bȃrva, f. die Farbe, Cig., Jan., nk.; žive barve, hochfarben, Cig.; barve ubrati, colorieren, Cig. (T.); — prim. češ. barva; iz nem.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
bẹlíca, f. 1) (ime raznim živalim): weißes weibliches Schaf, C.; weiße Ziege, Erj. (Torb.); — kuna b., der Steinmarder, Glas.; — = snežna jerebica, Erj. (Ž.); — die Ringelnatter (coluber natrix), Štrek.; — der Weißfisch (leuciscus), Erj. (Z.); — 2) (ime raznim rastlinam, sadju itd.): neka vrsta pšenice, Valj. (Rad); — der männliche Hanf; — die Weißkirsche; — der Taffetapfel, C., Maribor-Erj. (Torb.); — die Weißbirn, Cig.; Tolm.-Erj. (Torb.); — die weiße Pflaume, C., BlKr.; — bela, obla smokva, C., Goriška ok. in Ip.-Erj. (Torb.); — neka oljika, Ip.-Erj. (Torb.); — neka trta, C., M.; — Črnina se barva, Belica rumeni, Npes.-K.; — 3) das Ei, M., C., ogr.-Valj. (Rad); — 4) der Lutter bei der Erzeugung des Wacholderbrantweins, M., C.; — 5) = svinčena bel, Jan., C., DZ.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
blẹdẹ́ti, -ím, vb. impf. allmälig blass, bleich werden; lice mi bledi; verschießen, die Farbe verlieren; sukno bledi; barva bledi od solnca; — bledí, es zieht ins Weiße, Cig.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
fȃrba, f.,
pogl. barva.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
gumigūt, m. neka smola in iz nje napravljena barva, das Gummigutt, Cig.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
jásən, -sna, adj. 1) heiter, hell, licht; jasno je, es ist heiteres Wetter; nebo je jasno, kakor ribje oko; jasna noč; jasno oko, ein helles, ungetrübtes Auge; jasno čelo, heitere Stirne, Cig.; — hell (o barvi): jasna barva, Cig., Jan.; jasen v lice, jasnega obraza, blass, schlecht aussehend, Z., Lašče-Levst. (M.); ves bled in jasen, LjZv.; — jasen gozd, gelichteter Wald, Dol.; na jasno, ins Freie, Levst. (Pril.); jasna streha, durchlöchertes Dach, Z.; če je jasno na sv. večer, so jasni kozolci (leer), Dol.; — 2) vernunftklar, Cig.; jasna glava, ein heller, aufgeklärter Kopf, Cig., C.; jasno je v glavi, C.; — jasni presledki, jasna trenotja, lichte Augenblicke (eines Geisteskranken), Cig. (T.); — 3) klar, deutlich, jasno razložiti kaj; to je jasno, kakor beli dan, das liegt auf der flachen Hand; jasni pojmovi, deutliche Begriffe, Cig. (T.); — 4) lebhaft, munter: jasna devojka, ogr.-C.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
kērmes, m. neka rdeča barva, der Kermes, Cig. (T.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
kostánjast, adj. kastanienartig; — kastanienbraun; kostanjasta barva.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
kotlovínast, adj. kupferartig: kotlovinasta barva, Zora.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
lākmusov, adj. Lackmus-: lakmusov papir, Lackmuspapier, Cig. (T.); lakmusova barva, Tuš. (B.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
lúščiti 1., -im, vb. impf. von der (harten) Schale befreien, schälen: orehe l.; — aushülsen, ausschoten: fižol, grah, bob l.; — zrnje l., das Getreide gerben, Cig.; — l. se, sich schälen, sich balgen, sich schiefern, sich blättern; barva se lušči s platna, ZgD.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
mȃdežati, -am, vb. impf. flecken: črnice madežajo, Cig.; z madežano dušo pristopiti k sv. obhajilu, Jsvkr.; mokra barva madeža, die nasse Farbe fleckt, Cig.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
mázati, mȃžem, vb. impf. schmieren; m. kaj s čim; kola m.; črevlje s salom m.; kakor mažeš, tako teče, wie man es treibt, so geht es, Cig.; salben, einschmieren, einreiben; prsi z lojem, opeklino z oljem m.; aufstreichen, aufschmieren, auftragen, Cig.; kdor ima dosti medu, maže ga po steni, wer Honig genug hat, streicht ihn auf die Wand, Rib.-M.; beschmutzen; Naj si s tinto prste maže, Preš.; mokra barva maže, nasse Farbe fleckt ab, Cig.; — bestechen, Cig.; kdor maže, temu teče, Levst. (Rok.); kdor maže, mu kaže, wer schmiert, der fährt, Valj. (Rad).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
