Tiskanje

bárvar bárvarja samostalnik moškega spola [bárvar]

1.

kdor se poklicno ukvarja z barvanjem, zlasti tekstila, in pripravo, mešanjem barv

2.

velik kratkodlak pes s povešenimi uhlji, izhodiščno vzrejen za sledenje obstreljeni divjadi po krvni sledi

STALNE ZVEZE: bavarski barvar
ETIMOLOGIJA: ↑barva

betónski betónska betónsko pridevnik [betónski]

1.

ki je narejen iz betona 1., utrjen z betonom 1.

1.1.

beton 1.

2.

ki se uporablja za pripravo betona 1.

3.

pri katerem se uporablja beton 1.

4.

v katerem prevladuje beton 1.1., 1.2., je malo ali nič zelenja

5.

ki spominja na beton 1. ali je tak kot pri betonu 1.

STALNE ZVEZE: betonska mešanica
FRAZEOLOGIJA: betonska džungla, betonska kocka
ETIMOLOGIJA: ↑beton

bèzeg bèzga in bezèg bezgà samostalnik moškega spola [bə̀zək bə̀zga] in [bəzə̀k bəzgà]

1.

grm ali nizko drevo z drobnimi rumenkasto belimi cvetovi v socvetjih in črnimi plodovi; primerjaj lat. Sambucus nigra; SINONIMI: iz botanike črni bezeg

1.1.

STALNE ZVEZE: črni bezeg, divji bezeg, smrdljivi bezeg, španski bezeg
ETIMOLOGIJA: = hrv. kajk. bezek, nar. srb. bázag, sorodno še hrv. bàzga, čak. bȃzd, nar. rus. bóz, češ. bez < pslov. *bъzgъ, *bъzdъ, *bъzъ, morda prvotno *bъzdъ, iz ide. *bheu̯‑‛napihniti, nabuhniti’ + *(o)zdo‑ ‛veja’, prvotno *‛napihnjena, nabuhla veja’ - več ...

bísernat bísernata bísernato pridevnik [bísernat]

ki spominja na biser ali je tak kot pri biseru; SINONIMI: biserni

ETIMOLOGIJA: ↑biserni

bíserni bíserna bíserno pridevnik [bíserni]

1.

ki je v zvezi z biseri

1.1.

1.2.

;

SINONIMI:

bisernat

2.

ekspresivno ki je v zvezi s šestdeseto obletnico česa

STALNE ZVEZE: biserna matica
ETIMOLOGIJA: ↑biser

bledíca bledíce samostalnik ženskega spola [bledíca]

1.

bleda barva kože, navadno ob slabem stanju organizma, bolezni

1.1.

STALNE ZVEZE: listna bledica
ETIMOLOGIJA: ↑bled

brìn brína samostalnik moškega spola [brìn]

1.

zimzeleni iglasti grm z drobnimi temno modrimi plodovi; primerjaj lat. Juniperus communis; SINONIMI: iz botanike navadni brin

1.1.

STALNE ZVEZE: kitajski brin, navadni brin, plazeči brin, smrdljivi brin
ETIMOLOGIJA: = nar. polj. brzyn ‛macesen’ < pslov. ali slovan. *b(ъ)rinъ, nejasnega izvora - več ...

čebélji čebélja čebélje pridevnik [čebélji] in [čəbélji]

1.

ki je v zvezi s čebelami ali gojenjem čebel

STALNE ZVEZE: čebelja družina, čebelja gniloba, čebelja paša, čebelji pik, huda gniloba čebelje zalege
ETIMOLOGIJA: ↑čebela

čívkati čívkam nedovršni glagol [číu̯kati]

1.

oglašati se s kratkimi, visokimi glasovi, značilnimi za ptico

1.1.

ekspresivno

1.2.

ekspresivno

2.

ekspresivno vztrajno, vsiljivo govoriti, pripovedovati, ponavljati kaj

3.

ekspresivno z zadržkom, navadno na zahtevo govoriti, pripovedovati kaj za koga neugodnega

4.

ekspresivno objavljati krajše zapise, komentarje, mnenja, zlasti na družbenem omrežju Twitter

FRAZEOLOGIJA: že vrabci čivkajo (o čem)
ETIMOLOGIJA: ↑čiv - več ...

