konj

2.

igrača, ki predstavlja konja

3.

manj formalno, ekspresivno nestandardna merska enota za izražanje moči motorja, približno 0,74 kW; SINONIMI: manj formalno konj, manj formalno, ekspresivno konjiček

FRAZEOLOGIJA: jekleni konjič
ETIMOLOGIJA: ↑konj

konjunkturístičen -čna -o (í)
pridevnik od konjunkturist: številni netalentirani in konjunkturistični epigoni

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

korénček Frazemi s sestavino korénček:
stŕgati kómu korénček

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

korónadán, koróna dán samostalnik moškega spola

dan v času epidemije bolezni, ki jo povzroča koronavirus SARS-CoV-2, in njenih neposrednih gospodarskih, družbenih, zdravstvenih posledic

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

kosmatínka kosmatínke samostalnik ženskega spola [kosmatínka]

ekspresivno kosmata žival, zlasti samica mačke, psa, medveda

ETIMOLOGIJA: ↑kosmatinec

kóstapalmátni líst -ega -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

krasoslôvje krasoslôvja samostalnik srednjega spola [krasoslôu̯je]

1.

veda o krasu in kraških pojavih

1.1.

ETIMOLOGIJA: ↑kras + tvor. od stcslov. slovo ‛beseda’

kultúrnik -a m (ȗ)
1. nav. ekspr. kulturni delavec: zbrali so se številni znani kulturniki; delež slovenskih kulturnikov pri ustvarjanju kulture; kulturniki in umetniki
2. med narodnoosvobodilnim bojem kdor se ukvarja s kulturno-prosvetnim delom zlasti v brigadi in na osvobojenem ozemlju: kulturniki so priredili miting; brigadni kulturnik; kulturniki Šercerjeve brigade

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

kupčíja Frazemi s sestavino kupčíja:
krávja kupčíja, skleníti krávjo kupčíjo, sklépanje krávjih kupčíj, sklépati krávje kupčíje

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

léto Frazemi s sestavino léto:
Ábrahamova léta, bíti v Krístusovih létih, bíti v nàjbóljših létih, bíti [žé] v létih, debéla léta, íti v léta, kot v nàjbóljših létih, léta debélih kráv, léta in léta, léta súhih kráv, léto in dán, léto za létom, ne vídeti kóga žé sédem hrváških lét, ne vídeti kóga žé sédem láških lét, prihájati v léta, príti v léta, sédem debélih lét, sédem súhih lét, skrívati [svôja] léta, v cvétu lét, v nàjbóljših létih, žé sédem hrváških lét, žé sédem láških lét

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

lík-asamostalnik moškega spola

literarna upodobitev
- lik v čem, kje
- , lik iz česa, od kod
- , lik s čim
likovna upodobitev
- lik v čem, kje
- , lik iz česa, od kod
- , lik s čim
geometrijska tvorba
- lik s čim
- , lik znotraj česa

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

liváda liváde samostalnik ženskega spola [liváda]

1.

večja površina, porasla s travo, cvetlicami

1.1.

2.

navadno v množini, ekspresivno področje delovanja, udejstvovanja

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek hrv., srb. lìvada in cslov. livada iz ngr. libáda ‛velik travnik’, kar je izpeljano iz libádi ‛travnik’ - več ...

London

Predlog

Londona samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

glavno mesto Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske

IZGOVOR: [lóndon], rodilnik [lóndona]

BESEDOTVORJE: Londončan, Londončanka, Londončanov, Londončankin, londonski

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

lovorolístni gózd -ega -a m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

lúč Frazemi s sestavino lúč:
bíti ták, da ga je tréba iskáti z lučjó [pri bélem dnévu, podnévi], čákanje na zelêno lúč, čakáti na zelêno lúč za kàj, dáti zelêno lúč za kàj, dobíti zelêno lúč za kàj, dočakáti zelêno lúč za kàj, glédati kàj v róžnati lúči, iméti zelêno lúč za kàj, iskánje kóga/čésa z lučjó pri bélem dnévu, iskáti kóga/kàj z lučjó [pri bélem dnévu], lúč na kôncu predôra, lúč na kôncu tunéla, pokázati se v právi lúči, prižgáti zelêno lúč za kàj, uglédati lúč svetá, vídeti kàj v róžnati lúči, vídeti lúč na kôncu predôra, vídeti lúč na kôncu tunéla, zaglédati lúč na kôncu tunéla, zaglédati lúč svetá

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

Madžarska

Predlog

Madžarske samostalnik ženskega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

polno ime Madžarska

država v Evropi

IZGOVOR: [madžárska], rodilnik [madžárske]

