a, b, c s abeceda: lete ſò vashe vſakadajne litanie, katere proijete, letu je A, B, C im. ed., kateru vaſhe otroke vuzhite (II, 346) ǀ Hugo Cardinal enu cellu A, B, C tož. ed., ſturj od grehou, katiri is jeſika prideio (V, 199) ǀ ſledni mu more pokaſat ſuoie piſsmu, aku je prav A, B, C tož. ed., piſsal (I/1, 206) Zapis proijete je tiskarska napaka namesto poijete.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.

abc tudi abecé -- [prva oblika abẹcé in abəcə̀] m (ẹ̑; ə̏)
1. zastar. ustaljeno zaporedje črk v kaki pisavi, zlasti v latinici; abeceda: učiti se abc
2. ekspr. začetno, osnovno znanje: to je komaj abc tehnike

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.

abc -a [abecé] m abeceda: Trí papíre szem z-abcôv Precsteo KAJ 1870, 23

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.

abec -a samostalnik moškega spola
ustaljeno zaporedje črk v kaki pisavi; SODOBNA USTREZNICA: abeceda
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.

abece – glej abecẹ̑da

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.

abece nesklonljivo, samostalnik srednjega spola
1. ustaljeno zaporedje črk v kaki pisavi, zlasti v latinici; SODOBNA USTREZNICA: abeceda
1.1 črke kake pisave
2. na čemer kaj temelji; SODOBNA USTREZNICA: abeceda
FREKVENCA: 8 pojavitev v 4 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.

abecéda abecéde samostalnik ženskega spola [abecéda] STALNE ZVEZE: Morsejeva abeceda, prstna abeceda, tonska abeceda
ETIMOLOGIJA: iz imen prvih štirih črk latinske abecede a, be, ce in de po zgledu stvnem. ābēcēdē, star. nem. Abecede in poznolat. abecedārium ‛abeceda’ - več ...
abecéda -e ž (ẹ̑)
1. ustaljeno zaporedje črk v kaki pisavi, zlasti v latinici: povedati abecedo na pamet; klicati dijake po abecedi; urediti po abecedi; pouk branja se začne z veliko tiskano abecedo; č je četrta črka slovenske abecede
♦ elektr. Morsejeva abeceda iz pik in črt sestavljeni znaki za brzojavni prenos sporočil
2. ekspr. začetno, osnovno znanje: toliko politične abecede bi že moral znati; spoznati abecedo medicine

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.

abecéda -e ž, pojm. (ẹ̑) urediti po ~i; poud. ~ medicine |osnovno znanje|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.

abecéda -e ž
ustaljeno zaporedje črk v kaki pisavi, zlasti v latinici
SINONIMI:
zastar. abc, knj.izroč. alfabet

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024

abecéda Frazemi s sestavino abecéda:
bojeváti se z abecédo čésa, boríti se z abecédo čésa, naučíti kóga abecéde čésa, naučíti se abecéde čésa, ne obvládati niti abecéde čésa, ne poznáti niti abecéde čésa, poznáti abecédo čésa, seznaníti se z abecédo čésa, seznánjati kóga z abecédo čésa, učíti kóga abecéde čésa, učíti se abecéde čésa, začéti z abecédo čésa

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.

abecẹ̑da -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.

abecę̑da, f. das ABC, das Alphabet, Mur., Cig., Jan., Vod., nk., po abecedi, in alphabetischer Ordnung, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.

abeceda ► abėˈcẹːda -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.

abecẹ̑dar – glej abecẹ̑da

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.

abecedarium – glej abecẹ̑da

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.

abecedika – glej abecẹ̑da

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.

abecédni abecédna abecédno pridevnik [abecédni] STALNE ZVEZE: abecedna vojna
ETIMOLOGIJA: ↑abeceda

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.

abecédnik abecédnika samostalnik moškega spola [abecédnik] ETIMOLOGIJA: ↑abeceda
abecẹ̑dnik – glej abecẹ̑da

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.

alfabét -a m (ẹ̑)
ustaljeno zaporedje črk v kaki pisavi, zlasti v latinici; abeceda: povedati alfabet; urediti imena po alfabetu; grški alfabet

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.

alfabét -a m, pojm. (ẹ̑) abeceda

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.

alfabẹ̑t -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.