čúj čújte medmet [čúj]

1.

neformalno, štajersko uporablja se, ko govorec želi pritegniti pozornost, koga nagovoriti, pozvati k čemu

2.

kot členek, neformalno, štajersko uporablja se, ko govorec poudarja svojo izjavo

3.

kot samostalnik izraz za pritegovanje pozornosti, poudarjanje izrečenega, značilen za govorce štajerskih narečij

FRAZEOLOGIJA: Čuj ti!
ETIMOLOGIJA: iz velelnika glagola ↑čuti v pomenu ‛biti pozoren, bedeti’

dedováti dedújem in dédovati dédujem nedovršni glagol [dedováti] in [dédovati]

1.

dobivati premoženje v last po umrlem, zlasti sorodniku

2.

dobivati, prevzemati od staršev, prednikov kako telesno, duševno lastnost, nagnjenje

3.

ekspresivno dobivati, prevzemati od predhodnikov

ETIMOLOGIJA: ↑ded

dláka dláke samostalnik ženskega spola [dláka]

1.

nitast roževinast izrastek na koži sesalcev

1.1.

FRAZEOLOGIJA: brez dlake na jeziku, cepiti dlako, do zadnje dlake, iskanje dlake v jajcu, iskati dlako v jajcu, iti za dlako, dlake se naježijo komu, menjati dlako, ne imeti dlake na jeziku, niti za dlako, za dlako
ETIMOLOGIJA: = cslov. dlaka ‛koža’ in ‛barva’, hrv., srb. dlȁka < pslov. *dlaka < *tlaka - več ...

dráp dráp dráp pridevnik [dráp]

ki je zelo svetlo rjave barve

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz avstr. nem. drapp, prvotno ‛ki ima barvo surove volne’, k Drap ‛težka volnena tkanina’, prevzeto iz frc. drap < poznolat. drappus - več ...

GHz simbol

1.

simbol za enoto gigaherc, gigahertz

2.

del pridevniške zloženke v obliki n-GHz gigaherčni

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz sodobnih evropskih jezikov; krajšava za ↑gigahertz

hrúšica hrúšice samostalnik ženskega spola [hrúšica]

nizka okrasna rastlina z modrim grozdastim socvetjem; primerjaj lat. Muscari; SINONIMI: iz botanike modra hrušica

STALNE ZVEZE: modra hrušica, šmarna hrušica
ETIMOLOGIJA: iz *hruša < pslov. *kruša, glej ↑hruška

kaméleon kaméleona in kameleón kameleóna samostalnik moškega spola [kaméleọn] in [kameleón]

1.

kuščar z velikimi vrtljivimi očmi in dolgim iztegljivim jezikom za lov na žuželke, ki lahko spreminja barvo kože, da se zliva z okolico; primerjaj lat. Chamaeleonidae

2.

ekspresivno žival, ki lahko spreminja barvo, da se zliva z okolico

3.

ekspresivno kdor pri opravljanju nalog ali doseganju ciljev hitro spreminja, prilagaja svoje lastnosti, način delovanja

FRAZEOLOGIJA: spreminjati barve kot kameleon
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Chamäleon in lat. chamaeleōn iz gr. khamailéōn iz khamaí ‛na zemlji, na tleh’ + léōn ‛lev’, prvotno torej ‛pritlikav lev’ - več ...

klobúk klobúka samostalnik moškega spola [klobúk]

1.

pokrivalo z izbočenim srednjim delom in z navzven obrnjenim robom, navadno iz tršega materiala

1.1.