BESEDOTVORJE: Madžar, Madžarka, Madžarov, Madžarkin, madžarski

PRIMERJAJ: Madžarsko

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

masôven -vna -o prid. (ō)
množičen: oblika masovnega razvedrila / masovni sestanek; masovna organizacija / masovni izdelki zelo številni
♦ ekon. masovna proizvodnja proizvodnja, organizirana v velikem obsegu; glasb. masovna pesem nekdaj zborovska pesem z aktualnim družbenopolitičnim besedilom; gled. masovna scena scena, v kateri nastopa množica ljudi

masôvno

prisl.:

masovno so začeli odhajati v tujino

sam.:, pog. jutri bo spet masovni masovni sestanek

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

mílo Frazemi s sestavino mílo:
vrníti kómu mílo za žájfo

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

mitohóndrij -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

mnóžičen -čna -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na množico:
a) publ. elitna in množična kultura / ta avto je množično vozilo ljudsko
b) množičen beg ljudi z okupiranega ozemlja; množična zastrupitev s hrano; množično ubijanje, umiranje / prirediti množični izlet; omenjeno društvo je najbolj množično športno društvo / množični izdelki zelo številni; množičen pojav zelo pogosten / množični sestanek; množična organizacija; publ. sredstva množičnega obveščanja ali množična komunikacijska sredstva časopisje, radio, televizija
♦ biol. množična delitev delitev, pri kateri nastane iz ene celice več celic; ekon. množična proizvodnja proizvodnja, organizirana v velikem obsegu; glasb. množična pesem zborovska pesem, navadno enoglasna, z aktualnim družbenopolitičnim besedilom; gled. množični prizor prizor, v katerem nastopa množica ljudi; pravn. množični morilec morilec, ki ubije več oseb v krajšem času, navadno naenkrat in v okviru istega dogodka; zal. množična izdaja izdaja v veliki nakladi in preprosti opremi; ljudska izdaja

mnóžično

prisl.:

množično se boriti proti čemu

množično prihajati na prostovoljno delo

množično streljati, zapirati ljudi

množično razširjen avto

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

móda Frazemi s sestavino móda:
bíti iz móde, bíti [zeló] v módi, po zádnji módi, prihájati v módo, priti iz móde, príti v módo, zádnji krík móde

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

mrávlja Frazemi s sestavino mrávlja:
bíti kóga/čésa kot mrávelj, délaven kot mrávlja, marljív kot mrávlja, mrgoléti kóga/čésa kot mrávelj, nèutrúden kot mrávlja, príden kot mrávlja, vrvéti kóga/čésa kàkor mrávelj

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

múltivitamín múltivitamína samostalnik moškega spola [múltivitamín]

pripravek, ki vsebuje več različnih vitaminov

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. multivitamin, iz lat. multus ‛mnog’ + ↑vitamin

napúhniti -em dov. (ú ȗ) ekspr.
1. napihniti, napeti1: veter je napuhnil jadra
2. narediti koga domišljavega, prevzetnega: številni uspehi so ga napuhnili; zaradi te pohvale se je še bolj napuhnil

napúhnjen

-a -o:

napuhnjen gospod

postavil se je v svojo neposnemljivo napuhnjeno držo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

naslòv Frazemi s sestavino naslòv:
napáčen naslòv, napotíti kóga/kàj na právi naslòv, obráčati se na napáčen naslòv, obrníti se na napáčen naslòv, obrníti se na právi naslòv, poslán na právi naslòv, posláti kóga/kàj na právi naslòv, právi naslòv, príti na právi naslòv, rómati na právi naslòv, usmériti kóga/kàj na právi naslòv

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

našínec -nca m (ȋ)
zastar. privrženec, somišljenik: zborovanja so se udeležili številni našinci / ponemčeni našinci rojaki

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

Nekoč nepravilno, danes dovoljeno: »upravljati s skladom« in »upravljati sklad«

Dolgo časa je veljalo, da se glagol upravljati veže izključno s predmetom v 4. sklonu (torej upravljati kaj), da pa je izrecno narobe ta glagol vezati s predmetom v 6. sklonu (upravljati s čim se je štelo za hudo napako). Zdaj gledam v pravopisu: naštete so različne možnosti, na koncu celo: upravljati z/s čim ~ z orožjem → ravnati. Kako to, da je ta rešitev kar naenkrat sprejemljiva? Gre morda za napako in bi moral biti pri tej zvezi krogec, v smislu, da ni sprejemljiva? Je že res, da je navedena še priporočena sopomenka, vendar ni označeno, da zveza ni sprejemljiva. Mar je?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

nós Frazemi s sestavino nós:
bíti šè móker pod nósom, dáti kómu po nósu, dobíti jíh po nósu, iméti [dóber] nós [za kàj], iméti nós kot krompír, íti za nósom, na vrát na nós, ne vídeti dljé od svôjega nósa, nós cvetè kómu, nós se je podáljšal kómu, nós se je povésil kómu, odíti z dólgim nósom, ostáti z dólgim nósom, pod nósom se obrísati za kàj, pomolíti nós [kám, od kód], potegníti kóga za nós, tenák nós iméti, v nós gré kàj kómu, vídeti dálje od svôjega nósa, vídeti dljé od svôjega nósa, víhati [svój] nós [nad kom/čím], [visôko] dvígati nós, [visôko] dvígniti nós, [visôko] dvigováti nós, vléčenje za nós, vléči kóga za nós, vodíti kóga za nós, vtakníti [svój] nós v kàj, vtíkati [svój] nós v kàj, z dólgim nósom, zalopútniti kómu vráta pred nósom, zapréti kómu vráta pred nósom

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

obád obáda tudi obàd obáda samostalnik moškega spola [obát obáda] tudi [obàt obáda]

večja, muhi podobna žuželka, ki sesa kri, zlasti sesalcev; primerjaj lat. Tabanidae

STALNE ZVEZE: goveji obad
ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. ȍbād, ȍvād, rus. óvod, češ. ovád < pslov. *ovadъ, verjetno iz ide. zloženke iz ↑ovca + ↑jesti, prvotno torej *‛ki grize ovce’ - več ...

oglasíti se oglasím se in oglásiti se in oglasíti se oglásim se in oglásiti se in oglasíti se oglásim se dovršni glagol [oglasíti se] in [oglásiti se]

1.

oddati ali začeti oddajati glas, zvok

2.

odzvati se na klic, poziv

3.

javiti se od kod v televizijsko, radijsko oddajo

4.

javno izraziti, izpostaviti svoje stališče o določeni temi

5.

dati sporočilo o sebi, svojem stanju, zlasti bližnjim

6.

priti kam, h komu z določenim namenom, navadno na poziv, povabilo

FRAZEOLOGIJA: (čigava) vest se oglasi (komu), želodec se oglasi (komu), Pravi se je oglasil.
ETIMOLOGIJA: ↑glasiti se

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

okó Frazemi s sestavino okó:
bíti kómu tŕn v očéh, bíti v očí, bôsti v očí, číst kot ríbje okó, čúvati kóga/kàj kot púnčico svôjega očésa, dogôvor na štíri očí, drégniti v kúrje okó, dvóbòj iz očí v očí, glédati se iz očí v očí, glédati smŕti v očí, govoríti iz očí v očí, govoríti na štíri očí, hodíti kód z odpŕtimi očmí, hodíti po svétu z odpŕtimi očmí, iméti očí na pêcljih, iméti prevelíke očí, iméti véčje očí, iméti véčje očí kot želódec, iz očí v očí, jásen kot ríbje okó, metánje péska v očí, metáti kómu pések v očí, mižánje na êno okó, mižánje na obé očési, mižáti na êno okó, mižáti na obé očési, na lépe očí, na štíri očí, nasúti kómu pések v očí, natrésti kómu pések v očí, ne zatískati si očí pred čím, ne zatísniti očésa [vsò nóč], ne zatísniti očí [vsò nóč], očí [vsèga] svetá, odpréti [kómu] očí, okó za okó, okó za okó, zób za zób, pazíti na kóga/kàj kot na púnčico svôjega očésa, pések v očí, poglédati resníci v očí, pogovárjati se s kóm iz očí v očí, pogovárjati se s kóm na štíri očí, pogôvor iz očí v očí, pogôvor na štíri očí, pogovoríti se s kóm iz očí v očí, pogovoríti se s kóm na štíri očí, postáviti iz očí v očí, postáviti se iz očí v očí, resníca v očí bôde, sáme očí so kóga, sanjáriti z odpŕtimi očmí, sánjati z odpŕtimi očmí, sestánek na štíri očí, sestáti se s kóm na štíri očí, soóčati se [s kóm/čím] iz očí v očí, soóčiti se [s kóm/čím] iz očí v očí, spáti z odpŕtimi očmí, sréčanje iz očí v očí, sréčanje na štíri očí, sréčati se iz očí v očí, sréčati se s kóm na štíri očí, státi si iz očí v očí, stopíti kómu na kúrje okó, stráh imá velíke očí, temà se déla kómu pred očmí, varováti kóga/kàj kot púnčico svôjega očésa, vídeti [kóga/káj] iz očí v očí, volóvske očí, vréči kómu pések v očí, vréči očí na kóga/kàj, vréči okó na kóga/kàj, z očmí in ušési, z očmí na pêcljih, zakrívanje očí pred čím, zakrívati očí pred čím, zamižáti na êno okó, zamižáti na obé očési, zapírati očí pred čím, zatískanje očí pred čím, zatískati si očí pred čím, zatísniti si očí pred čím, znájti se iz očí v očí, zréti smŕti v očí

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

ópica ópice samostalnik ženskega spola [ópica]

1.

umsko zelo razvit sesalec z oprijemalnimi sprednjimi in zadnjimi okončinami; primerjaj lat. Primates

2.

igrača, ki predstavlja umsko zelo razvitega sesalca z oprijemalnimi sprednjimi in zadnjimi okončinami

3.

slabšalno omejen, neinteligenten človek, po vedenju podoben opici

4.

znamenje kitajskega horoskopa med kozo in petelinom

4.1.

STALNE ZVEZE: človeku podobna opica, človeška opica, ozkonosa opica, prava opica, širokonosa opica
FRAZEOLOGIJA: gola opica, obnašati se kot opica, pijan kot opica, skakati kot opica, zadet kot opica
ETIMOLOGIJA: = cslov. opica, nar. in star. hrv. ȍpica, strus. opica, češ. opice < slovan. *opica iz *opъ, kar je prevzeto iz germ., sorodno s stvnem. affo, nem. Affe, angl. ape < pgerm. *apōn-, verjetno prek arab. prevzeto iz stind. kapí- ‛opica’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

opioídni μ-recéptor -ega -ja m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

opomín -a m

izrazitev, izražanje nejevolje, nezadovoljstva s kom zaradi njegovega negativnega dejanja, ravnanja

SINONIMI:

graja1, opominjanje, ekspr. lekcija, zastar. opominjevanje

GLEJ ŠE SINONIM: opozorilo, spomin

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024

ornitológ ornitológa samostalnik moškega spola [ornitolók ornitológa]

1.

strokovnjak za ornitologijo

1.1.

;

SINONIMI:

ptičar

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Ornithologe, angl. ornithologist, glej ↑ornitologija

ovčerêjec ovčerêjca samostalnik moškega spola [ou̯čerêjəc]

kdor se ukvarja z rejo ovc, navadno poklicno

ETIMOLOGIJA: ↑ovčereja

paparác paparáca; tudi paparáco; tudi paparazzo samostalnik moškega spola [paparác]

fotograf, ki zasleduje znane osebnosti in jih fotografira v njihovem zasebnem življenju za objavo v medijih

ETIMOLOGIJA: ↑paparazzo

patriárh patriárha samostalnik moškega spola [patrijárh]

1.

najvišji cerkveni dostojanstvenik samostojne upravne enote Pravoslavne cerkve, navadno v okviru narodne, politične skupnosti na kakem območju

2.

predstojnik pomembnejše prvotne krščanske skupnosti v vzhodnem Sredozemlju

2.1.

3.

ekspresivno vodja kake skupnosti

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Patriarch in lat. patriarcha iz gr. patriárkhēs ‛očak, začetnik rodu’, iz patriá ‛rod, ljudstvo’ + tvorjenka od árkhō v pomenu ‛vladam’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

patriarhát patriarháta samostalnik moškega spola [patrijarhát]

1.

družbena ureditev, v kateri imajo vodilno vlogo moški

2.

najpomembnejša, samostojna upravna enota v Pravoslavni cerkvi, navadno v okviru narodne, politične skupnosti na kakem območju

3.

območje pod oblastjo predstojnika pomembnejše nekdanje nadškofije v Rimskokatoliški cerkvi

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Patriarchat, prvotno ‛ozemlje pod patriarhovo oblastjo’, iz srlat. patriarchatus, iz gr. patḗr ‛oče’ + tvorjenka od gr. árkhō v pomenu ‛vladam’ - več ...

pešáčenje pešáčenja samostalnik srednjega spola [pešáčenje]

1.

premikanje brez prevoznega sredstva, s hojo

1.1.

ETIMOLOGIJA: ↑pešačiti

počítek -tka m (ȋ)
1. navadno daljša prekinitev kake dejavnosti zlasti zaradi telesne sprostitve, okrepitve: počitek mu je koristil; želeti si počitka; potrebovati počitek / po kosilu imajo počitek / knjiž. narava se pripravlja k počitku / nedeljski, nočni, popoldanski počitek / kot voščilo prijeten počitek
2. nav. mn., zastar. počitnice: ob počitkih so veliko pešačili / hoditi na počitke k stricu na deželo
● številni problemi mu ne dajo počitka miru; vznes. položiti koga k večnemu, zadnjemu počitku pokopati ga; dom počitka dom upokojencev, dom starejših občanov; vznes. kraj počitka pokopališče
♦ agr. čas (zimskega) počitka čas od odpadanja listja do brstenja

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

podmôrska tráta -e -e ž

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

Podomačen zapis glagola »zoomati« ali »zumati«

Zanima me, če bi bila raba besede Zoomati/Zumati v novem besedišču ustrezna, kot izraz dela na konferenčnem orodju ZOOM. Pri tem bi šlo za verjetno za enakopravilo kot pri besedi skajpati, ki označuje delo na aplikaciji Skype. Beseda bi se sicer, enako kot skajpati uporabljala v poslovenjeni obliki, torej zumati.

Ali bi se lahko ta beseda uveljavila v slovenskem izrazoslovju?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

poglódanček tudi poglôdanček -čka m (ọ́; ó)
nar. gorenjsko zadnji otrok v številni družini, rojen navadno po daljšem presledku; postržek: bil je poglodanček

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

Politična (ne)korektnost na portalu Fran

Zelo spoštujem vaše delo, zato sem bila šokirana, ko sem na Fran.si opazila nekatere odkrito antisemitske in rasistične vnose. Prosim, če se zgledujete po tujih uglednih slovarjih in jih odstranite, ali pa vsaj označite, da taki so ('zastarelo' ali 'ekspresivno' nikakor ni dovolj). In naj debata dejansko vključuje ljudi, ki so pripadniki teh skupin. Hvala.

Nekaj primerov: jud, žid, črnec, cigan

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

poljana

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

ponòr ponôra samostalnik moškega spola [ponòr]

1.

večja odprtina v kraških tleh, v katero ponika voda, zlasti reka

2.

ekspresivno izginotje, upad

3.

ekspresivno kar povzroča, omogoča prekomerno, netransparentno porabo javnega denarja; SINONIMI: ekspresivno ponikalnica, ekspresivno ponikovalnica

4.

iz ekologije naravni ali umetni proces, pri katerem se iz ozračja odstranjujejo, odvzemajo toplogredni plini

4.1.

iz ekologije

5.

iz elektrotehnike mesto, kjer nosilci naboja zapuščajo kanal

ETIMOLOGIJA: = srb. cslov. ponorъ, hrv., srb. pònor, češ. ponor ‛pogrezanje’ < pslov. *ponorъ iz *ponerti ‛potopiti se, pogrezniti se’ iz *nerti ‛potapljati se’ iz ide. *nerH-, kot litov. nérti ‛potapljati se’ - več ...

postrúžek -žka m (ȗ)
nar. zadnji otrok v številni družini, rojen navadno po daljšem presledku; postržek: to je naš postružek

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

postŕžek -žka m (ȓ)
1. knjiž. kar se postrga: gnojiti s postržki iz kurnika
2. šalj. zadnji otrok v številni družini, rojen navadno po daljšem presledku: ker je bil postržek, so ga vsi razvajali

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

postŕžek -žka m, člov. (ȓ) šalj. biti ~ |zadnji otrok v številni družini|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

postŕžek -žka m

šalj. zadnji otrok v številni družini, rojen navadno po daljšem presledku

SINONIMI:

nar. poglodanček, nar. postružek

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024

Prečrkovanje arabskih imen

Zanima me, ali je treba že prečrkovano arabsko ime v angleščini Ahmed Gaaloul še dodatno prečrkovati, da bo zapis pravilen v slovenščini? Kako je torej pravilno?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

primér-asamostalnik moškega spola

stvar, pojav za razpoznavo splošnejših lastnosti, zakonitosti
- primer koga/česa
- , primer iz česa, od kod
- , primer pri čem, kje
- , primer za koga/kaj
vsebina določene obravnave
- primer česa
- , primer o čem/kom
- , primer z/s česa, od kod

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

prizoríšče -a s (í)
kraj, prostor, kjer se dogaja gledališko, filmsko delo: osvetliti prizorišče; spremeniti prizorišče s kulisami; igralec pride, stopi na prizorišče; likovna oprema prizorišča / prizorišče drugega dejanja je grajska dvorana / filmsko, lutkovno prizorišče
// publ., navadno s prilastkom kraj, prostor, kjer se kaj dogaja sploh: odpeljati se s prizorišča požara; priti na prizorišče spopada / Pomurje je bilo letos spet prizorišče srečanja številnih izseljencev v Pomurju so se spet srečali številni izseljenci; prizorišče romana je Kras roman se dogaja na Krasu
● publ. mladi pisatelji so stopili na prizorišče so se začeli pojavljati, uveljavljati v javnosti; publ. oditi, umakniti se s političnega prizorišča ne ukvarjati se več s politiko

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

pŕst Frazemi s sestavino pŕst:
bôžji pŕst, dáti kómu po pŕstih, dobíti jíh po pŕstih, dobívati jíh po pŕstih, dvígniti pŕst, glédanje [kómu] pod pŕste, glédanje [kómu] skozi pŕste, glédati kómu na pŕste, glédati kómu pod pŕste, iméti dólge pŕste, iméti kàj v málem pŕstu, iméti kóga na vsák pŕst (po) desét, iméti kóga na vsák pŕst (po) pét, iméti [svôje] pŕste vmés, iméti zelêne pŕste, kazánje s pŕstom na kóga/kàj, kŕcniti kóga po pŕstih, niti s pŕstom ne mígniti, oblízniti si vsè pŕste [za kóga/kàj], opêči si pŕste [pri čém, kjé], ovíjati kóga okoli pŕsta, ovíti kóga okoli pŕsta, ovíti kóga okrog pŕsta, poglédati kómu skozi pŕste, preštéti kóga/kàj na pŕste, preštéti kóga/kàj na pŕste dvéh rôk, preštéti kóga/kàj na pŕste êne rôke, preštéti kóga/kàj na pŕste obéh rôk, preštéti kóga/kàj na pŕste rôke, pŕst bôžji, pŕsti srbíjo kóga, s pŕstom kazáti na kóga, s pŕstom kazáti za kóm, s pŕstom pokazáti na kóga, stegováti pŕste po čém, stopíti kómu na pŕste, še s pŕstom ne mígniti [za kóga/kàj], udáriti kóga po pŕstih, udárjati kóga po pŕstih, vrtéti kóga okoli pŕsta, vrtéti kóga okrog pŕsta

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

razpravljávec -vca m

kdor je udeležen v razpravi, razpravljanju

SINONIMI:

debater, diskutant, knj.izroč. debatnik, knj.izroč. debator

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024

reševálec -lca [reševau̯ca tudi reševalca] m (ȃ)
1. kdor rešuje: takoj po potresu so se zbrali številni reševalci; posebej usposobljeni reševalci v rudniku / izžrebati reševalce nagradne križanke; reševalci ugank / gorski reševalec kdor je usposobljen za reševanje ponesrečencev v gorah; prostovoljni reševalci
2. delavec reševalne postaje, usposobljen za prevoz poškodovane ali obolele osebe in dajanje prve medicinske pomoči: reševalca sta položila ponesrečenca na nosila; poklicati reševalce

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

ritualístičen pridevnik

1.

pri katerem se izvajajo, so prisotni rituali

1.1

kot vrstni pridevnik v obliki ritualistični

ki je v zvezi z rituali

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. ritualistisch, iz ritualist ‛obrednik’ iz ritual ‛obreden’ prek frc. ritual iz lat. rītuālis iz rītus ‛obred’

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

Robin Hood

Predlog

Robina Hooda samostalniška zveza moškega spola

PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime

domišljijski lik

IZGOVOR: [róbin hút], rodilnik [róbina húda]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

sád Frazemi s sestavino sád:
ne rodíti sadôv, ne rodíti sadú, prepovédan sád, prepovédan sád je nàjslájši, rodíti sád, rodíti sadôve, užívati sadôve svôjega déla, žéti sadôve svôjega déla

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

sklòpsklópasamostalnik moškega spola

celota več sestavin
- sklop česa
- , sklop za kaj/koga
- , sklop v/na čem, kje

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

SMC-jev

Predlog

SMC-jeva SMC-jevo pridevnik

IZGOVOR: [èsemcêjeu̯], ženski spol [èsemcêjeva], srednji spol [èsemcêjevo] in [sə̀məcə̀ju̯], ženski spol [sə̀məcə̀jeva], srednji spol [sə̀məcə̀jevo]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

somalski

Predlog

somalska somalsko in somalijski somalijska somalijsko pridevnik

IZGOVOR: [somálski] in [somálijski]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

spálna vás -e vasí ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

spév Frazemi s sestavino spév:
labódji spév

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

stalagmít stalagmíta samostalnik moškega spola [stalagmít]

1.

kapnik, ki raste s tal kraške jame navzgor

1.1.

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz novolat. stalagmites, iz gr. stalagmós ‛kapljanje, kaplja’, iz stalássō ‛kapljam’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

stalaktít stalaktíta samostalnik moškega spola [stalaktít]

1.

kapnik, ki raste s stropa kraške jame navzdol

1.1.

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz novolat. stalactites, iz gr. stalaktós ‛kapljajoč’, iz stalássō ‛kapljam’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

stotisočér -a -o vrst. ločil. količ. štev. (ẹ̑) poud. Tega se veselijo ~i otroci |številni|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

šípek -pka m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

števílen -lna -o prid., števílnejši (ȋ)
1. mn. ki izraža veliko število oseb, stvari kake celote: poleg številnih domačih razstavljavcev so na sejmu sodelovali tudi tuji; med članki so bili najštevilnejši tisti o zdravilnih rastlinah; po vojni so bile obnovljene številne vasi na Dolenjskem; številna mesta v knjigi so nerazumljiva
// ki izraža veliko število oseb, stvari sploh: naredil je številne poskuse; njegove številne razprave; okrasiti stanovanje s številnimi slikami
2. ki dosega visoko stopnjo glede na število enot; velik: prvi razred je letos številen; tako številne družine so zdaj redke; imeti številno knjižnico / biti zadovoljen s številno udeležbo; sam.: številni mislijo drugače; s številnimi se je posvetoval, pa se še vedno ni mogel odločiti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

števílen -lna -o; -ejši -a -e (ȋ; ȋ) narediti ~e poskuse; Ta družina je zelo ~a
števílni -ega m, člov. (ȋ) posvetovati se s ~imi
števílnost -i ž, pojm. (ȋ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

števílka Frazemi s sestavino števílka:
bíti v rdéčih števílkah, čŕne števílke, končáti v rdéčih števílkah, rdéče števílke, v rdéčih števílkah, znájti se v rdéčih števílkah

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

števílni1 -ih m mn.

GLEJ SINONIM: mnogi2

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024

števílni2 -e -a prid., mn.

GLEJ SINONIM: mnogi3

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024

talènt talênta samostalnik moškega spola [talènt]

1.

prirojena sposobnost, da se kaj dela zelo dobro, nadpovprečno

1.1.

2.

merska enota za izražanje mase, okoli 26 kg, ali denarna enota v stari Grčiji, Rimskem cesarstvu

FRAZEOLOGIJA: zakopati talent
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Talent in frc. talent iz lat. talentum, prvotno ‛utežna in denarna enota’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

támar -ja m (á)
1. nar. severozahodno ograjen prostor, v katerega se zapira živina; staja: zapreti, zganjati govedo v tamar; ovčji tamar
2. nar. koroško preprosta stavba za bivanje živali: številni tamarji na planini

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

Termin »eruka kislina«, upravičenost njegovega spreminjanja in tvorba pridevnika

Zanima me, kakšna bi bila pravilna oblika pridevnika, tvorjenega iz lat. imena eruca (po domače rukvica).

Eruški in torej eruška kislina (ki bi ji po domače rekli lahko rukvična kislina)?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

Ujemanje pri matematičnih izrazih

Zanima me, ali sem v naslednjem primeru ob števniku uporabil ustrezen sklon samostalniške zveze:

Postopek izvedemo z 〖10〗^4 računskimi operacijami.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

uresničljívost -i ž

možnost, da bo kaj, kar obstoji kot zamisel, želja, prisotno v objektivni resničnosti

SINONIMI:

izpolnljivost, izvedljivost, knj.izroč. izpeljivost, knj.izroč. izvršilnost, publ. izvršljivost, knj.izroč. izvršnost, knj.izroč. ostvarljivost

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024

večérjati večérjam nedovršni glagol [večérjati]

1.

jesti večerjo

1.1.

ETIMOLOGIJA: ↑večerja

Velika začetnica: »Mini« ali »mini«

Zanima me ali se avtomobilska znamkaMini piše z veliko začetnico, saj sem v članku v Delo, zasledila, da je pisec besedno zvezo mini countryman plug-in napisal z malo začetnico.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

vnóugi tudi vnógi -a -o prid. mnog, številen: Gláſz je vRámi ſzliſani, placs i jocs i czvil vnougi KŠ 1771, 8; Vnôgi jocs skôdi ocsam KAJ 1870, 31; i vnouga vno'zina ga je naſzledüvala KŠ 1771, 109; Koga miloscsa je vnôga BRM 1823, 41; Vnogo Angyelov je Bo'so miloſcso pogübilo KMK 1780, 10; I eto delo, na haſzek vnougoga národa KŠ 1771, A4a; Mártha je pa paſcsliva bila okoli vnougoga ſzlü'zenyá KŠ 1771, 205; Bog, ki ſzi vnoge miloſcse Goſzpoud SM 1747, 58; za volo vnouge hüdoube tvoje KŠ 1754, 176; zácsali ſzo ſze piſzácske ſzpitávajoucsi ga od vnougoga dugoványa KŠ 1771, 210; Ár, ga je na vnougo prosnyo piſzao KŠ 1771, 2 (B1b); Gláſzila bom Vnougo dobrouto nyegovo BKM 1789, 16; Stero ſze je vnougom meſzti Lejhko prigoudilo KŠ 1754, 248; Po vnougom vrejmeni je pa priſao KŠ 1771, 84; vu ſzvojem vnogom gúcsanyi KŠ 1771, 18; On je vnougom meſzti BKM 1789, 9; Vu vnôgom de'zd'zevnom vrêmeni BRM 1823, IX; da sze lüsztvo po vnougom krivicsnom bojovanyi krouto vosztrejbi KOJ 1848, 10; ſzprávlena po vnougoj hüdoj ſegej KŠ 1754, 4b; i kakda je ráſzla med vnougim protivinſztvom KŠ 1771, 339; Ki ſzo vnougim poſtenyom náſz poſtüvali KŠ 1771, 428; Ki nebi nazáj vzéo zvnougim tálom vu etom vrejmeni 'zitek vekivecsni KŠ 1771, 233; Naſzlejdnye je pa med vnougim düsne-vejſzti bodanyem bloudnik poſztano KM 1796, 9; odned z-szvojim vnougim poropom nazáj setuje KOJ 1848, 15; I teda bodo vidili ſziná cslovecsega pridoucsega zvnougov dikov KŠ 1771, 243; Júdas pa i Szilás zvnougov ricsjouv ſzta trouſtala brate KŠ 1771, 390; Po nyem ſzo vnogi nassi nam greihi odpüscheni SM 1747, 87; Dühá dári ſzo vnougi KŠ 1771, 513; Tou ſzo vnougi ſztári 'Zeleli BKM 1789, 8; Vnougi grejhi ſzvejta BKM 1789, 18; Jasz i drugi vnougi szmo sze vcsili KOJ 1833, V; ár szo vnougi nemci szem volo doubili KOJ 1848, 10; Vnouge moke i mántre ſze ogen zovéjo KŠ 1754, 145; i vnouga drüga mejſzta ſzo po nyem Evangyeliom notri vzelá KŠ 1771, 260; I jaſz ſzem ſzin grehov vnogih SM 1747, 67; i ſztroskom vnougi vörni dusicz vö zoſtámpani KŠ 1771, A7a; Od eti mao ſzo vnougi vucsenikov nyegovi tá nazáj odisli KŠ 1771, 287; Ki je darovnik odbrôt vnôgi BRM 1823, 4; kak punoszt dobrôt vnôgi KAJ 1848, 9; Ár gda bi k-szvojim vnougim 'senam csér szi pridjáo KOJ 1848, 5; Doszta sztvaram je vnôgim pa pérje KAJ 1870, 10; vnoge naſſe grehe na ſztrán oſztavimo SM 1747, 84; i od grejha vnouge mántre trpi KŠ 1754, 243; majoucsi ſzebom roune, i vnouge druge KŠ 1771, 52; prineſzli ſzo nyemi vragometne vnouge KŠ 1771, 25; Dá vam kincse vnôge BRM 1823, 9; Vido szam pri tom deli naprej vnouge loczné prouti meni obrnyene KOJ 1833, V; táblo, stera prilicsna bode vnoge zmeslinge odvrnoti AI 1875, kaz. br. 6; kako i vnouga drüga ſzkrivna Bosja dugoványa TF 1715, 40; kou ſze nám po vnougi prosnyáj dá KŠ 1754, 183; geto ſzo ji na Kriſztuſovo ſzpoznanye vnougi mejſztaj pripelali KŠ 1771, A5b; ſze je i ſzkázao vu vnougi znamejnyaj KŠ 1754, 112; szo sze lüdjé po vnougih lejtih tak szpohüjsali KOJ 1845, 3; Törki szo z-vnogih mesztaj vöodtirani AI 1875, kaz. br. 3; Vnogih mesztaj nikaj de'zd'za nê bilô AI 1875, 8; kai ſzmo mi pregreiſili vnogimi greihi SM 1747, 54; Ár ſzem vnougimi ſzpadáji prouti tebi pregrejso KŠ 1754, 225; Szpitávao ga je pa zvnougimi ricsmi KŠ 1771, 250; Boug je ſztvouro Angyele z-vnougimi popolnoſztmi KMK 1780, 10; menye vo zebráni pejſzen meti, liki zvnougimi brezi vſze rázlocsnoſzti BKM 1789, 4b; Pokedob sze zná vogrszki Jezik z-vnougimi Grammatikami hváliti KOJ 1833, IIII; gda vidi Pápo z-vnougimi prebivavci KOJ 1848, 4; Ki vu Bo'zoj diki vcsini dela vnôga BRM 1823, 10; Ki vu Bo'zoj diki vcsini dela vnôga BRM 1823, 10
vnóugi -a -o sam. mnogi, številni: Kako po okornoſzti ednoga csloveka vnougi ſzo grejsniczi poſztanoli KŠ 1754, 119; ár vnougi ſzo zváſz, ſterim nyihovo vreime nepernáſſa TF 1715, 7; Vnougi ſze zvrácsijo KŠ 1771, 49; Vnogi právijo, Sto nam szká'ze dobro TA 1848, 4; Vnogih, ki szo sztráj, ka zimôsz AI 1875, 8; i ſzkázali ſzo ſze vnougim KŠ 1771, 96; Sztrasna bode vnougim BKM 1789, 9; kervi koteraſze za váſz i za vnoge prelejé TF 1715, 39; ktera ſze za vnoge von prelie SM 1747, 39; csi ona nede vnouge vöpelala KOJ 1833, IIII; kaj je potrejbno Szini cslovecsemi vnouga trpeti KŠ 1771, 128; Nyega (psa) cslovek na vnôga nüca KAJ 1870, 39

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

vrívek -vka m (ȋ)
del besedila, dela, ki prekinja strnjen potek dogajanja, misli v delu: avtorjevo mnenje kažejo številni vrivki / če se ne motim in podobni vrivki / komični vrivki v predstavi vložki
♦ elektr. jeklen trak, s katerim se potegnejo vodniki skozi inštalacijsko cev; jezikosl. stavek, polstavek v drugem stavku ali zvezi stavkov, s katerima ni skladenjsko povezan

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

vrívek -vka m

del besedila, dela, ki prekinja strnjeni potek dogajanja, misli v delu

SINONIMI:

vrinek

GLEJ ŠE SINONIM: vložek

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024

vršìč -íča m (ȉ í)
1. manjšalnica od vrh: iz gorske gmote so štrleli številni vršiči; ekspr. sonce se poslavlja od vršičev in gričev
2. vršiček: drevescu se je odlomil vršič / vršič nageljna

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

zapísan Frazemi s sestavino zapísan:
bíti dôbro zapísan [pri kóm, kjé], bíti slabó zapísan [pri kóm, kjé], bíti zapísan smŕti, bíti zapísan v zvézdah, ne bíti dôbro zapísan [pri kóm, kjé], zapísan kót, zapísan smŕti

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

Zapis besed »glodalec« in »hranivo«

Pišem Vam z vprašanjem, povezanim s Slovarjem slovenskega knjižnega jezika.

Pred kratkim sem se prvič spoznal z besedo "hranivo", ki je naravni govorci jezika ne uporabljamo, zakaj beseda je umetnega izvora in nekako ne odgovarja načelom glasoslovja slovenskega jezika. Zato Vas na tem mestu vljudno prosim, da mi razložite, na podlagi katerih virov ste se odločili, da to besedo uvrstite v besednjak slovenskega jezika. Verjamem, da se kot raziskovalka slovenskega jezika zavedate, da se jezika ne ustvarja, temveč se sledi njegovi notranji naravi in spremembam, ki se v jeziku dogodijo naravno. Ker beseda "hranivo" v naravnem besednjaku nima svojega mesta, ni odgovorno in spoštljivo do govorcev jezika, da to umetno besedo uvrstite v slovar slovenskega knjižnega knjižnega jezika.

Skladno z tem me prav tako zanima, zakaj se beseda "glodavci" črkuje glodavci, ko pa po besedotvornem preverjanju lahko ugotovimo, da bi reč, ki gloda poimenovali glodalo in ne glodavo. Tako živali, ki glodajo, niso glodavci, temveč glodalci.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

zaščíta SSKJ² samostalnik ženskega spola

STALNE ZVEZE: civilna zaščita

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

življênje Frazemi s sestavino življênje:
bíti na prágu življênja, bòj na življênje in smŕt, bojeváti se na življênje in smŕt, boríti se na življênje in smŕt, dragó prodáti svôje življênje, ígra z življênjem, igránje z življênjem, igráti na življênje in smŕt, igráti se z življênjem, igráti se z življênji, kóckanje z življênjem, kóckati z življênjem, kóckati z življênji, na prágu življênja, na življênje in smŕt, níhati med življênjem in smŕtjo, plačáti kàj z življênjem, poslávljati se od življênja, poslovíti se od življênja, postáviti življênje na kócko, postávljati življênje na kócko, prebíjati se skozi življênje, spopádati se na življênje in smŕt, užívati življênje z velíko žlíco, v cvétu življênja, viséti med življênjem in smŕtjo, vzéti kómu življênje, vzéti si življênje, življênje iz dnéva v dán, življênje iz kóvčka, življênje iz rôk v ústa, življênje kóga je na nítki, življênje kóga visí na lásu, življênje kóga visí na nítki, življênje na korúzi, življênje na lúni, življênje na túj račún, življênje na velíki nôgi, življênje ob krúhu in vôdi, življênje od dánes do jútri, življênje v sénci smŕti, življênje v slonokoščénem stôlpu, življênje za rešêtkami

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

žlebíčasta erozíja prstí -e -e -- ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.