Alinejno naštevanje po črkah slovenske abecede

Nikjer nisem našla pravil glede alinejnega naštevanja po črkah slovenske abecede v slovenskih besedilih/dokumentih. Zaradi vsesplošne rabe angleščine se namreč pogosto uporabljajo črke tega jezika.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.

analfabẹ̑t -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.

azbuk [āzbuk] samostalnik moškega spola

jezikoslovje cirilska abeceda; azbuka

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.

ázbuka -e ž, pojm. (ȃ) |cirilska abeceda|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.

ȃzbuka – glej abecẹ̑da

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.

bojeváti se Frazemi s sestavino bojeváti se:
bojeváti se do zádnjega díha, bojeváti se kàkor levínja, bojeváti se na nòž, bojeváti se na življênje in smŕt, bojeváti se z abecédo čésa, bojeváti se z mlíni na véter, bojeváti se za [svój] prôstor pod sóncem

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.

boríti se Frazemi s sestavino boríti se:
boríti se do zádnjega díha, boríti se do zádnjega možá, boríti se kot lèv, boríti se kot levínja, boríti se na nòž, boríti se na žíve in mŕtve, boríti se na življênje in smŕt, boríti se z abecédo čésa, boríti se z mlíni na véter, boríti se za bárve kóga, boríti se za [svój] prôstor pod sóncem, boríti se za žíve in mŕtve

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.

Braillev Brailleva Braillevo; in Braillov; tudi brájev pridevnik [brájeu̯ brájeva brájevo]
STALNE ZVEZE: Brailleva pisava, Brailleva vrstica, Braillev pisalni stroj
ETIMOLOGIJA: po francoskem učitelju Louisu Braillu (1809–1852), avtorju te pisave
Braillov Braillova Braillovo; in Braillev; tudi brájev pridevnik [brájeu̯ brájeva brájevo] tudi [brájlou̯ brájlova brájlovo]
STALNE ZVEZE: Braillova pisava, Braillova vrstica, Braillov pisalni stroj
ETIMOLOGIJA: po francoskem učitelju Louisu Braillu (1809–1852), avtorju te pisave
Bunsenov Bunsenova Bunsenovo pridevnik [búnzenou̯ búnzenova búnzenovo]
STALNE ZVEZE: Bunsenov gorilnik
ETIMOLOGIJA: po nemškem znanstveniku Robertu Wilhelmu Eberhardu Bunsenu (1811–1899)
cíkel cíkla; in cíklus samostalnik moškega spola [cíkəl] STALNE ZVEZE: celični cikel, citratni cikel, gorivni cikel, kombinirani cikel, Krebsov cikel, lunin cikel, Lunin cikel, menstruacijski cikel, menstrualni cikel, mesečni cikel, mešani cikel, ogljikov cikel, pojatveni cikel, sončni cikel
ETIMOLOGIJA: ↑ciklus

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.

cíklus cíklusa; in cíkel samostalnik moškega spola [cíklus] STALNE ZVEZE: celični ciklus, gorivni ciklus, kombinirani ciklus, Krebsov ciklus, lunin ciklus, Lunin ciklus, menstruacijski ciklus, menstrualni ciklus, mesečni ciklus, mešani ciklus, ogljikov ciklus, pojatveni ciklus, sončni ciklus, spolni ciklus
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Zyklus in lat. cyclus iz gr. kýklos ‛kolo, krog’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.

ciríličen -čna -o (ȋ)
cirílični -a -o (ȋ) ~a abeceda
ciríličnost -i ž, pojm. (ȋ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.