ognję̑n, adj. Feuer-, feurig; ognjena kepa, der Feuerball; ognjena elektrika, die Pyroelektricität, Cig. (T.); ognjeni meč, das Flammenschwert; ognjena gora, der Vulcan, Cig., Jan.; ognjena barva, die Feuerfarbe, Cig.; — eifrig, hitzig, Cig., Jan., nk.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
ǫ̑ljnat, adj. Öl-, ölig; oljnata barva, die Ölfarbe; oljnata solata, öliger Salat, Cig.; oljnati mlin, die Ölmühle, Svet. (Rok.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
osnǫ̑vən, -vna, adj. Grund-, Fundamental-: osnovna barva, die Grundfarbe, Žnid.; osnovna ploskev, die Grundfläche, Cig. (T.); osnovna enačba, die Fundamentalgleichung, Cig. (T.); osnovna pravica, das Fundamentalrecht, Cig. (T.), nk.; osnovni zakon, das Grundgesetz, Cig. (T.); osnovno pravilo, die Grundregel, Zv.; osnovni številniki, die Hauptzahlwörter (cardinalia), Cig. (T.); — osnovno delo, die Vorarbeit, osnovna šola, die Vorschule, Jan. (H.); — basisch (chem.), Cig. (T.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
pastēl, m. suha barva, das Pastell, Cig. (T.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
plavíčən, -čna, adj. Kornblumen-: plavȋčna barva, Cig.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
podsnǫ̑vən, -vna, adj. Grund-: podsnovna barva, C.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
półtən 1., -tna, adj. 1) Haut-, Fleisch-: pȏłtna barva, Cig., Žnid.; — 2) sinnlich, fleischlich: poltni razuzdanci, Navr. (Let.); — tudi: połtȃn, półtna, C., Z.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
poživahníti, -ním, vb. pf. lebhaft machen: barva se poživahni, das Colorit wird gehoben, Šol.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
prežȋv, -žíva, adj. zu lebhaft; — überaus lebhaft; preživa barva, eine sehr grelle Farbe.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
prstę̑n 1., adj. 1) aus Erde, irden; prstena posoda; — 2) erdartig: prstena barva, die Erdfarbe, Cig.; — fahl, Cig., Jan.; prsteno perje ima beloglavi jastreb, Vrt.; — 3) erdhältig, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.); — mit Erde beschmutzt, Gor.; prsteno krilo, prstene ročice, Npes.-K.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
rjàv, -áva, adj. 1) rostig, Mur.; železo je rjavo, Levst. (Rok.); — ŕjav (o žitu), Levst. (Rok.); — 2) braun; rjava barva.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
sogọ̑rnik, m. der Angrenzer im Weingebirge, Cig., Jan., Rec.-Let., Dol.; der Mitwinzer, Mur., Cig.; Črnina se barva, Belina rumeni, Kdaj bova pa brala, Sogornik moj ti? Npes.-K.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
splahljìv, -iva, adj. abschießend: splahljiva barva, C.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
stanovítən, -tna, adj. standhaft, charakterfest; s. biti; — beständig, beharrlich, ausdauernd; — haltbar, stanovitno vino; stanovitna barva; — definitiv, bestimmt, festgesetzt, Cig., Jan.; stanovitna cena, plača, Cig., Jan.; stanovitni prazniki, unbewegliche Feiertage, Cig.; — sicher: stanovitne roke biti (pri streljanju), Zv.; — sicher, gewiss, Meg.; — träge (phys.): eter je pač s., teže pa nima nobene, Žnid.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
subjektīven, -vna, adj. podmeten, oseben, subjectiv, Cig. (T.), nk.; subjektivna barva, Cig. (T.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
ultramarīn, m. neka modra barva, das Ultramarin.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
vȃp, m. = barva, C., Jan. (H.); — stsl.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
vekàv, -áva, adj. 1) schreierisch, weinerlich, Cig.; vekavo dete, Cig.; — 2) schreiend, grell: vekava barva, Podkrnci-Erj. (Torb.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
vodę́nka, f. 1) die Wasserbirne, Cig.; — 2) = vodena barva, die Wasserfarbe, Navr. (Let.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
zatę́gəł, -gla, adj. zähe, Cig., Cig. (T.); z. je les, kadar se rad šibi, M.; zateglo meso, Z., jvzhŠt.; zategla zemlja, lehmiger Boden, Polj.; z. kruh, weiches, patziges Brot, Polj.; zateglo življenje, eih zähes Leben, Šol., Nov.; — zategla barva, eine dunkle Farbe, C.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