2.

zgornji, širši del gobe na vrhu beta

2.1.

3.

zgornji, izbočen del meduze, iz katerega rastejo lovke

4.

iz agronomije rahlo izbočena plast, ki se nabere na površini tekočine pri alkoholnem vrenju

STALNE ZVEZE: kavbojski klobuk, mehiški klobuk, morski klobuk, zlati klobuk
FRAZEOLOGIJA: dati klobuk dol pred kom, dobiti kardinalski klobuk, klobuk dol (pred kom, pred čim), potegniti koga, kaj iz klobuka, potegniti zajca iz klobuka, s klobukom v roki, zatakniti si kaj za klobuk
ETIMOLOGIJA: = stcslov. klobukъ, hrv., srb. klòbūk, rus. klobúk, češ. klobouk < slovan. *klobukъ, prevzeto iz tur. *kalbuk, sorodno s krimsko tatar. kalpak ‛kapa’ - več ...

liméta liméte samostalnik ženskega spola [liméta]

1.

sadno drevo z limoni podobnimi zelenimi plodovi; primerjaj lat. Citrus × aurantifolia

1.1.

1.2.

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz it. limetta, prvotno manjšalnica od lima, prevzeto prek špan. iz arab. līmah k ↑limona

lisíčji lisíčja lisíčje pridevnik [lisíčji]

1.

ki je v zvezi z lisicami 1.

ekspresivno ki zna okoliščine dobro, spretno izkoristiti sebi v prid

2.1.

ekspresivno

STALNE ZVEZE: lisičji rep, njivski lisičji rep
ETIMOLOGIJA: ↑lisica

máčka máčke samostalnik ženskega spola [máčka]

1.

domača žival z ostrimi zobmi in kremplji ter daljšim repom, ki mijavka in lovi miši, ptiče; primerjaj lat. Felis catus; SINONIMI: maček

1.1.

2.

zver z gosto, navadno večbarvno dlako in vpotegljivimi kremplji, ki lovi zlasti ponoči; primerjaj lat. Felidae

3.

ekspresivno privlačna ženska

4.

ekspresivno ženska, ki je v čem izkušena, spretna

STALNE ZVEZE: divja mačka, morska mačka, norveška gozdna mačka, perzijska mačka, sabljastozoba mačka, siamska mačka, velika mačka, zamorska mačka, zelena zamorska mačka
FRAZEOLOGIJA: gledati se kot pes in mačka, hoditi kot mačka okrog vrele kaše, igra mačke z mišjo, igrati se mačke in miši (s kom), igrati se s kom kot mačka z mišjo, prenašati kaj kot mačka mlade, presti kot mačka, Črne mačke prinašajo nesrečo., Ko mačke ni doma, miši plešejo., Ko mački stopiš na rep, zacvili., Mačka miško, miš pšeničko., Mačke imajo devet življenj., Ni pomembno, kakšne barve je mačka, pomembno je, da lovi miši.
ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. mȁčka, slovaš. mačka < slovan. *mačьka iz vabnega klica mac(a) - več ...

mìš míši samostalnik ženskega spola [mìš]

1.

manjši glodalec s koničastim gobcem, zaobljenimi ušesi in daljšim golim repom; primerjaj lat. Mus

2.

z dlanjo vodljiva naprava, navadno s tipkami in kolescem, za premikanje kazalca po računalniškem zaslonu in izvedbo ukazov; SINONIMI: miška