glȃs, glȃsa, glasȗ, m. 1) die Stimme; po glasu koga spoznati, jemanden an der Stimme erkennen; — debel g., eine Bassstimme, tenak g., eine hohe Stimme; pesen za štiri glasove, ein vierstimmiges Lied; g. se mu trese, er tremuliert, Cig.; g. drobiti, trillern, Cig.; — na glas, laut; na glas govoriti, na ves glas vpiti, aus vollem Halse schreien; — der Ton, der Klang; neskladni glasovi, Misstöne, Cig.; ubrani glasovi zvonov, harmonische Glockentöne; — der Laut; zlogi so zloženi iz glasov, Jan. (Slovn.); latinska abeceda prikrojena za slovenske glasove, Jan. (Slovn.); — der Wortlaut: ima ta glas, lautet also; — 2) die Nachricht; vesel g., frohe Botschaft; g. dati komu, jemanden avisieren, Cig. (T.), C., DZ.; kokla piščetom glas (Zeichen) daje, da pobegno, Levst. (Rok.): dober glas ima čas, eine gute Nachricht muss man mit Geduld erwarten, Fr.-C.; ni mu glasa, er ist spurlos verschwunden, C.; — das Gerede, das Gerücht; g. je počil, g. so zagnali, es geht das Gerede; g. je, man erzählt sich, Cig.; — der Ruf, der Leumund; on je na glasu, da ..., er steht im Rufe ...; na glasu biti, berühmt sein, Blc.-C., nk.; hiša na glasu, a mačka lačna, Notr.-Z.; dobrega glasa biti, in gutem Rufe stehen; boljši je dober glas, kot srebrn pas, Met.; velikega glasa biti, berühmt sein, ogr.-C.; največega glasa, am wichtigsten, C.; slabega glasu, verrufen, Cig.; na slabem glasu biti, in schlechtem Rufe stehen; za hud glas ne rodijo, sie kümmern sich um einen schlechten Ruf nicht, Trub.; v hud g. pripraviti, in Verruf bringen, Dalm.-C.; slab glas gre daleč v vas, ein übler Ruf verbreitet sich weit, Z.; dober glas seže v deveto vas; — 3) das Votum, die Stimme: svoj g. komu dati, jemandem seine Stimme geben, nk.; — 4) die Sachkenntnis, C.; vsaki reči g. vedeti, jeder Sache kundig sein, Mik.; g. znati, Navr. (Kop. sp.); čebelam vedeti glas, der Bienenzucht kundig sein, Levst. (Beč.); glasu ne vedeti čemu, einer Sache unkundig sein, Cig.; kdor glumi ne ve glas, naj ne hodi k ljudem v vas, Mik.; ve glas k tej reči, er versteht sich darauf, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.

gorílnik gorílnika samostalnik moškega spola [gorílnik] STALNE ZVEZE: Bunsenov gorilnik
ETIMOLOGIJA: ↑gorilen
gramátika -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.

gramatika -e ž gramatika: Sakaj Grammatica im. ed. drugiga nevuzhij temuzh prau govorit (III, 14) ǀ On je vuzhil Gramatiko tož. ed., koku imaio perſtavit, inu perloshit Kiſſilu s' tem slatkem koku imajo ſmejshat sheliszha, bajnperlne, pignole, mandelne, Zukar, inu specierje, de lepshi shupa dishi (IV, 290) ← lat. grammatica ← gr. γραμματική ‛abeceda, slovnica’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.

iks
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
iksa samostalnik moškega spola
tuja črka x
IZGOVOR: [íks], rodilnik [íksa]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.

IPA (fonetična transkripcija) in ločila

Imam vprašanje glede IPA transkripcije. Pri prepisovanju besedila v alofonski zapis me zanima me kako po IPA pišemo posamezna ločila?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.

Kako pisati tuje črke »q«, »w«, »x« in »y« s pisanimi črkami?

Kako se pravilno zapiše q, w, x, y, z malimi in velikimi pisanimi črkami?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.

Kako povezati vezaj in simbol v pridevniškem izrazu (100-kV transformator)?

Zanima me, kako se pravilno napiše 2 x 400 kV daljnovodBeričevo-Krško. Ali je ta zapis pravilen? Kako pa zapisati 110 kV (ali 110kV ali 110-kV) energetski transformator oz. priporočilaza110-kilovoltni energetski transformator?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.

Kako razvrščamo imena v imenskem kazalu?

Ukvarjam se s tehničnim urejanjem publikacij. Glede urejanja kazal imam nekaj vprašanj:

  • Zapisovanje dvojnih priimkov: Primera iz zadnjega indeksa sta 'Glušič Krisper, Helga' in 'Rimski Korsakov, Nikolaj Andrejevič'. Je obveljalo pravilo, da se dvojne priimke zapisuje z nestičnim pomišljajem? Ali ločeno, brez pomišljaja oziroma vezaja?

  • Prečrkovanje ruskih imen: Sta skladatelj Čajkovski in pisatelj Dostojevski 'Čajkovski, Peter Iljič' in 'Dostojevski, Fjodor Mihajlovič' ali 'Čajkovskij, Petr Il'ič' in 'Dostoevskij, Fedor Mihajlovič'? Naj bi pri zapisu ruskih imen v latinici strogo upoštevali transliteracijo (take so značnice v knjižničnih katalogih) ali slovenskemu jeziku prilagojeno transkripcijo (take oblike so najpogosteje uporabljene, tudi v strokovnih in znanstvenih besedilih)?

  • Tuje črke in abecedni red: Pravilno moram razvrstiti priimke Kreft, Krevh, Kristan in Křenek. Spada črka ř (ki ima v češkem jeziku svoje mesto za črko r) med tiste latinične črke, za katere Slovenski pravopis veli, da jih razvrščamo, kot da nimajo ločevalnih znamenj, ali tiste, ki imajo tudi med črkami slovenske abecede svoje, posebno mesto?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.

Kateri znak IPA ustreza slovenskemu a?

Prosim, če mi lahko pojasnite, kateri znak IPA ustreza knjižnemu slovenskemu /a/, saj je le-ta za slovenščino tradicionalno označen kot centralni glas, ne prednji ne zadnji?

V povezavi s tem me zanima tudi, ali je pri uporabi znakov IPA mogoč/primeren/sprejemljiv tudi ležeči zapis? Dvom se mi poraja, ker se pri uporabi Times New Roman ležeče zapisan znak za prednji [a] od pokončnega zelo razlikuje, in sicer tako, da sta ležeči [a] in ležeči [ɑ] (skoraj) enaka?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.

Knáfelčev Knáfelčeva Knáfelčevo pridevnik [knáfəlčeu̯ knáfəlčeva knáfəlčevo]
STALNE ZVEZE: Knafelčeva markacija
ETIMOLOGIJA: po kartografu in planincu Alojzu Knafelcu (1859–1937)
Krébsov Krébsova Krébsovo pridevnik [krépsou̯ krépsova krépsovo]
STALNE ZVEZE: Krebsov cikel, Krebsov ciklus
ETIMOLOGIJA: po nemško-britanskem zdravniku in biokemiku Hansu Adolfu Krebsu (1900–1981)
literatȗra -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.

markácija markácije samostalnik ženskega spola [markácija] STALNE ZVEZE: Knafelčeva markacija, zimska markacija
ETIMOLOGIJA: ↑markirati
Mórsejev Mórsejeva Mórsejevo pridevnik [mórsejeu̯ mórsejeva mórsejevo] STALNE ZVEZE: Morsejeva abeceda
ETIMOLOGIJA: po ameriškem izumitelju in slikarju Samuelu Finleyu Breesu Morsu (1791–1872), enem od avtorjev Morsejeve abecede

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.

Mórsejev -a -o prid. (ọ̑)
elektr., v zvezah: Morsejev brzojav brzojav, pri katerem piše pisalnik, ki ga proži elektromagnet, na papirni trak dolge in kratke črte v ustreznih kombinacijah; Morsejeva abeceda iz pik in črt sestavljeni znaki za brzojavni prenos sporočil

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.

Morsejev
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Morsejeva Morsejevo pridevnik
IZGOVOR: [mórsejeu̯], ženski spol [mórsejeva], srednji spol [mórsejevo]
ZVEZE: Morsejeva abeceda

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.

mórsejev in Mórsejev -a -o (ọ̑) ~a abeceda

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.

mútast -a -o (ú) knj. pog. nem: ~ berač
mútasti -a -o (ú) ~a abeceda |gibna znamenja|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.

naučiti Frazemi s sestavino naučiti:
naučíti kóga abecéde čésa, naučíti kóga kózjih molítvic, naučíti kóga/kàj pámeti

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.

naučíti se Frazemi s sestavino naučíti se:
naučíti se abecéde čésa, naučíti se od á do ž [čésa, o čém]

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.

ném -a -o prid. (ẹ̑ ẹ́)
1. ki ni sposoben oblikovati besed, stavkov z govorilnimi organi: nem človek; je gluh in nem / ekspr. še nemi črv zna izraziti bolečino
// ekspr. ki molči, ne govori: nemi, a ne brezčutni gledalci; nem ga je poslušal; nema in bleda je hodila po hiši; spraševali so ga, a ostal je nem kot riba / nem se je bojeval z usodo; pren. nemi čas; nemi grobovi
// knjiž., ekspr. ki se ne oglaša: ptice v vejah so še neme / nemi gozdovi; reka se vije nema / nema tema / pesn. nemi molk popoln
2. ki ni izražen z besedami: razumel je nemi odgovor; odgovoriti na nemi pozdrav; opazovati nemo sporazumevanje
// ki ga ne spremlja govorjenje, besedilo: izraziti čustva z nemo igro; nemo srečanje / nemi film film brez dialogov, glasbe in šumov; junaki nemega filma
3. ekspr. ki se ne izraža glasno: v nemem obupu je vila roke; nema bolečina, groza, žalost
// neslišen, tih: nem smeh
● nema abeceda abeceda, pri kateri se črke oblikujejo s prsti; prstna abeceda; biti nema priča česa biti navzoč pri kakem dogajanju, ne da bi sodeloval
♦ adm. nemi znak stenografski znak, ki se ne izgovarja; ekon. nema zamenjava blaga pri prvotnih ljudstvih zamenjava, pri kateri ljudje ne pridejo v neposreden stik; geogr. nema karta karta brez napisov; glasb. nema klaviatura priprava za urjenje v igranju na klavir; jezikosl. nema črka črka, ki se ne izgovarja; lov. nemi pes pes, ki pri iskanju, gonjenju divjadi ne laja; num. nemi novec novec brez napisa; zool. nemi labod labod s črno izboklino na korenu oranžno rumenega kljuna, Cygnus olor

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.

obvládati Frazemi s sestavino obvládati:
ne obvládati niti abecéde čésa, obvládati kàj kot poštévanko

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.

poznáti Frazemi s sestavino poznáti:
ne poznáti niti abecéde čésa, ne poznáti šále, poznáti abecédo čésa, poznáti kóga do jéter, poznáti kóga/kàj do obísti, poznáti kóga kot svój žèp, poznáti kóga v dnò dúše, poznáti kóga v jétra, poznáti šíbke tóčke [kóga/čésa], poznáti vsák kámen

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.

prečrkoválna abecéda -e -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.

prevédbena abecéda -e -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.

pŕsten1 -tna -o prid. (ȓ)
nanašajoč se na prst1: prstni gibi; prstni sklep / prstna abeceda abeceda, pri kateri se črke oblikujejo s prsti; prstna blazinica
♦ anat. prstni člen del prsta med dvema sklepoma; prstna jagodica spodnji del na koncu prsta; blazinica; glasb. prstni prijem; prstni red vrstni red prstov pri igranju posameznih tonov; pravn. najti prstne odtise vlomilca

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.

razuméti Frazemi s sestavino razuméti:
razuméti abecédo čésa

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.

sestàv -áva [səstav- in sestav-] m (ȁ á) navadno s prilastkom
1. kar nastane kot rezultat sestavljanja: moderni sestavi pohištva
// v zvezi z iz, v izraža, da je kaj sestavni del kake celote: izločiti motorizirano četo iz sestava brigade; ozemlje je prišlo v sestav sosednje države; v sestav zavoda spadajo tudi različni oddelki
2. kar je določeno z vrsto in količino sestavin česa; sestava: ugotavljati sestav krvi / kemični sestav
// kar je določeno z vrsto in številom elementov, ki sestavljajo kako celoto sploh: narodnostni sestav prebivalstva / publ. delegacija se je udeležila konference v celotnem sestavu v celoti, polnoštevilno; navesti sestav komisije imena ljudi, iz katerih je komisija sestavljena / publ. zamenjati vodstveni sestav vodstvo, vodilne delavce
3. knjiž. skupek med seboj z določenim namenom in po določenih načelih, lastnostih povezanih, soodvisnih enot, ki sestavljajo zaključeno celoto; sistem: abeceda je sestav črk / filozofski, pravni sestavi
4. knjiž. skupina med seboj načrtno povezanih, soodvisnih naprav, priprav, ki sestavljajo funkcionalno celoto; sistem: namakalni sestav; zgraditi sestav utrdb
5. anat. skupina med seboj povezanih organov, ki sestavljajo funkcionalno celoto; sistem: prebavni, žilni sestav / organizmi so višji sestavi
6. astron. skupina po naravnih zakonih povezanih, soodvisnih nebesnih teles s skupnim središčem; sistem: sončni, zvezdni sestavi
7. zastar. sestavek: objaviti več kratkih proznih sestavov
♦ geom. koordinatni sestav koordinatni sistem; mat. dvojiški, desetiški sestav dvojiški, desetiški sistem; min. kubični sestav kubični sistem; strojn. sestav več skupin strojnih delov, ki predstavljajo tehnološko, funkcijsko celoto; sestavi in podsestavi; žel. sestav vagonov kompozicija

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.

seznániti se Frazemi s sestavino seznániti se:
seznániti se z abecédo čésa

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.

seznánjati Frazemi s sestavino seznánjati:
seznánjati kóga z abecédo čésa

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.

slọ̑vnica -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.

transkripcíjska abecéda -e -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.

transliteracíjska abecéda -e -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.

Tuje črke v slovenski abecedi

Že nekaj časa me zanima, kako po abecednem redu razvrstiti kazalo, ki ima črke W, X, Y, Z, Ž, saj določenih črk v slovenski abecedi ni. Tako zaporedje (W, X, Y, Z, Ž) daje Word. Je za slovenščino primerno ali ne?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.

učíti Frazemi s sestavino učíti:
učíti kóga abecéde čésa, učíti kóga kózjih molítvic

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.

učíti se Frazemi s sestavino učíti se:
učíti se abecéde čésa, učíti se na pámet

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.

začéti Frazemi s sestavino začéti:
kúzla začnè lízati kóga, začéti na právem kôncu, začéti z abecédo čésa

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.

Zapis velikih tiskanih črk Z in Ž

Pri ročnem zapisu velikih tiskanih črk Z in Ž nekateri zapišejo še črto na sredini. V šoli so nas učili brez te črte. Ali sta pravilni obe možnosti pravilni ali zgolj ena (brez črte)?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.

Število zadetkov: 75