zblẹdẹ́ti, -ím, vb. pf. blass werden, erbleichen, Cig., Zora; lica so mu zbledela, Erj. (Izb. sp.); zbledela barva, eine blasse Farbe, Cig.; — (nam. vzb-).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
žárək, -rka, adj. 1) glühend, Habd.-Mik.; žarki ogenj, žarko solnce, nebo, ogr.-C.; — žarko gledati, einen feurigen Blick haben, C., Z.; žarka barva, eine brennende Farbe, Cig.; — žarka bolečina, brennender Schmerz, Cig.; — 2) = žerek, von scharfem, bitterem Geschmack, ranzig, Cig., Jan., vzhŠt.-C., jvzhŠt.; žarko maslo, Cig., BlKr.; — herbe, Jan., Danj.-Mik.; Pelin, pelinkovec, Ti si žarko cvetje, Npes.-K.; — unfreundlich, bitter: žarke besede, Z.; komu žarke praviti, jemandem bittere Wahrheiten sagen, C.; žarko gledati koga, unfreundlich anblicken, vzhŠt.; žarko = bridko, Npes.-Vraz.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
žárən, -rna, adj. 1) glutvoll, glühend, strahlend, Glut-, Cig., Jan., nk.; žarno solnce, Z.; žarna barva, die Glutfarbe, Cig.; žarne oči, Cig.; žarno lice, ein strahlendes Antlitz, Cig. (T.); — eifrig, hitzig, C.; žarna ljubezen, glühende Liebe, Zora; — 2) Strahlen-, Jan.; žarne slike, die Strahlenfiguren, Žnid.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
želẹ́zən, -zna, adj. eisern, Eisen-; navada je železna srajca; železna cesta = železnica, die Eisenbahn; železna ruda, das Eisenerz; železna žlindra, die Eisenschlacke; železna barva, die Eisenfarbe; — železna krava, die eiserne Kuh, die Immerkuh, eine Kuh, die jemand für einen andern auf Lebensdauer zu halten verpflichtet ist, Gor., Notr.; železno posodilo, unablegliches Capital, Cig.; železne obresti, unablegliche Zinsen, Cig.; — (pren.) železno srce, železna potrpežljivost, Cig.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
žȋv, žíva, adj. lebendig, lebend; ali si še živ? lebst du noch? dokler bom živ, ne pozabim tega, so lange ich lebe, vergesse ich dies nicht; živ ostati, am Leben bleiben; za žive in mrtve sovražiti koga, jemanden heftig hassen, Jurč.; za žive in mrtve se pričkati, Jurč.; verjeti kaj za žive in mrtve, etwas fest glauben, Jurč.; — vse svoje žive dni, seine Lebtage; nisem ga videl svoj živ dan, Cig., Jurč.; za živ svet rad, für mein Leben gern, Cig.; žive duše ni tukaj; živa duša, živ krst ne ve, keine Seele weiß es; živi vrag, der leibhafte Teufel; — vse živo je česa, es wimmelt von etwas; vse živo jih (žab) je bilo, Npes.-Mik.; — živa voda, das fließende Wasser; — živa meja, der Heckenzaun; — živa prst, die Dammerde, Cig.; živi kamen, der natürliche Stein, Cig.; živa skala, natürlicher Fels; v živo skalo vsekana ječa, SlN.; — živ ogel, eine glühende Kohle; živ pepel, glimmende Asche; živo apno, ungelöschter Kalk; — živa rana, eine offene Wunde, Cig.; živi konec peresa, der Federkiel, V.-Cig.; — živo, der empfindliche Theil des menschlichen Körpers, das Leben: burja v živo gre, Notr., Dol.; do živega priti komu, jemandem beikommen, (tudi pren.); to gre do živega, das dringt bis aufs Leben, Cig.; (pren.) do živega svetovati, dringend anrathen, Vrtov. (Km. k.); v živo čutiti, lebhaft empfinden, Ravn.; lep je nauk, v živo sega (dringt zum Herzen), Ravn.; v živo zbosti koga, jemanden (mit Worten) empfindlich treffen, Ravn.; to ga je v živo bolelo, Ravn.; v živo delati, mit großem Eifer arbeiten, Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let.); — suho vejo do živega odrezati, den dürren Ast bis auf das Leben abschneiden, Cig.; v živo pokositi senožet, das Gras möglichst nahe an der Wurzel abmähen, Nov.; — živ rob, eine scharfe Kante; na žive robe izdelati les, Z.; — lebhaft, regsam, munter; živ deček; živ konjič; žive oči; — živa barva, eine helle, lebhafte Farbe; — živa vera, ein lebendiger Glaube; živa prošnja, eine inständige Bitte; živa beseda, pathetische, ergreifende Worte; živa želja, ein lebhafter Wunsch, die Sehnsucht, das Schmachten, Cig. (T.); živ pomislek, eine eingehende Bedachtnahme, Levst. (Pril.); živo, mit Nachdruck: živo priporočati, živo prositi.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.