STALNE ZVEZE: belonoga miš, gozdna miš, hišna miš, poljska miš, pritlikava miš, slepe miši
FRAZEOLOGIJA: igra mačke z mišjo, igrati se mačke in miši (s kom), igrati se s kom kot mačka z mišjo, igrati se slepe miši (s kom, s čim), kot siva miš, moker kot miš, ni ne tič ne miš, reven kot cerkvena miš, siva miš, tih kot miš, tiho kot miš, Ko mačke ni doma, miši plešejo., Mačka miško, miš pšeničko., Ni pomembno, kakšne barve je mačka, pomembno je, da lovi miši., Tresla se je gora, rodila se je miš.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. myšь, hrv., srb. mȉš, rus. mýšь, češ. myš < pslov. *myšь = stind. mū́ṣ-, gr. mȳ̃s, lat. mūs, alb. mi, stvnem. mūs, nem. Maus, ags. mūs, angl. mouse < ide. *mūs-, to verjetno iz *meu̯s- ‛hitro se premikati’ in ‛krasti’ - več ...

néonski néonska néonsko pridevnik [néọnski]

1.

ki vsebuje neon 1. ali drug fluorescenčni plin

2.

ki je v zvezi z neonskimi svetili

ETIMOLOGIJA: ↑neon

osivéti osivím dovršni glagol [osivéti]

1.

postati siv

2.

dobiti sivo barvo las, dlak; SINONIMI: posiveti

3.

ekspresivno postati star, zlasti ob dolgem čakanju na kaj, ukvarjanju s čim

ETIMOLOGIJA: ↑siveti

potujítev potujítve samostalnik ženskega spola [potujítəu̯ potujítve]

1.

iz literarne vede postopek prikazovanja znane resničnosti takó, da postane neznana, tuja, nenavadna

2.

iz gledališke umetnosti postopek, s katerim se doseže odmik od čustvenega vživetja v predstavo s prekinitvami dogajanja, nagovori, songi, filmskimi vložki in je navadno naravnan družbenokritično

3.

proces, v katerem kaj znanega postane neznano, tuje, nenavadno

ETIMOLOGIJA: iz potujiti iz ↑tuj

sívček sívčka samostalnik moškega spola [síu̯čək]

1.

ekspresivno žival sive barve, zlasti osel

2.

visok fižol z manjšimi zelenkasto sivimi zrni

3.

ljubkovalno moški s sivimi lasmi, navadno star

4.

ekspresivno kar je sive barve, zlasti las

ETIMOLOGIJA: ↑siv

sivína sivíne samostalnik ženskega spola [sivína]

1.

siva barva, lastnost sivega

1.1.

2.

ekspresivno kar je sive barve

3.

ekspresivno kar zaradi enoličnosti, neizrazitosti, nezanimivosti povzroča naveličanost, nezadovoljstvo, neugodje

ETIMOLOGIJA: ↑siv

sívkast sívkasta sívkasto pridevnik [síu̯kast]

ki ni popolnoma siv

ETIMOLOGIJA: ↑siv

sívkin sívkina sívkino pridevnik [síu̯kin]

1.

ki je v zvezi s sivko 1.

ETIMOLOGIJA: ↑sivka

titán2 titána in títan títana samostalnik moškega spola [titán] in [títan]

pogosta trda lahka kovina sive barve, kemijski element; simbol: Ti

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Titan in Titanium iz nlat. titanium, po Saturnovi luni Titan

vanílija vanílije; in vanílja samostalnik ženskega spola [vanílija]

1.

tropska rastlina vzpenjavka z velikimi, navadno zelenkasto rumenimi listi in cvetovi ter s plodovi v obliki glavic; primerjaj lat. Vanilla

manj formalno

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek it. vaniglia ali nem. Vanille in frc. vanille iz špan. vanilla, iz vaina ‛strok’ < lat. vāgīna v pomenu ‛strok’ - več ...

vanílja vanílje; in vanílija samostalnik ženskega spola [vanílja]

1.

tropska rastlina vzpenjavka z velikimi, navadno zelenkasto rumenimi listi in cvetovi ter s plodovi v obliki glavic; primerjaj lat. Vanilla

manj formalno

STALNE ZVEZE: burbonska vanilja
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek it. vaniglia ali nem. Vanille in frc. vanille iz špan. vanilla, iz vaina ‛strok’ < lat. vāgīna v pomenu ‛strok’ - več ...

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika