AvstralecPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog Avstralca samostalnik moškega spolaPRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, prebivalsko ime
IZGOVOR: [au̯stráləc], rodilnik [au̯strálca]
BESEDOTVORJE: Avstralčev
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
Avstrálija -e ž, zem. i. (á) |celina; država|: v ~iavstrálski -a -o (ȃ)Avstrálec -lca m z -em preb. i. (ȃ)Avstrálka -e ž, preb. i. (ȃ)Avstrálčev -a -o (ȃ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
AvstralkaPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog Avstralke samostalnik ženskega spolaPRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, prebivalsko ime
IZGOVOR: [au̯strálka], rodilnik [au̯strálke]
BESEDOTVORJE: Avstralkin
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
avstralskiPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog avstralska avstralsko pridevnikIZGOVOR: [au̯strálski]
ZVEZE: avstralski dolar
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
avstroazijskiPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog avstroazijska avstroazijsko pridevnikIZGOVOR: [áu̯stroázijski]
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
celinaPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog celine samostalnik ženskega spolavelika, sklenjena površina kopnega
IZGOVOR: [celína], rodilnik [celíne]
ZVEZE: črna celina, peta celina, stara celina, nova celina, zelena celina
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
celína Frazemi s sestavino celína:
béla celína,
čŕna celína,
nôva celína,
oráti celíno,
pêta celína,
stára celína,
zelêna celína
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
deželaPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog dežele samostalnik ženskega spolas čim povezano, zaokroženo ozemlje
IZGOVOR: [dežêla], rodilnik [dežêle]
ZVEZE: dežela faraonov, dežela galskih petelinov, dežela na sončni strani Alp, dežela pod Južnim križem, dežela orlov, dežela sambe, dežela tam spodaj, dežela tisočerih jezer, dežela tulipanov, dežela vzhajajočega sonca
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
dominión -a m
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
dúša Frazemi s sestavino dúša:
bíti dôbra dúša,
bíti dúša čésa,
bíti kdó/kàj z dúšo in telésom,
bíti predán kómu/čému z dúšo in telésom,
bíti zláta dúša,
čŕna dúša,
dóber kàkor dúša,
dôbra dúša,
iméti čŕno dúšo,
iméti dôbro dúšo,
iméti kàj na dúši,
iméti zláto dúšo,
izdíhniti [svôjo] dúšo,
izpustíti dúšo,
ležáti kómu kàj na dúši,
mírne dúše,
obležáti kómu kàj na dúši,
pásja dúša,
píhanje na dúšo,
píhati kómu na dúšo,
píhniti kómu na dúšo,
podpréti si dúšo,
popíhati kómu na dúšo,
poznáti kóga v dno dúše,
predáti se kómu/čému z dúšo in telésom,
privezáti si dúšo,
spustíti dúšo,
v dnò dúše,
vídeti kóga v dnò dúše,
z dúšo in telésom,
zapisáti se kómu/čému z dúšo in telésom,
zláta dúša,
žíva dúša
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
goličavskiPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog goličavska goličavsko pridevniknanašajoč se na neporasel svet
nanašajoč se na Cankarjevo Goličavo iz drame »Hlapci«
IZGOVOR: [goličáu̯ski]
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
Južna AvstralijaPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog Južne Avstralije samostalniška zveza ženskega spolaPRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
zvezna država v Avstraliji
IZGOVOR: [júžna au̯strálija], rodilnik [júžne au̯strálije]
BESEDOTVORJE: Južnoavstralec, Južnoavstralka, Južnoavstralčev, Južnoavstralkin, južnoavstralski
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
južnoavstralskiPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog južnoavstralska južnoavstralsko pridevnikIZGOVOR: [júžnoau̯strálski]
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
Séverni teritórij -ega -a m, druga enota s -em zem. i. (ẹ́ ọ́) |srednja in severna Avstralija|: v ~em ~usevernoteritórijski -a -o (ọ́)Severnoteritórijec -jca m s -em preb. i. (ọ́)Severnoteritórijka -e ž, preb. i. (ọ́)Severnoteritórijčev -a -o (ọ́)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
súh -a -o tudi -ó prid. (ȗ ú) 1. ki ni polit ali prepojen z vodo ali drugo tekočino; ant. moker: obrisati kaj s suho krpo;
preobleči se v suho obleko;
ceste so že suhe;
suha drva rada gorijo;
perilo je že suho;
prst je suha kot poper / domov je prišel premražen, vendar suh / evfem. razvila je dojenčka in videla, da je suh da ni opravil male potrebe// ki je brez vode: vodnjak je suh; suha struga // ekspr. ki ni solzen: kljub bolečinam so bile njegove oči suhe / suho ihtenje brez solz2. ki ima malo vlage, mokrote: zidati hišo na suhem terenu;
biti potreben pijače kot suha zemlja dežja zelo / suh mraz; pihati je začel suh veter; zrak je zelo suh; suha vročina / zapadlo je nekaj suhega snega / oči so se ji bleščale v suhem lesku // ki nima, ne vsebuje vlage, mokrote: poiskali so suho mesto za prenočevanje; imeti suho stanovanje / skorja suhega kruha; imeti suha usta // v katerem so zaradi izgube vlage, vode prenehali življenjski procesi: posekati suhe veje; odstranjevati rastlinam suho in orumenelo listje; drevo je že suho / človek s suho roko z roko, katere mišičje je upadlo, usahlo zaradi zmanjšanja celic; pren. biti suha veja na narodnem drevesu 3. iz katerega je odstranjena vlaga, voda zaradi konzerviranja: pripraviti zalogo suhih gob;
zelena in suha krma;
suho sadje celo ali narezano posušeno sadje / ker ni imela svežega kvasa, je zamesila s suhim // ki je bil izpostavljen delovanju zraka ali tudi hladnega dima zaradi konzerviranja: suhe ribe; pršut in druge vrste suhega mesa // ki je bil izpostavljen delovanju vročega dima zaradi konzerviranja: suha krača; kuhati skupaj z ričetom tudi suha svinjska rebra 4. nav. ekspr. v katerem ni (veliko) padavin: marec je navadno suh;
lepa in suha jesen / Avstralija je zelo suha; suho podnebje / suho vreme se bo nadaljevalo 5. pri katerem se ne uporablja tekočina: suhi proizvodni postopki / suho brisanje, umivanje / suhi šampon; suho britje britje, pri katerem se ne uporablja milnica, navadno z električnim brivskim aparatom; suho stranišče stranišče brez izplakovanja s tekočo vodo6. ki ima na telesu razmeroma malo tolšče, mesa; ant. debel: zelo suh človek;
bil je velik in suh;
suha krava;
suh kot kost, prekla, trska / suhe noge / postati suh v obraz 7. ki ima, vsebuje zelo malo maščobe, masti: suha krema za obraz / ima zelo suhe lase / pečenka je bila zažgana in suha premalo sočna; to meso je preveč suho pusto8. v zvezi suha južina pajku podobna žival z zelo dolgimi nogami in majhnim telesom: po zidu je plezala suha južina;
noge ima kot suha južina 9. ekspr. ki se ne da vplivati čustvom: postati suh pravnik / suhi prakticizem // ki ne izraža čustev: s suhim glasom zavrniti koga; v nekaj suhih stavkih mu je sporočila svojo odločitev / to je rekel s suhim humorjem brez čustvene prizadetosti; suhi smeh; stil te knjige je zelo suh brezoseben / njegovo pripovedovanje se zdi nemogoče, vendar je suha resnica čista, gola resnica
● suhi kašelj kašelj brez izmečka; pog. že sredi meseca je (čisto) suh brez denarja; ekspr. moj kozarec je že suh v njem ni več vina; suhe barve, barvice barve, barvice v obliki svinčnika ali paličice, pri katerih se ne uporablja voda; suha hrana nekuhane, ohlajene ali konzervirane preprostejše jedi, navadno kot hrana za na pot; suha juha juha iz vode, v kateri se je kuhalo prekajeno meso; suha roba leseni izdelki domače obrti; suha tinta barvilo v obliki goste mase za polnjenje kemičnih svinčnikov; kemično črnilo; knjiž. v daljavi so zagledali suho zemljo kopno; ekspr. imeti suho grlo biti žejen; ekspr. to je bilo sedem suhih let čas brez uspehov pri delu, v kaki dejavnosti; čas revščine, pomanjkanja; suho zlato ekspr. tvojih besed ne morem vzeti za suho zlato ne verjamem ti popolnoma; star. skrinja, polna suhega zlata zlatnikov, cekinov; ekspr. ta človek je vreden suhega zlata je zelo dober, pošten; suh je kot poper nima denarja
♦ adm. suhi žig reliefno oblikovan, brezbarven žig, pri katerem se znak odtisne s stisnjenjem kovinskega pozitiva in negativa; agr. suha gniloba bolezen sira, pri kateri postane skorja zelo suha, razjedena; suha snov snov, ki ostane po (umetnem) odstranjevanju vode, vlage iz rastlin, živil; alp. suhi plaz plaz suhega snega, ki se v gostem oblaku razprši po zraku; pršni plaz; elektr. suhi člen galvanski člen, v katerem je elektrolit zgoščen v želatinasto snov; fiz. suha para para s temperaturo vrelišča, v kateri je v plinastem stanju že vsa tekočina; gastr. suha klobasa zelo posušena kranjska klobasa; suha kvaša kvaša brez kisa ali vina in prekuhane vode; geogr. suha jama kraška jama, v kateri ne teče voda; grad. suhi zid kamnit zid, pri katerem fuge niso zapolnjene z malto; kem. suha destilacija razkroj organskih snovi pri višji temperaturi brez dostopa zraka; kozm. suha koža koža, ki izloča malo maščobe; les. zračno suhi les les, ki zaradi doseženega higroskopskega ravnotežja z zunanjo vlažnostjo nima več možnosti nadaljnjega naravnega sušenja; mont. suha separacija separacija brez vode, ročno, po teži; navt. suhi dok dok na kopnem; šport. suhi trening pripravljalna vadba za plavanje, smučanje, ki ne poteka v vodi, na snegu; teh. suhi led ogljikov dioksid v trdnem stanju; (suha) pena zelo obstojna pena za suho čiščenje tekstilnih talnih oblog; um. suha igla grafična tehnika, pri kateri praskanje v bakreno ploščo omogoča neostro risbo; odtis v tej tehniki; vrtn. suha roža cvetlica z nevenljivimi cveti, socvetji; zool. suhe južine pajkovci s členastim zadkom in dolgimi nogami, Opilionessúho tudi suhó prisl.:
suho odgovoriti, reči, vprašati; ves čas je suho pokašljeval; ogenj v peči je suho prasketal / v povedni rabi na sončni strani je že suho
♦ grad. suho vstavljeni robniki brez malte ali cementa
súhi -a -o sam.:
tekma med suhimi in debelimi; zbrisati kaj do suhega; likati na suho; biti na gorkem in suhem biti varen pred mrazom in dežjem, vlago; pog. konec meseca sem vedno na suhem brez denarja; hraniti seme na hladnem in suhem; priti domov v suhem ko ne dežuje, sneži;
prim. suho
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
šêsti -a -o vrstil. štev. (é) ~ dan v tednu; ~ega junija ‹6.›; ~ del celote šestina; sedeti v ~i vrsti; priti ob ~i uri |ob 6. uri; ob 6h; ob 6.00; ob 18. uri; ob 18h; ob 18.00|; potres ~e stopnje; publ. ~a celina |Avstralija|; jezikosl. ~ sklon |orodnik|šêsti -ega m, člov. (é) Šele ~emu je uspelo; nečlov. končati do 21. ~ega ‹6.› |do 21. junija|šêsta -e ž, člov., rod. mn. -ih (é) Izbrali so ~o od desetih; nečlov. hoditi v ~o |v šesti razred nekdanje osemletne gimnazije|; prihajati pred ~o |pred 6. uro; pred 18. uro|v šêsto zapored. prisl. zv. (é) ~ ~ je le naredil vozniški izpit šestič
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
Vzhodni TimorPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog Vzhodnega Timorja samostalniška zveza moškega spolaPRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
polno ime Demokratična republika Vzhodni Timor
IZGOVOR: [u̯shódni tímor], rodilnik [u̯shódnega tímorja]
BESEDOTVORJE: Vzhodnotimorec, Vzhodnotimorka, Vzhodnotimorčev, Vzhodnotimorkin, vzhodnotimorski
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
Zahodna AvstralijaPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog Zahodne Avstralije samostalniška zveza ženskega spolaPRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
zvezna država v Avstraliji
IZGOVOR: [zahódna au̯strálija], rodilnik [zahódne au̯strálije]
BESEDOTVORJE: Zahodnoavstralec, Zahodnoavstralka, Zahodnoavstralčev, Zahodnoavstralkin, zahodnoavstralski
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
Zahódna Avstrálija -e -e ž, zem. i. (ọ̑ á) |avstralska zvezna država|: v ~i ~izahodnoavstrálski -a -o (ȃ)Zahódni Avstrálec -ega -lca m, druga enota z -em preb. i. (ọ̑ ȃ)Zahódna Avstrálka -e -e ž, preb. i. (ọ̑ ȃ)Zahodnoavstrálčev -a -o (ȃ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
Zahodnoavstralska planotaPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog Zahodnoavstralske planote samostalniška zveza ženskega spolaPRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
IZGOVOR: [zahódnoau̯strálska planôta], rodilnik [zahódnoau̯strálske planôte]
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
zahodnoavstralskiPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog zahodnoavstralska zahodnoavstralsko pridevnikIZGOVOR: [zahódnoau̯strálski]
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
Zakaj so prebivalci Severne Koreje »Severni Korejci«, in ne »Severnokorejci«?
Zanima me, zakaj so v prvi različici SP prebivalci Severne Koreje -- Severnokorejci, v naslednji (vsaj v elektronski obliki) pa Severni Korejci oz. zakaj na primer nista možni obe obliki.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
Zemljepisna imena pokrajin in označevanje lege znotraj celin
Prosim za odgovor na vprašanje, kako se pišejo Vzhodna/vzhodnaEvropa, Zahodna/zahodnaEvropa, Srednja/srednjaEvropa, Jugovzhodna/jugovzhodnaEvropa. V monografiji Slovenski eksonimi, omenjeni v enem vaših prejšnjih odgovorov, so vsa ta imena zapisana z veliko začetnico in so torej zemljepisna imena, ki se pravopisno pišejo z veliko začetnico.
V Pravopisu 2001 je od omenjenih imen navedena le Vzhodna Evropa, zapisana z veliko začetnico kot zemljepisno ime. V časopisju, kot je razvidno iz Gigafide, pa povsem prevladuje zapis omenjenih poimenovanj z malo začetnico, z malo so zapisana npr. tudi v Leksikonu Sova iz leta 2006. Torej so obravnavana kot občna v smislu vzhodna Evropa kot vzhodni del Evrope.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.