Tiskanje

ajnemer -ja*/-mra* (ajnemer, ajnnemer) samostalnik moškega spola

kdor pobira, izterjuje dajatve; SODOBNA USTREZNICA: pobiralec, izterjevalec dajatev

FREKVENCA: 4 pojavitve v 2 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

akcesórna dajátev -e -tve ž

Davčni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

ántidámpinška carína -e -e ž

Davčni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

ántidámpinška dajátev -e -tve ž

Davčni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

antidumpinška carína -e -e ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

antidumpinška dajátev -e -tve ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

avtonómna dajátev -e -tve ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

avžlok [āvžlok] samostalnik moškega spola

mitnica

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

avžlokar -ja samostalnik moškega spola

kdor pobira dajatev aufšlog

FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

béra tudi bíra -e ž (ẹ́; í)
1. kar je nabrano, zbirka: bera ni bila slaba: imel je polno torbo / bogata bera besed
2. nabiranje: priti na bero
♦ čeb. jesenska bera paša
3. nekdaj dajatev učitelju ali cerkvenim ljudem: dajati, pobirati bero; priti po bero; vinska bera; bera žita in drv

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

béra -e ž (ẹ́) pobirati ~o |dajatev|; ~ besed |zbirka|; pojm. ~ zelišč nabiranje

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

béra -e ž

nekdaj dajatev učitelju ali cerkvenim ljudem

SINONIMI:

kolektura, nar. bernja, nar. berovnja, nar. zbirica

GLEJ ŠE SINONIM: zbirka
GLEJ ŠE: paša

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024

bera ► ˈbėːra -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

bérnja -e ž (ẹ̑)
nar., nekdaj dajatev učitelju ali cerkvenim ljudem; bera: priti po bernjo; desetina in bernja; vinska bernja

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

berôvnja -e ž (ȏ)
nar. zahodno, nekdaj dajatev učitelju ali cerkvenim ljudem; bera: računal je, kolikšna bo berovnja

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

brême -éna s (é ẹ́)
1. težek predmet, ki se nosi navadno na ramenih: naložiti si breme; nositi breme na plečih; odložiti, odvreči breme z ramen; opotekati se pod težo bremena / maksimalno dovoljeno breme za vozilo tovor / nar. breme dračja butara, sveženj
2. težava, skrb, nadloga: težko breme mu je padlo od srca; vsak mora nositi svoje breme / breme let, starosti
3. s prilastkom dolžnost, obveznost: odvzeti ženam gospodinjska bremena; država je prevzela nase breme plačevanja stroškov za vzdrževanje onemoglih
// nav. mn. dajatev, davščina: pritiskala so ga velika bremena; oprostili so kmeta tlake, desetine in drugih bremen; davčna bremena
● bila je v breme sosedom sosedje so skrbeli zanjo, so jo preživljali; pasti občini v breme živeti na stroške občine
♦ ekon. prispevki gredo v breme proračuna se plačujejo iz proračuna; fin. v breme leva stran, kolona v knjigovodskih kontih, kamor se vpisujejo obremenitve; knjižiti v breme; pravn. dokazno breme

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

brezcarínski uvòz -ega -ôza m

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

brúto národni proizvòd -- -ega -óda m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

búkve -kev ž mn. (ū ȗ) star.
1. večje število trdno sešitih tiskanih listov; knjiga: brati bukve, na bukve; tako stoji v bukvah; debele, stare bukve; latinske bukve / mašne bukve; pogledati v sanjske bukve
2. kot knjiga trdno sešiti listi za uradne zapise: pogledati v krstne bukve; voditi gruntne bukve zemljiško knjigo
● star. govori, kakor bi iz bukev bral gladko; učeno; star. kar naprej je v bukvah bere, študira; črne bukve po ljudskem verovanju knjiga, s katero se da čarati, vedeževati; star. njegovo ime je zapisano v zlatih bukvah zgodovine ta človek je zelo zaslužen; učenca so vpisali v zlate bukve nekdaj v knjigo z imeni odličnjakov
♦ etn. šembiljske bukve knjiga ljudskih prerokovanj; pravn. gorske bukve zapis dolžnosti in dajatev zakupnikov vinogradov v fevdalizmu

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

butara -e (butora, butara, butera, botora) samostalnik ženskega spola

1. težek predmet, ki se prenaša ali prevaža; SODOBNA USTREZNICA: breme, tovor

2. večji šop povezanih požetih rastlin; SODOBNA USTREZNICA: snop

3. navadno s prilastkom kar povzroča skrb, neugodje, duševno trpljenje; SODOBNA USTREZNICA: breme

3.1 biblijsko prerokba, ki napoveduje božjo kazen zaradi grehov

4. kar mora kdo storiti, opraviti; SODOBNA USTREZNICA: dolžnost, obveznost

4.1 kar se obvezno da/daje oblastem v denarju, naturalijah ali delu; SODOBNA USTREZNICA: dajatev, tlaka

FREKVENCA: 224 pojavitev v 26 delih

FRAZEOLOGIJA: (pomagati) nositi butaro koga

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

carȋna -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

carína -e ž

Davčni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

carínska dajátev -e -tve ž

Davčni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

carínska dajátev -e -tve ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

carínska ovíra -e -e ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

carínska terjátev -e -tve ž

Davčni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

carínska terjátev -e -tve ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

carínska uníja -e -e ž

Davčni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

carínska uníja -e -e ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

carínska utája -e -e ž

Davčni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

carínska vrédnost -e -i ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

carínski dôlg -ega -á m

Davčni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

carínski orgán -ega -a m

Davčni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

carínski postópek pasívnega oplemenítenja -ega -pka -- -- m

Davčni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

carínski postópek prôste cóne -ega -pka -- -- m

Davčni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

carínski postópek prôste cóne -ega -pka -- -- m

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

carínski postópek začásnega uvôza -ega -pka -- -- m

Davčni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

carínski sporazúm -ega -a m

Davčni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

carínsko právo -ega -a s

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

col [cọ̑l] samostalnik moškega spola

pristojbina za trgovsko blago; mitnina; carina

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

col -a samostalnik moškega spola

1. kar se obvezno da/daje oblastem v denarju ali naturalijah; SODOBNA USTREZNICA: davek, dajatev

1.1 prispevek, ki ga na določenih mestih pobirajo mitničarji za trgovsko blago; SODOBNA USTREZNICA: mitnina

1.2 pravica do pobiranja mitnine

1.3 dejavnost pobiranja mitnine

2. mesto, kjer mitničarji pobirajo prispevek za trgovsko blago; SODOBNA USTREZNICA: mitnica

FREKVENCA: 89 pojavitev v 18 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

čimž [čȋmž] samostalnik moškega spola

činž, tj. podložniška dajatev od posestva zemljiškemu gospodu

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

čínž -a m (ȋ)
v fevdalizmu glavna podložniška dajatev od posestva zemljiškemu gospodu:

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

činž -a m činž, tj. podložniška dajatev od posestva zemljiškemu gospodu: nijva je rodovitna, ali ste sagvishani de zhinsh im. ed. vam bode obraulen ǀ mire prave nej ſi dal, cinsha rod. ed. preveliku ſi vſel ǀ Christuſ je govuril od tyh takushnih pod pergliho taistih nehvaleshnih delauzu, katerim je bil dall ſvoj vinograt na zhensh tož. ed. ǀ De bi terjali zhens tož. ed. ſvojga Gospuda ← srvnem. zins ← lat. cēnsus ‛davčni imenik, imetje, napoved premoženja’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

činž -a (činž, činš°, činz, cinž) samostalnik moškega spola

1. kar se obvezno da/daje oblastem v denarju ali naturalijah; SODOBNA USTREZNICA: davek, dajatev

1.1 dajatev, ki jo mora plačevati podrejeno ljudstvo kot znamenje podrejenosti; SODOBNA USTREZNICA: tribut

1.2 v fevdalizmu podložniška dajatev od posestva zemljiškemu gospodu; SODOBNA USTREZNICA: činž

2. dohodek, zlasti od lastnine; SODOBNA USTREZNICA: renta

2.1 denarno nadomestilo za začasno uporabo denarja; SODOBNA USTREZNICA: obresti

3. začasna uporaba česa v zameno za plačilo lastniku; SODOBNA USTREZNICA: najem

4. plačilo lastniku za začasno uporabo česa; SODOBNA USTREZNICA: najemnina

FREKVENCA: 71 pojavitev v 16 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

činžen -žna -o pridevnik

1. ki mora plačevati dajatve v delu ali materialnih dobrinah oblastniku kot znak podrejenosti

2. ki je v začasni uporabi v zameno za plačilo lastniku; SODOBNA USTREZNICA: najet

FREKVENCA: 19 pojavitev v 8 delih

TERMINOLOGIJA: činžni denar

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

číst -a -o stil. -ó prid., čistêjši (ȋ ī)
1. ki je brez umazanije, prahu: čisti čevlji; čista posoda; obleči čisto srajco; čiste ulice; vse je pospravljeno in čisto / otroci so siti in čisti / čist planinski zrak; splakniti perilo v čisti vodi / prepisati na čist list nepopisan; čista polt brez izpuščajev in peg; čista rana ki se ne gnoji / čista gospodinja ki ima smisel in skrb za snago; čisto delo pri katerem se človek ne umaže
// ki ni skaljen ali moten: čist studenec; čista gladina jezera / čisto obzorje; ekspr. jutro je bilo kristalno čisto; nebo je čisto kot ribje oko; pren. čista glava, pamet
2. ki v manjši meri onesnažuje, uničuje okolje: del energije bi bilo mogoče pridobiti na čist način; čista industrija; čista tehnologija
3. ki je brez primesi: napolniti blazino s čistim puhom; čista rudnina; čisto srebro, zlato / čista pasma, rasa / piše v čistem jeziku / čista matematika teoretična, ne praktično uporabna matematika; bluza iz čiste svile prave svile; čista umetnost nepoučna, netendenčna; pren. svoje vrste hočejo imeti čiste
// ki obstaja iz istovrstnih (duhovnih) prvin: stavba v čistem gotskem slogu; na razstavi so presenečale likovno čiste plastike; stilno čista predstava
4. ki ni hripav ali zamolkel: zapel je z lepim in čistim glasom; ekspr. srebrno čist glas
5. ki ima pozitivne lastnosti v etičnem, zlasti pa v moralnem pogledu: čist človek; čist značaj / biti, ostati čist / čista ljubezen, misel; čisto življenje / čisto dekle nedolžno / vodili so ga čisti nameni / ima čisto politično preteklost neoporečno; pren. čisto srce
6. ekon. ki ostane po odbitku vseh bremen, dajatev ali dolgov: čisti dobiček; pravilnik o delitvi čistega dohodka; čisti donos; čista plača
7. ekspr. ki je brez česa drugega: njegova zahteva je čisti formalizem; čista abstrakcija / hišo je prodal v čisto izgubo
// z oslabljenim pomenom poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže: njegove besede so čist nesmisel; to je čista laž; kar sem povedal, je čista resnica
● zdaj imata čiste račune poravnala sta medsebojna navzkrižja; nimata več medsebojnih obveznosti; ekspr. poglej, če je zrak čist če ni nevarnih ali nezaželenih oseb; evfem. nima čistih rok je kriv; čista teža teža, v katero ni všteta teža embalaže; nima čiste vesti čuti se krivega; je kriv; ekspr. nalil, natočil mu je čistega vina povedal mu je resnico brez olepšavanja; čisti računi, dobri prijatelji poravnane medsebojne obveznosti omogočajo prijateljske odnose; čistemu je vse čisto; njegov denar je čist zakonito pridobljen
♦ farm. čisti bencin bencin za rane; filoz. čisti razum spoznavna zmožnost duha, ločena od čutnih zaznav in čustev; čisti um bistvena lastnost duha ustvarjati misel in oblikovati spoznanje; gastr. čista juha nezakuhana juha; čista mast mast brez ocvirkov; kem. kemično čist; lit. čista lirika lirika, ki izraža le čustva; čista rima rima, pri kateri se vokali ujemajo glede dolžine in širine; šol. čisti biolog biolog, ki študira sámo biologijo

čísto

stil. čistó prisl.:

čisto oprati

čisto obrita brada

orkester zveni intonančno čisto

/ doma imajo zelo čisto

čísti

-a -o sam.:

pog. prireditelji so imeli pet milijonov čistega čistega dobička

zbrisati kaj do čistega

prepisati na čisto dokončno, brez popravkov

prišel je na čisto sam s seboj spoznal je, kakšen je

dati otroka v čisto v čisto perilo

s tem si nisem na čistem tega ne razumem popolnoma

ekspr. ni pri čisti je nekoliko duševno zmeden

♦

gozd. sečnja do čistega, na, v čisto sečnja, pri kateri se posekajo prav vsa drevesa;

prim. čisto

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

dac [dȁc] samostalnik moškega spola

dajatev od vina

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

dacija [dácija] samostalnik ženskega spola

dajatev

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

dacijar -ja samostalnik moškega spola

kdor pobira dajatev dacijo

FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

dáča1 -e ž (á)
1. v fevdalizmu podložniška dajatev zemljiškemu gospodu: dajati dačo; njegova hiša je bila prosta dače
2. nar. vzhodno davek: plačevati dačo / vojna dača

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

dáča1 -e ž, pojm. (á) |podložniška dajatev|; pokr. vzh. davek

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

dáča1 -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

dajátev -tve ž (ȃ)
kar se obvezno da, daje v denarju ali naturalijah: plačevati dajatve; denarna dajatev; davčne, fevdalne, javne, vojne dajatve; davki in druge dajatve; dajatve v naturalijah; znižanje dajatev; pren. mladinske igre so njegova najtrajnejša dajatev našemu gledališču

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

dajátev -tve ž, pojm. (ȃ) ~ miloščine; števn. davčne ~e

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

dajátev -tve ž

kar se obvezno da, daje v denarju ali naturalijah

SINONIMI:

knj.izroč. breme, knj.izroč. kontribucija, zgod. tribut

GLEJ ŠE: odškodnina

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024

dajȃtəv, -tve, f. das Geben, Jan.; dajatve in oprave, Leistungen, DZ.; — die Giebigkeit, Nov.-C., ZgD.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

dajátev namésto plačíla -tve -- -- ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

dajáti1 dájem nedov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

dajati dajem nedovršni glagol

1. kdo/kaj; komu/čemu, (k čemu), kaj, na čem delati

1.1 s prisl. določilom kraja da kaj preide/prehaja k drugemu s pomočjo rok; SODOBNA USTREZNICA: izročati

1.2 da kdo/kaj dobi koga/kaj; SODOBNA USTREZNICA: dajati

1.2.1 kdo/kaj; komu, kaj delati, omogočati, da kdo kaj dobi, uporablja; SODOBNA USTREZNICA: nuditi, ponujati

1.2.2 kdo/kaj; komu, kaj delati, da kdo/kaj dobi kaj, je deležen česa, navadno na slovesen način; SODOBNA USTREZNICA: deliti, podeljevati

1.2.3 delati, omogočati, da kdo lahko kaj uporablja ali s čim razpolaga; SODOBNA USTREZNICA: dajati, določati

2. kdo/kaj; komu/čemu, kaj delati, da kdo dobi kakšno lastnost, značilnost, da postane deležen česa; SODOBNA USTREZNICA: dajati

3. kdo; komu/čemu, (k čemu), koga/kaj, (s čim) delati, da kdo/kaj dobi koga/kaj v last brez plačila; SODOBNA USTREZNICA: darovati

3.1 v zvezah z almožen, almožna, bogajme, kdo; komu, kaj delati, da kdo dobi kaj zastonj, iz usmiljenja, dobrote; SODOBNA USTREZNICA: darovati

4. kdo/kaj; komu/čemu, koga/kaj darovati, podeljevati, dodeljevati komu/čemu kaj; SODOBNA USTREZNICA: dajati

4.1 iz lastne (božje) moči, vsemogočnosti, vsevednosti, previdnosti

4.2 iz nadnaravne moči, oblasti

4.3 iz moči, oblasti, vezane na položaj ali funkcijo

5. kdo/kaj; komu, (k čemu), kaj, (po čem) delati, da kdo dobi, kar mu pripada za opravljeno delo, storitev, navadno denar; SODOBNA USTREZNICA: plačevati

6. kdo/kaj; komu, kaj, (s čim) delati, da kaj preide h komu kot obvezna, predpisana dajatev; SODOBNA USTREZNICA: dajati, plačevati

6.1 kdo; komu, kaj, (s čim) s svojim delovanjem omogočati, povzročati, da kdo kaj dobi; SODOBNA USTREZNICA: dajati

7. kdo; kaj, (za kaj, v čem) delati, da kdo dobi kaj v last za plačilo dogovorjene cene; SODOBNA USTREZNICA: prodajati

7.1 v zvezi dajati na posodo delati, da kdo dobi denar v začasno uporabo z obveznostjo, da ga vrne; SODOBNA USTREZNICA: posojati

7.2 v zvezi dajati na buher/žuh delati, da kdo dobi denar v začasno uporabo za visoko, oderuško denarno protivrednost; SODOBNA USTREZNICA: posojati

7.3 kdo; koga/kaj, za kaj delati, da kdo/kaj preide k drugemu v zameno za kaj, navadno neenakovrednega; SODOBNA USTREZNICA: dajati, menjavati

8. kdo; komu, h komu, (k čemu), koga omogočati, da kdo dobi ženo kot zakonsko, življenjsko partnerico; SODOBNA USTREZNICA: dajati

9. kdo; komu, koga/kaj delati, da kdo/kaj pride kam z določenim namenom; SODOBNA USTREZNICA: dajati

9.1 z nedoločnikom, kaj; komu, kaj delati, povzročati, da je kaj mogoče; SODOBNA USTREZNICA: omogočati

9.2 delati, povzročati, da se s kom/čim kaj zgodi; SODOBNA USTREZNICA: dajati

10. pogosto v zvezah z eksempel, prigliha, kdo; komu, kaj, (s čim) delati, da s pomočjo česa kaj postane jasno, vidno, razumljivo; SODOBNA USTREZNICA: ponazarjati

11. kdo; komu, kaj delati, da kdo dobi kaj ubesedenega, zapisanega, pogosto pravno veljavnega; SODOBNA USTREZNICA: izročati

11.1 kdo; kaj oblikovati, predpisovati zakone, določila s pravno veljavno močjo

11.2 kdo; komu, kaj določati, predpisovati, postavljati komu kaj

12. kdo; kaj pripovedovati, pisati kaj z namenom, da se potrdi obstoj česa oz. kaj pojasni; SODOBNA USTREZNICA: navajati

13. kdo; komu, kaj izražati, posredovati kaj z besedami; SODOBNA USTREZNICA: izrekati

13.1 kdo/kaj; komu/čemu, kaj izražati, imeti mnenje, da je kdo/kaj nosilec kake lastnosti; SODOBNA USTREZNICA: prisojati, pripisovati

14. kdo/kaj; komu/čemu, kaj ustvarjati kaj kot rezultat svoje sposobnosti, dejavnosti; SODOBNA USTREZNICA: dajati

14.1 kdo; kaj označevati, opozarjati, da se kaj začenja; SODOBNA USTREZNICA: naznanjati

14.2 kdo/kaj; kaj delati, povzročati, da kaj nastane, se zgodi; SODOBNA USTREZNICA: ustvarjati

14.3 kaj; kaj delati, omogočati, da kdo postane deležen česa pozitivnega; SODOBNA USTREZNICA: koristiti

14.4 negotovo, kdo; zoper kaj biti, nastopati proti čemu; SODOBNA USTREZNICA: nasprotovati

15. s samostalnikom, navadno izglagolskim, z oslabljenim pomenom, kdo/kaj; česa, (od česa), komu/čemu, (k čemu), kaj, (skozi koga, za koga/kaj, s čim) izraža dejanje, kot ga določa samostalnik

16. kdo; komu, kaj, s prisl. določilom kraja delati, povzročati, da kdo/kaj pride na določeno mesto; SODOBNA USTREZNICA: dajati

17. z nedoločnikom, kdo; komu, kaj, (s čim) delati, da se more kaj zgoditi; SODOBNA USTREZNICA: omogočati, pustiti

18. z nedoločnikom, kdo; komu, kaj izražati hotenje, da kdo kaj naredi; SODOBNA USTREZNICA: zahtevati

FREKVENCA: približno 1800 pojavitev v 43 delih

FRAZEOLOGIJA: dajati kaj na dan, dajati kaj na spomnjenje, dajati koga v smrt, dajati komu besedo v usta, dajati komu/čemu dolg, dajati komu/čemu prav, dajati (komu) dobre/lepe/prijaznive/sladke besede, dajati komu (dobro) srce, dajati (komu) kaj v srce, dajati komu krivo, dajati komu sramotne besede, dajati na znanje, dajati rajtingo

TERMINOLOGIJA: dajati zakrament v eni štalti

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

dajȃtva, f. = dajatev, DZ.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

dajátven -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na dajatev: dajatvena obveznost / dajatvena tožba

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

dajátvena sôdba -e -e ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

dajátvena tôžba -e -e ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

dajátvena uprávna odlóčba -e -e -e ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

dajȃva, f. = dajatev, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

dan2 -a -o deležnik

1. (od koga), komu/čemu, (k čemu) ki preide k drugemu

1.1 s pomočjo rok; SODOBNA USTREZNICA: izročen

1.2 v uporabo, obravnavo ali last; SODOBNA USTREZNICA: dan

1.2.1 čemu ki preide pod oblast koga drugega; SODOBNA USTREZNICA: predan, izročen

1.2.2 v zvezi s spet/zopet nazaj, komu ki znova preide h komu; SODOBNA USTREZNICA: vrnjen

1.2.3 (od koga), komu, (k čemu) ki preide h komu z določenim namenom, z možnostjo uporabe; SODOBNA USTREZNICA: dan

2. komu, (na koga) ki preide h komu kot lastnost, značilnost; SODOBNA USTREZNICA: dan, dodeljen

3. (od koga, iz česa), komu/čemu, (skozi koga/kaj, s čim) ki preide h komu/k čemu od Boga, po božji volji; SODOBNA USTREZNICA: podarjen, dodeljen

3.1 v zvezi dan v last/za last/za lastno, komu ki preide h komu hkrati s pravico do koristi, vezanih na dobljeno

4. komu, (k čemu), za koga ki je ponujen, podarjen (navadno) božanstvu v čast za pridobitev njegove naklonjenosti; SODOBNA USTREZNICA: žrtvovan

4.1 za koga ki je deležen česa negativnega za kaj, kar se ima za pomembno, vredno; SODOBNA USTREZNICA: žrtvovan

5. v zvezah z lon, plačilo, komu ki preide h komu kot plačilo za opravljeno delo, storitev; SODOBNA USTREZNICA: dan, plačan

6. komu ki preide h komu kot obvezna, predpisana dajatev; SODOBNA USTREZNICA: dan

7. komu, h komu izraža dodeljenost, pridruženost ženske moškemu v vlogi zakonske, življenjske partnerice; SODOBNA USTREZNICA: dan

8. komu, (k čemu, v kaj) ki pride kam z določenim namenom; SODOBNA USTREZNICA: dan

9. v zvezah z eksempel, nauk, komu ki preide h komu s pojasnjevalnim, ponazarjalnim namenom; SODOBNA USTREZNICA: dan

10. (od koga), komu, (skozi koga, v čem) ki preide h komu v možno uporabo v ubesedeni, zapisani obliki; SODOBNA USTREZNICA: izročen, dan

10.1 pri datiranju zapisan, objavljen

11. (od koga), komu, h komu, (k čemu) ki je ustvarjen, postavljen, določen ali poslan za opravljanje, uresničevanje česa; SODOBNA USTREZNICA: dan

11.1 (od česa) ki ima začetek v čem, izvira iz česa; SODOBNA USTREZNICA: rojen

12. s samostalnikom, navadno izglagolskim, (od česa, zavoljo česa), komu/čemu, (k čemu), kaj, (za kaj) izraža dejanje/lastnost, kot ga/jo določa samostalnik

12.1 navadno v zvezah s hvala, čast, kot del zahvalne oz. slavilne formule, pogosto tudi kot ustaljenega zaključka besedila, komu, za kaj izraža hvaležnost, spoštovanje; SODOBNA USTREZNICA: hvala bogu

13. komu/čemu, (k čemu), s prisl. določilom kraja ki pride na določeno mesto; SODOBNA USTREZNICA: dan

14. komu, (skozi koga) ki preide h komu kot božje sporočilo; SODOBNA USTREZNICA: sporočen, narekovan

FREKVENCA: približno 1100 pojavitev v 43 delih

FRAZEOLOGIJA: (biti) dan na dan, (biti) dan na/v znanje, (biti) dan na vest, (biti) dan rabeljnu na štrik, (biti) dan v roko/roke, (biti) dan v smrt, (čast ino) hvala bodi Bogu dana, dan pod roke, dan v srce

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

dati dam dovršni glagol

1. kdo/kaj; česa, (od česa), komu/čemu, (k čemu), koga/kaj narediti

1.1 da kaj preide k drugemu s pomočjo rok; SODOBNA USTREZNICA: izročiti

1.2 v velelniku, v zvezah s sem, semkaj da govoreči kaj dobi ali da kaj pride v njegovo bližino; SODOBNA USTREZNICA: dati, izročiti

1.3 da kdo/kaj dobi kaj; SODOBNA USTREZNICA: dati

1.3.1 v zvezi dati erbščino/k erbščini, kdo; komu, (k čemu), kaj narediti, da kdo dobi kaj, do česar ima (pravno priznano) pravico; SODOBNA USTREZNICA: dati

1.3.2 v zvezi dati k lastini/v last/za last/za lastino, kdo; komu, (k čemu), koga/kaj narediti, da kdo dobi (pravno priznano) pravico do koga/česa in koristi, ki jih to prinaša; SODOBNA USTREZNICA: dati

1.3.3 kdo; kaj za kaj narediti, da kdo namesto pričakovanega dobi kaj drugega; SODOBNA USTREZNICA: dati

1.3.4 kdo; komu, koga narediti, da kdo preide k drugemu z določenim namenom; SODOBNA USTREZNICA: izročiti, prepustiti

1.3.5 kdo; komu, koga (h komu) narediti, da je kdo komu na razpolago, navadno v določeni funkciji; SODOBNA USTREZNICA: dati

1.3.6 v zvezah s spet/zopet nazaj, kdo; komu, koga/kaj narediti, da kdo ponovno dobi koga/kaj, ki mu pripada; SODOBNA USTREZNICA: vrniti

1.3.7 kdo; komu, kaj narediti, da kdo dobi kaj, je deležen česa, navadno na slovesen način; SODOBNA USTREZNICA: podeliti

1.3.8 kdo; komu/čemu, kaj narediti, omogočiti, da kdo lahko kaj uporablja ali s čim razpolaga; SODOBNA USTREZNICA: dati, nameniti

1.3.9 v zvezah z mesto, plac, prostor, kdo; komu, kaj premakniti se, oditi z določenega mesta, položaja, da lahko kdo drug pride nanj; SODOBNA USTREZNICA: umakniti se

2. kdo/kaj; komu/čemu, kaj narediti, da kdo dobi kakšno lastnost, značilnost, postane deležen česa; SODOBNA USTREZNICA: dati

3. kdo; komu/čemu, (k čemu), koga/kaj narediti, da kdo/kaj dobi koga/kaj v last brez plačila; SODOBNA USTREZNICA: podariti

3.1 kdo; komu, kaj narediti, da kdo dobi kaj zastonj, iz usmiljenja, dobrote; SODOBNA USTREZNICA: darovati

3.2 kdo; komu, kaj nameniti, posvetiti komu kaj

4. kdo/kaj; komu/čemu, (k čemu), koga/kaj podariti, podeliti, dodeliti komu/čemu kaj

4.1 iz lastne (božje) moči, vsemogočnosti, vsevednosti, previdnosti

4.1.1 v velelniku, pogosto v (molitveni) prošnji, tudi kot delu (ustaljenega) zaključka besedila, kdo; komu, kaj izraža prošnjo, da bi kdo dobil kaj, postal deležen česa ali da se kaj uresniči

4.2 iz drugih nadnaravnih moči

4.3 iz moči, oblasti, vezane na položaj ali funkcijo

5. kdo; komu, (h komu/k čemu), koga/kaj, za kaj ponuditi, podariti koga/kaj komu (navadno božanstvu) v čast za pridobitev ali ohranjanje njegove naklonjenosti; SODOBNA USTREZNICA: žrtvovati

5.1 kdo; (k čemu), koga/kaj, za koga/kaj dopustiti, povzročiti, da kdo umre, je deležen česa negativnega za kaj, kar se ima za pomembno, vredno; SODOBNA USTREZNICA: žrtvovati

6. kdo; komu, (k čemu), kaj, za kaj, (po čem), s kom narediti, da kdo dobi, kar mu pripada za opravljeno delo, storitev, navadno denar; SODOBNA USTREZNICA: dati, plačati

6.1 kdo; česa, komu, kaj za kaj narediti, da kdo dobi kaj, navadno denar, v zameno za kaj; SODOBNA USTREZNICA: dati, plačati

6.2 v zvezi dati brodovino/mornarino plačati ceno prevoza s plovilom

6.3 v zvezi dati šacingo plačati cenilno vrednost

7. kdo; komu, kaj narediti, da kaj preide h komu kot obvezna, predpisana dajatev; SODOBNA USTREZNICA: dati, plačati

7.1 v zvezi dati jutrinjo plačati odkupnino za nevesto ali devištvo, navadno po poročni ali skupaj preživeti noči

8. kdo; komu, kaj, (za kaj) narediti, da kdo dobi kaj v last za plačilo dogovorjene cene; SODOBNA USTREZNICA: prodati

8.1 prepustiti komu kaj v začasno uporabo, navadno za plačilo; SODOBNA USTREZNICA: izročiti, dati (v najem)

8.2 v zvezi dati na/v činž določiti plačilno obveznost ob sklenitvi najemninskega razmerja; SODOBNA USTREZNICA: dati (koga/kaj) v najem

8.3 v zvezi dati na upanje narediti, da kdo kaj dobi brez takojšnjega plačila ali jamstva za plačilo; SODOBNA USTREZNICA: dati na upanje

8.4 v zvezi dati (denar/denarje) na buher/obrest/ožuro ipd. narediti, da kdo dobi denar v začasno uporabo za visoko, oderuško denarno protivrednost; SODOBNA USTREZNICA: posoditi

9. kdo; komu, h komu, (k čemu), koga omogočiti, da kdo dobi ženo kot zakonsko, življenjsko partnerico; SODOBNA USTREZNICA: dati

9.1 nedov., v trpniku, kdo; (pred kom) narediti, da kdo hčere zaradi poroke nima več pri sebi; SODOBNA USTREZNICA: oddati

10. kdo; komu, koga/kaj narediti, da kdo nima več česa, kar je imel; SODOBNA USTREZNICA: dati

10.1 narediti, da kdo dobi kaj, do česar ima določeno pravico osebek; SODOBNA USTREZNICA: prepustiti

11. kdo; komu, koga/kaj narediti, da kdo/kaj pride kam z določenim namenom; SODOBNA USTREZNICA: dati

11.1 s prisl. določilom

11.2 z nedoločnikom

11.2.1 s prisl. določilom, kdo; koga_tož, (v kaj) narediti, povzročiti, da kdo pride v določeno stanje; SODOBNA USTREZNICA: dati

11.2.2 z nedoločnikom, kdo; čemu, koga narediti, povzročiti, da se s kom kaj zgodi; SODOBNA USTREZNICA: dati

11.2.3 kdo; k čemu, kaj narediti, da se zraven česa pojavi še kaj; SODOBNA USTREZNICA: dodati

12. pogosto v zvezah z eksempel, prigliha, kdo; komu, (k čemu), koga/kaj, (s čim) pokazati na podobnost stvari, pojavov po kaki lastnosti in jih s tem pojasniti; SODOBNA USTREZNICA: ponazoriti, pojasniti

12.1 v zvezi dati znamenje, kdo; komu kaj opraviti dejanje, gib z namenom, da bi kaj postalo vidno, očitno; SODOBNA USTREZNICA: opozoriti

13. pogosto v zvezi z list, kdo; komu, kaj narediti, da kdo dobi kaj ubesedenega, zapisanega, pogosto pravno veljavnega; SODOBNA USTREZNICA: izročiti

13.1 kdo; komu, kaj, (skozi koga) narediti, da kdo dobi v uporabo ubesedeno določilo o posamezni stvari, zadevi; SODOBNA USTREZNICA: dati

13.2 kdo/kaj; komu, s prisl. določilom načina zapisati in/ali povedati, sporočiti/sporočati komu kaj

13.3 v zvezi dati razloček/razlotek/razločenje, kdo/kaj; kaj pokazati, opozoriti na različnost

14. kdo; komu, kaj izraziti kaj z besedami; SODOBNA USTREZNICA: izreči

14.1 kdo; kaj izraziti, imeti mnenje, da je kaj nosilec kake lastnosti; SODOBNA USTREZNICA: prisoditi, pripisati

15. kdo/kaj; kaj ustvariti kaj kot rezultat svoje sposobnosti, dejavnosti; SODOBNA USTREZNICA: dati

15.1 nedov., kdo/kaj; kaj izraža, da kaj je, obstaja; SODOBNA USTREZNICA: predstavljati

15.2 kaj; kaj z združitvijo postati nova celota; SODOBNA USTREZNICA: dati

15.3 kdo/kaj; kaj narediti, povzročiti, da kaj nastane, se zgodi; SODOBNA USTREZNICA: ustvariti

15.4 nedov., kaj; kaj delati, omogočati, da kdo postane deležen česa pozitivnega; SODOBNA USTREZNICA: koristiti

15.5 kdo; (h komu), koga, za koga določiti, izbrati, postaviti koga za določeno delo, funkcijo; SODOBNA USTREZNICA: postaviti

15.6 kdo; kaj narediti vse potrebno, da se kak dogodek uresniči; SODOBNA USTREZNICA: prirediti

15.7 nedov., v zvezah s tragedija, komedija, kdo; kaj s prikazom stvarnosti, zlasti usod in dogajanja, ustvarjati posnemanja vreden zgled za dramsko delo, igro; SODOBNA USTREZNICA: predstavljati, ponazarjati

16. s samostalnikom, navadno izglagolskim, ali pridevnikom, z oslabljenim pomenom, kdo/kaj; česa, (od česa, zavoljo česa), komu/čemu, k čemu, kaj, za kaj, (s čim) izraža dejanje, kot ga določa samostalnik ali pridevnik

17. kdo/kaj; komu, kaj, s prisl. določilom kraja narediti, povzročiti, da kdo/kaj pride

17.1 na določeno mesto; SODOBNA USTREZNICA: dati, položiti

17.2 v določen položaj; SODOBNA USTREZNICA: položiti

18. v velelniku, z nikalnico, kdo/kaj; komu, kaj narediti, da se more kaj zgoditi; SODOBNA USTREZNICA: pustiti, dopustiti

18.1 pogosto z nedoločnikom, kdo; komu, koga/kaj omogočiti, da kdo dobi kaj ali da se kaj zgodi; SODOBNA USTREZNICA: dati

19. nedov., z nikalnico, v zvezi z za, kdo; za koga/kaj imeti, kazati željo, pripravljenost spoznati koga/kaj, ukvarjati se s kom/čim; SODOBNA USTREZNICA: meniti se

19.1 z nikalnico, kdo; za kaj biti do česa v takem odnosu, da vpliva na ravnanje; SODOBNA USTREZNICA: meniti se

19.2 z nikalnico, kdo; za koga imeti, kazati do koga zelo negativen odnos, izvirajoč iz prepričanja o njegovi ničvrednosti; SODOBNA USTREZNICA: prezirati, zaničevati

20. navadno z nedoločnikom, kdo/kaj; komu, kaj izraziti voljo, da kdo opravi kako dejanje; SODOBNA USTREZNICA: ukazati, naročiti

20.1 narediti, da je kdo dolžen opraviti kaj; SODOBNA USTREZNICA: naložiti

FREKVENCA: približno 7000 pojavitev v 51 delih

FRAZEOLOGIJA: Bog daj, Bog daj dobro jutro/dober dan/dober večer, Bog ne daj, dati antvert/odgovor od česa, za koga / dati račun/rajtingo od česa, dati besedo, dati (k čemu) tek, dati kaj na dan, dati kaj na pomnjenje, dati kaj na svetlobo, dati kaj od koga, dati koga/kaj pred kom, dati koga pod meč, dati koga pod noge/podplate (koga), dati komu/čemu dolg (česa), dati komu/čemu krivo , dati komu/čemu mesto/plac/prostor, dati komu/čemu prav, dati komu/čemu slovo, dati komu dobre/lepe besede, dati komu hude/trde besede, dati komu kaj k službi, dati komu kaj na del, dati komu kaj v misel, dati (komu) kaj v srce, dati komu kaj v usta, dati komu koga/kaj v roko/v roke/pod roke, dati komu roko/roke/desnico, dati komu srce , dati na vest, dati na znanje, dati odlog života, dati v smrt, dati voljo k čemu, kakor Bog da, kamer Bog da, ne dati ene škufice/obeno škufico za kaj, ne dati komu pokoja/miru

TERMINOLOGIJA: dati (deželo) na rešitvo, dati falš pričo

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

davanje -a (davanje, davajne) samostalnik srednjega spola

1. delanje, da kaj prehaja k drugemu; SODOBNA USTREZNICA: dajanje

2. česa delanje, da kaj prehaja k drugemu v last brez plačila; SODOBNA USTREZNICA: darovanje

2.1 delanje, da kdo dobi kaj zastonj, iz usmiljenja, dobrote; SODOBNA USTREZNICA: darovanje

3. v zvezi gmajn davanje kar se (obvezno) daje v denarju ali naturalijah; SODOBNA USTREZNICA: splošna dajatev

FREKVENCA: 5 pojavitev v 2 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

davati -am nedovršni glagol

1. kdo; komu, kaj delati

1.1 s prisl. določilom kraja da kaj prehaja k drugemu s pomočjo rok; SODOBNA USTREZNICA: izročati

1.2 da kdo/kaj dobi koga/kaj; SODOBNA USTREZNICA: dajati

1.2.1 kdo; čemu, kaj delati, omogočati, da kdo/kaj lahko kaj uporablja ali s čim razpolaga; SODOBNA USTREZNICA: dajati, določati

2. kdo; kaj delati, da kdo dobi kaj zastonj, iz usmiljenja, dobrote; SODOBNA USTREZNICA: darovati

3. kdo; (iz česa), komu, kaj podeljevati, dodeljevati komu kaj iz lastne (božje) moči, vsemogočnosti, vsevednosti, previdnosti; SODOBNA USTREZNICA: darovati

4. v trpniku, kaj; komu, (s čim) darovati kaj komu (navadno božanstvu) v čast za pridobitev ali ohranjanje njegove naklonjenosti; SODOBNA USTREZNICA: žrtvovati

5. kdo; komu, kaj delati, da kaj preide h komu kot obvezna, predpisana dajatev; SODOBNA USTREZNICA: dajati

6. v trpniku, kaj; (v čem) delati, da kaj opravlja določeno nalogo in s tem zadovoljuje potrebe; SODOBNA USTREZNICA: uporabljati

7. kdo; komu, h komu, koga omogočati, da kdo dobi ženo kot zakonsko, življenjsko partnerico; SODOBNA USTREZNICA: dajati

8. kdo; kaj ustvarjati kaj kot rezultat svoje sposobnosti, dejavnosti; SODOBNA USTREZNICA: dajati

9. kdo; komu, koga/kaj, s prisl. določilom kraja delati, da kdo/kaj pride na določeno mesto; SODOBNA USTREZNICA: dajati

FREKVENCA: 32 pojavitev v 9 delih

FRAZEOLOGIJA: davati koga/kaj pred kom

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

dávčni orgán -ega -a m

Davčni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

dávek -vka m (á)
1. splošna dajatev za kritje skupnih izdatkov javne uprave: izterjati, odmeriti, odpraviti davek; plačati, utajiti davke; pobirati, znižati davke; naložiti davke; občinski davek / prometni, vinski, zemljiški davek; davek od dohodka, od prometa; davek na dodano vrednost [DDV]; davek na dohodek, na promet; odmera, znižanje davka; biti prost davka; imeti tisoč evrov davka
♦ pravn. direktni ali neposredni davek od dohodkov in premoženja; indirektni ali posredni davek ki ga plača potrošnik ob nakupu blaga
2. ekspr. kar kdo stori, dá kot svoj delež za izpolnitev obveznosti: naši narodi so plačali svoj davek v krvi; pesnikov davek literarni modi / dolgo so plačevali davek zaostalosti trpeli posledice zaostalosti
● Turki so pobirali krvni davek jemali s seboj dečke iz osvojenih dežel; publ. krvni davek izgubljena življenja v vojni, v prometnih nesrečah

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

dávek -vka m

splošna dajatev za kritje skupnih izdatkov javne uprave

SINONIMI:

taksa, nar. dača1, star. danj, zastar. fronki, star. štibra

GLEJ ŠE: dohodnina, dohodnina, dohodnina, donosnina, trošarina

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024

dávek Frazemi s sestavino dávek:
kŕvni dávek, plačáti dávek čému/na kàj, za kàj, plačáti kŕvni dávek, pobírati kŕvni davek, zmánjšati kŕvni dávek

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

dávek -vka m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

davek ► ˈdaːvak ˈdaːfka m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

dávek od sréčk -vka -- -- m

Davčni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

dávščina -e ž (á)
dajatev v obliki davka, pristojbine ali prispevka: naložiti nove davščine; plačevati davščino; davki, pristojbine in druge davščine; občinske davščine

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

dávščina -e ž

Davčni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

denar -ja (denar, dinar, danar) samostalnik moškega spola

1. mn. splošno veljavno plačilno sredstvo in merilo vrednosti; SODOBNA USTREZNICA: denar

1.1 mn. to plačilno sredstvo, ki se da komu za kako drugo vrednost; SODOBNA USTREZNICA: plačilo, znesek

1.2 mn. denarno premoženje; SODOBNA USTREZNICA: denar

2. kovan predmet, navadno iz dragocene kovine, ki se uporablja kot plačilno sredstvo ali kot merilo vrednosti; SODOBNA USTREZNICA: kovanec, novec

2.1 srebrn rimski kovanec za deset asov ali štiri sesterce; SODOBNA USTREZNICA: srebrnik, denarij

2.2 grška denarna enota, po vrednosti izenačena z rimskim denarijem; SODOBNA USTREZNICA: drahma

2.3 bakren rimski novec manjše vrednosti; SODOBNA USTREZNICA: as

2.4 kovanec manjše vrednosti nasploh

FREKVENCA: približno 900 pojavitev v 32 delih

FRAZEOLOGIJA: Judežev denar, krvni denarji

TERMINOLOGIJA: činžni denar / denar od dohodka, rešitni denarji

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

denárna obvéznost -e -i ž

Davčni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

desetína -e ž (í)
1. del na deset enakih delov razdeljene celote: dobil je desetino dobička; ekspr. niti desetina tega ni res! / desetina litra
♦ mat. ena cela, devet desetin
2. vojaška enota desetih vojakov: zasedi je prihitela na pomoč naša desetina z dvema puškomitraljezoma; komandir desetine
// organizirana skupina desetih ljudi: bili so najboljša desetina v zadrugi; tekmovanje pionirskih gasilskih desetin; tekmovalna desetina; vodja desetine
3. v fevdalizmu podložniška dajatev desetega dela pridelka, dohodkov zemljiškemu gospodu ali cerkvi: dajati, pobirati desetino; hiša je bila oproščena tlake in desetine; cerkvena desetina; žitna desetina
4. ruska ploščinska mera, 1,092 ha: barin je imel sto desetin zemlje
5. nav. mn., ekspr., z rodilnikom velika množina: desetine let so minile od takrat; prehodili so že desetine kilometrov; hiši sta nekaj desetin korakov narazen / zaradi izdaj je padlo na desetine naših borcev
● star. v desetino iti po ljudskem verovanju iti po svetu kot deseti brat ali sestra

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

desetina [desetína] samostalnik ženskega spola

podložniška dajatev desetega dela pridelka; desetina

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

desetina -e ž desetina, tj. 1. del na deset enakih delov razdeljene celote: enu lejtu imà 365. dny, deſſetina im. ed. od leteh oſtane 40. dny ǀ kadar bi uni ſholner li deſsetino tož. ed. sa Boga prestal, uniga, kar sa ſvojo reuno plazho prestoij ǀ nej ſo deſſetino tož. ed. grehou doperneſli ǀ je vidil … Melchiſedech v'deſsetini mest. ed. 2. podložniška dajatev gosposki: menite obogatit kadar deſſetine rod. ed. pravizhnu Mashnikom neopravite ǀ plazhai Gospojſki deſſetino tož. ed. ǀ Kulikajn krat taiſte v' deſſetini mest. ed. ogolufati ǀ de bi njegova dershina Prasnike poslovala deſſetine tož. mn. je pravizhnu opraulal

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

desetina -e samostalnik ženskega spola

dajatev desetega dela česa, navadno namenjena duhovnikom; SODOBNA USTREZNICA: desetina

FREKVENCA: 139 pojavitev v 16 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

desetiniti [desetíniti desetȋnim] nedovršni glagol

pobirati desetino

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

desetovati [desetováti desetȗjem] nedovršni glagol

pobirati desetino

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

devetína -e ž (í)
del na devet enakih delov razdeljene celote: vsak je dobil svojo devetino
♦ zgod. podložniška dajatev devetega dela pridelkov, dohodkov zemljiškemu gospodu

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

dobíček -čka m (ȋ)
1. presežek izkupička nad stroški ali prodajne cene nad nakupno ceno: pri kupčiji ni imel dobička; v podjetju so si delili dobiček; tovarna je ustvarila velik dobiček; ali bo kaj dobička? ekspr. masten dobiček / trgovina mu je prinašala lepe dobičke; prodajati z dobičkom / vojni dobiček
♦ ekon. čisti dobiček ki ostane po odbitku vseh bremen, dajatev ali dolgov; tržni dobiček
2. korist, ki izvira iz česa: od takega ravnanja ne boš imel nobenega dobička; pri vsaki stvari gleda samo na svoj dobiček; dobiček iz pravd
● biti na dobičku imeti korist, zaslužiti; preg. kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima spore izkoristijo navadno tisti, ki v njih niso udeleženi
3. zastar. plačilo: prevažal je ljudi čez reko za dober dobiček

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

dodátek za pomóč in postréžbo -tka -- -- -- -- m

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

dohọ̑dek -dka m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

dohodek -dka (dohodak, dohodek) samostalnik moškega spola

1. kar se obvezno da/daje oblastem v denarju ali naturalijah; SODOBNA USTREZNICA: davek, dajatev

1.1 dohodek od teh dajatev

2. v fevdalizmu dohodek od dajatev duhovnikom

FREKVENCA: 23 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

dokônčna prótidámpinška dajátev -e -e -tve ž

Davčni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

dospéti -spèm dov. (ẹ́ ȅ)
1. knjiž. priti, prispeti: planinci so dospeli na vrh gore; dospeti do gozda; ladja dospe na cilj; hitela sta in v mesto sta dospela ravno opoldne; proti jutru smo dospeli domov / iz mesta so dospele novice; pren. moje trpljenje je dospelo do vrha; stvar je dospela do kritične točke
2. ekon., fin., navadno v zvezi z dolg, menica priti do dneva, termina, ko je treba plačati: menice so dospele; dajatev, dolg dospe v plačilo 1. januarja

dospévši

zastar.:

dospevši do vrha, se je oddahnil

dospèl

in dospél -éla -o:

dospeli rokopisi

plačati dospele anuitete

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

družínski prejémek -ega -mka m

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

držáva článica -e -e ž

Davčni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

eCarína -e ž

Davčni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

ekolóška táksa -e -e ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

ênkraten1 -tna -o prid. (ē)
ki nima ponovitve: izplačati enkratni dodatek; enkraten poskus; enkratna dajatev; enkratno čiščenje / enkratna doza zdravila; filter za enkratno uporabo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

ênkratna dajátev -e -tve ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

financíranje jávne porábe -a -- -- s

Davčni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

finánčna slúžba -e -e ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

fiskálni prihódek -ega -dka m

Davčni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

gornica [gorníca] samostalnik ženskega spola

zakon o rudarstvu

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

gòrno -a s gorščina, dajatev: da je veliko gorna vu farofe dao vküpzvoziti KOJ (1914), 114; gda je gorne dug notribráni AIP 1876, br. 2, 7

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

gôrski -a -o prid. (ó)
nanašajoč se na goro: gorski greben; gorski vrhovi; gorska skupina; strma gorska pobočja / gorski zrak; gorska cesta; gorske rastline, živali / gorski svet; gorska pokrajina / gorski reševalec kdor je usposobljen za reševanje ponesrečencev v gorah; gorski vodnik kdor se ukvarja z vodenjem ljudi po visokih gorah; gorska reševalna služba organizacija za pomoč ponesrečencem v gorah; gorska straža organizacija za varstvo gorske narave
♦ bot. gorski brest; gorska sretena gorska rastlina z velikimi rumenimi cveti in pernatimi listi, Geum montanum; geogr. gorski čok osamljena gora ali gorska skupina, nastala ob prelomih; gorski hrbet zaobljena, podolgovata gorska vzpetina; med. gorska bolezen slabost zaradi zredčenega zraka; pravn. gorske bukve zapis dolžnosti in dajatev zakupnikov vinogradov v fevdalizmu; zgod. gorski gospod v fevdalizmu zemljiški gospod, ki daje vinograde v zakup po gorskem pravu; gorsko pravo v fevdalizmu pravila, ki urejajo pravna razmerja med gorskim gospodom in zakupniki

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

górščina -e ž (ọ̑)
zgod., v fevdalizmu podložniška dajatev gorskemu gospodu, navadno mošt ali vino: dajati, pobirati gorščino; odprava gorščine

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

górščina -e ž (ọ̑) zgod. |dajatev|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

górščina -e ž

zgod., v fevdalizmu podložniška dajatev gorskemu gospodu, navadno mošt, vino

SINONIMI:

zgod. gorna, zgod. gornina

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024

gospóščina -e tudi gospôščina -e ž, skup. (ọ́; ọ̑; ó) zastar. gospoda; števn. |posestvo; dajatev|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

imunitéta -e ž (ẹ̑)
1. pravn. pravica izvzetosti iz oblasti določenih zakonov, nedotakljivost: imeti, kršiti imuniteto; odvzeti komu imuniteto; sklicevati se na imuniteto / diplomatska imuniteta nedopustnost kazenskega pregona diplomatov; poslanska imuniteta
♦ zgod. izvzetost od javnih dajatev ali drugih javnih obveznosti
2. med. imunost: ugotoviti imuniteto

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

..ína ž. prip. obr. (í)
1. 'lastnost' globína, jačína, višína
2. 'popredmetena lastnost' desetína, kislína, toplína
3. 'dajatev, prejemek' bilančnína, dnína, lovnína, mesečnína, mostnína, odkupnína
4. 'snov' bisernína, celičnína, hodnína, hrastovína, jagnječevína, jalovína, koruzovína, lipovína
5. 'količina' desetína, dvojína, količína, stotína, večína
6. 'skupno ime' bakrenína, gabrína, mladína

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

..ina ž. prip. obr.
1. 'lastnost' gospóščina
2. 'jezik, narečje' angléščina, čákavščina, slovénščina
3. 'dajatev, prejemek' dávščina
4. 'skupno ime' divjáčina, brátovščina

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

invalidnína -e ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

izravnálna carína -e -e ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

izravnálna dajátev -e -tve ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

jáven -vna -o prid. (á)
1. ki je v zvezi z družbeno skupnostjo in ne s posameznikom: javni interesi; zadeva javnega pomena; skrbeti za javno blaginjo; ogroziti javne koristi; brigati se za javne zadeve; pereča javna vprašanja
// ki se kaže, izraža v kaki družbeni skupnosti: vplivati na javno moralo; vzbujati javno pohujšanje; ugotavljati javno razpoloženje / javno mnenje družbeno pogojeno mnenje večine prebivalstva ali reprezentančne skupine o določeni stvari
2. namenjen uporabi, koristi vseh ljudi, skupnosti: javne dobrine; javne naprave / hoditi v javne lokale; javni park; skrbeti za red na javnih prostorih; javne ceste; javna knjižnica, tehtnica; javna dela; javno kopališče; javna prevozna sredstva
3. ki se opravi tako, da se z njim javnost, ljudje lahko seznanijo: pripravljati se na javen obračun; dati javen odgovor; javna obsodba, polemika / javni natečaj za oddajo gradbenih del; imenovati direktorja na osnovi javnega razpisa / javna seja; delo državnih organov mora biti javno / to je bil njegov prvi javni nastop nastop v tisku, na radiu, televiziji ali pred občinstvom; javna anketa anketa, pri kateri so anketiranci znani; javno glasovanje glasovanje, pri katerem vsak svoje mnenje izrazi tako, da drugi zanj vedo
// ki mu prisostvuje, se ga udeleži občinstvo navadno brez omejitve: javna predstava, razstava; javna razprava na sodišču; javna usmrtitev; javno predavanje / javne prireditve; javna radijska oddaja oddaja, pri kateri je občinstvo; javno predvajanje filma predvajanje v kinematografih ali na televiziji
// ki se opravi pred ljudmi, vpričo ljudi: javen prepir; dobiti javno pohvalo
4. nanašajoč se na družbeno dejavnost, dogajanje: javni delavec, funkcionar / pripravljati se na javno delovanje; vključiti se v javno dogajanje; javno življenje / ima javne funkcije / državljan kot javno bitje
● javna hiša hiša, lokal, v katerem je za plačilo možno imeti spolne odnose; ekspr. javna skrivnost stvar, za katero že vsi vedo; ekspr. varuh javne varnosti policist; knjiž. javna ženska prostitutka; publ. sredstva javnega obveščanja časopisje, radio, televizija
♦ ekon. javni kapital kapital, ki je last države, političnoteritorialnih enot ali javnih ustanov; javna družba družba, katere člani odgovarjajo s celotnim premoženjem; javna investicija investicija v objekt za splošne družbene potrebe; javna sredstva sredstva, ki so družbena last ali last državnih organov oziroma ustanov; fin. javni kredit kredit, ki ga najamejo državni organi; pravn. javni organ; javni pravobranilec nekdaj predstavnik javnega pravobranilstva; javni red red, ki ga zahtevajo zakoni in drugi predpisi državnih organov ali ukrepi pooblaščenih oseb teh organov; javni tožilec; javni uslužbenec oseba, ki v javni ustanovi opravlja službo kot svoj redni poklic; javna dajatev prisilna denarna dajatev, ki jo država enostransko naloži občanom; dajatev, ki si jo samoupravno naložijo občani, navadno denarna; javna listina listina, ki jo izda javni organ v mejah svoje pristojnosti in v predpisani obliki; javna služba dejavnost, ki zadovoljuje določene potrebe skupnosti; javna uprava odločanje o javnih zadevah; sistem organov, ki odločajo o javnih zadevah; javna ustanova organizacija javne uprave in družbene službe; javna varnost del državne uprave, ki skrbi zlasti za osebno, premoženjsko, prometno varnost; organi javne varnosti; javno pravo pravo, ki ureja odnose, v katerih je vsaj ena stranka nosilec javne oblasti, ali odnose, ki so splošnega pomena za družbeno skupnost; javno pravobranilstvo; javno tožilstvo; šol. javna šola šola, ki je dostopna vsem ljudem ob enakih pogojih; urb. javne zgradbe zgradbe za upravne, kulturne, zdravstvene, gospodarske dejavnosti

jávno

prisl.:

javno delovati

javno glasovati, govoriti, izjaviti

javno preklicati zmote

javno se je sprehajal z njo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

jávnofinánčna obvéznost -e -i ž

Davčni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

jávno naznanílo -ega -a s

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

jávnopráven -vna -o prid. (á-ā)
nanašajoč se na javno pravo: javnopravni predpis / javnopravna dajatev dajatev, določena z javnim pravom

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

jávnoprávna denárna nèdávčna obvéznost -e -e -e -i ž

Davčni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

jésihar Frazemi s sestavino jésihar:
dréti se kot jésihar, kričáti kot jésihar, vpíti kot jésihar

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

júrjevica -e ž (ú)
nar. gozdna rastlina z močno dišečimi drobnimi belimi cveti; šmarnica: dišeče jurjevice
♦ zgod. jurjevica v fevdalizmu podložniška dajatev zemljiškemu gospodu 24. aprila

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

kataster

Predlog

katastra samostalnik moškega spola

uradni seznam zemljišč s podatki o parcelah

uradni popis

IZGOVOR: [katástər], rodilnik [katástra]

BESEDOTVORJE: katastrski

ZVEZE: franciscejski kataster, terezijanski kataster

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

Katera oblika je pravilna: »oktroj« ali »oktroa«?

Pri pripravi besedila za objavo, ki se nanaša na Majniško deklaracijo in deklaracijsko gibanje, smo naleteli na težavo pri zapisu besede oktroj oziroma oktroa. Beseda je francoskega izvora, v slovenščino je bila prevzeta po nemškem zapisu. Danes se uporablja samo še v historičnem pomenu in se nanaša na čas med obema vojnama. Ohranili sta se zgolj glagolska oblika (oktroirati) in pridevniška oblika (oktroiran). Dokumentarno gradivo in časopisni viri tega časa jo v veliki večini primerov zapisujejo v obliki oktroj. V določenih slovarjih tujk se še pojavi, in sicer v zapisu oktroa. Katera oblika je torej pravilna in kako jo sklanjamo?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

kazen [kȃzǝn kȃzna] samostalnik moškega spola

letna podložniška dajatev v obliki žita

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

klonīti1 klọ́nim nedov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

kméčki -a -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na kmete: kmečko dekle; kmečko prebivalstvo / publ. težnje širokih kmečkih množic / biti kmečkega rodu, stanu / kmečki slog / drama se godi v kmečkem okolju; opisovati kmečko življenje / knjiž. (kmečki) dom kmečka hiša, navadno z gospodarskimi poslopji; kmečki kot jedilni kot s pohištvom v kmečkem slogu; kmečki voz; kmečka hiša; kmečka jed preprosta jed, ki se pripravlja zlasti na kmetih; kmečka peč velika peč, ki se kuri zunaj prostora, katerega ogreva; kmečka posest zemlja, ki jo ima kmet; v stanovanju si je uredil kmečko sobo; kmečko delo delo na polju in pri živini; kmečko gospodarstvo / slabš. poročil se je s tisto kmečko butaro nerodno, okorno žensko / vzemi, kaj se braniš kakor kmečka nevesta v zadregi; zelo
♦ agr. mala kmečka produkcija produkcija, ki zadostuje le za osebne potrebe kmeta; bot. kmečki tobak gojena rastlina z zelenkasto rumenimi cveti, Nicotiana rustica; pravn. kmečko zavarovanje; šah. kmečka končnica končnica, v kateri so samo kmetje; tur. kmečka ohcet folklorna prireditev s prikazovanjem starih običajev svatbe v kmečkem okolju; zgod. kmečki upori do odprave tlačanstva upori kmetov proti fevdalcem zaradi povečanja zlasti denarnih dajatev; boji kmetov za osvoboditev izpod tlačanstva; zool. kmečka lastovka lastovka z izrazito izrezanim repom, po hrbtu kovinsko modra, po trebuhu rdečkasto bela, Hirundo rustica

kméčko

prisl.:

kmečko oblečena ženska

(po) kmečko se obnašati

sam.: v njegovem vedenju je nekaj kmečkega

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

kolektúra -e ž (ȗ)
1. nekdaj dajatev cerkvenim ljudem; bera: priti po kolekturo
2. knjiž. prodajalna srečk: prodajati v kolekturi

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

kombinírana nomenklatúra -e -e ž

Davčni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

kompenzacíjska carína -e -e ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

koncesíjska dajátev -e -tve ž

Urbanistični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

kontribúcija -e ž (ú)
1. dajatev, ki se določi pripadnikom okupirane ali premagane države, vojna odškodnina: Nemci so morali plačati velike kontribucije / vojna kontribucija
2. zgod., v stari Avstriji podložnikova dajatev zemljiškemu gospodu, zlasti za vojne namene: pobirali so kontribucijo
3. knjiž. dajatev, prispevek sploh: kontribucija članic Organizacije združenih narodov

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

kontribúcija -e ž (ú) zgod. pobirati ~o |dajatve zemljiškemu gospodu|; Nemci so plačali velike ~e vojne odškodnine; neobč. dajatev, prispevek

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

konvencionálna carínska stôpnja -e -e -e ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

kosmàt -áta -o prid. (ȁ ā)
1. zelo porasel z dlakami: po prsih je kosmat; ima kosmate noge / kosmata žival
// nav. ekspr. porasel s kocinami, neobrit: kosmata brada; kosmat po obrazu
2. nav. ekspr. ki ima negladko površino, navadno s štrlečimi dlakami ali vlakni: kosmat klobuk; pokriti se s kosmato kapo, kučmo / kosmato blago; tkanina je kosmata na obeh straneh / kot vzklik kapa kosmata, tega pa nisem vedel
3. ekon. ki vključuje odbitke vseh bremen, dajatev ali dolgov: kosmati prejemki; kosmata cena / kosmata teža skupna teža blaga in embalaže; bruto teža
4. ekspr. nespodoben, opolzek: kosmati dovtipi; povedal je nekaj kosmatih šal
● ekspr. to je kosmata laž velika, očitna; ekspr. imajo kosmato vest so krivi česa; ekspr. fant ima kosmata ušesa noče slišati, upoštevati stvari, ki mu niso všeč, zlasti ukazov; ekspr. ta je pa res kosmata! ta novica, izjava je zelo pretirana, neverjetna
♦ bot. kosmati sleč alpska grmičasta rastlina z rdečimi cveti; dlakavi sleč

kosmáto

prisl.:

kosmato zakleti

kosmáti

-a -o sam.:

povedal je marsikatero kosmato

/ kot vzklik tristo kosmatih!

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

létina -e ž (ẹ̄)
1. kar se pridela v (enem) letu: letina dobro kaže; kakšna bo letos letina; tam daje zemlja letino le vsako drugo leto; prodali so vso letino tobaka; spravljati letino; sadna, vinska letina; bogata letina krompirja; pren., ekspr. lani je izšlo dvajset pesniških zbirk, to je kar dobra letina
// s prilastkom določen čas v okviru enega leta glede na pridelek: takrat so se vrstile dobre letine; pogovarjati se o slabih letinah; bali so se ga kot hude letine zelo / ob dobri letini je pridelal sto mernikov pšenice
● lani je bila sadna letina ali letina za sadje so sadna drevesa dobro obrodila
2. gozd. enoletni debelinski prirastek lesa; letnica: šteti letine
♦ pravn. letina v fevdalizmu podložniška dajatev sodni oblasti kot odškodnina za varstveno poslovanje v enem letu

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

létni dodátek -ega -tka m

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

mehanízem za izravnávo ogljíka -zma -- -- -- m

Davčni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

mêja Frazemi s sestavino mêja:
do skrájne mêje, do skrájnih mêj, iméti svôje mêje, preségati vsè mêje, tó preséga vsè mêje, v razúmnih mêjah, vsáka stvár imá svôje mêje, vsè imá svôje mêje

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

mitnína -e ž (í) |dajatev|: pobirati ~o

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

mitnȋna -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

mrtváščina -e ž (ā)
zgod., v fevdalizmu dajatev zemljiškemu gospodu od podložnikove zapuščine; umrlina: dati vola za mrtvaščino; odprava mrtvaščine

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

načêlo ekvivalénce -a -- s

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

nadomestílo za uporábo stávbnega zemljíšča -a -- -- -- -- s

Davčni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

nadomestílo za uporábo stávbnega zemljíšča -a -- -- -- -- s

Urbanistični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

nadoméstna izpolnítev -e -tve ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

Naglasno mesto samostalnika »ploščina«

Spoštovani, za študijske potrebe sem brskala po portalu Fran in pri iztočnici ploščina v SSKJ2 opazila variantnost naglasa (plôščina/ploščína), medtem ko je ta ista iztočnica v Pravopisu zapisana s samo eno varianto naglasa: ploščína. Zanima me, zakaj je temu tako.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

nakládanje -a s (ȃ)
glagolnik od nakladati: nakladanje hlodov, peska; nakladanje živine; prostor za nakladanje / nakladanje ladij, vagonov / njegova naloga je nakladanje peči / nakladanje novih dajatev / ekspr.: nakladanje o ljubezni, spoštovanju in demokraciji; to je čisto navadno nakladanje; dovolj nakladanja!

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

naménski dávek -ega -vka m

Davčni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

naráva -e ž (ȃ)
1. od človeka neodvisni predmetni svet in sile, ki v njem delujejo: opazovati, raziskovati naravo in njene pojave; nekatere elemente najdemo v naravi proste; upoštevati zakonitosti v razvoju narave; zakoni narave; nauk o naravi; ekspr. človekov boj z naravo / spomladi se vsa narava prebuja; jesenska narava / neživa voda, zemlja, zrak, nebesna telesa, živa narava živali, rastline, človek
// nav. ekspr. ta svet kot ustvarjalec, vir česa: preživljali so se s tem, kar jim je dala narava; narava mu je podarila same lepe lastnosti; čuda narave; te čeri in soteske so delo narave; vznes. darovi matere narave; naravni gozd je enkratna biološka mojstrovina narave
2. del zemeljske površine, ki ga človek še ni bistveno spremenil: kvariti, spreminjati naravo; otroci naj bodo čim več v naravi; divja, nedotaknjena narava; lepote narave; ljubitelj narave; izlet v naravo; urediti si prostor za bivanje v naravi / spomenik se lepo vrašča v naravo v naravno okolje / ekspr. v mestu je vse izumetničeno, na kmetih pa še gospoduje narava; uživati naravo / slikati naravo; pesnik jemlje prispodobe iz narave
3. kar označuje, loči kaj od drugega: značilnosti človeške narave / opredeliti naravo poezije; preiskati naravo virusov / prodreti v naravo stvari
// kar označuje, loči kaj od drugega v okviru iste vrste: govoriti o naravi določene bolezni; upoštevati naravo dela; ugotoviti naravo poškodbe / z oslabljenim pomenom: predavanje je bilo bolj informativne narave; vzrok za spor je politične narave
4. navadno s prilastkom skupek človekovih lastnosti, iz katerih izhaja njegovo ravnanje: bila sta različne narave; ekspr. pokazal je svojo pravo naravo / biti dobre, nasilne, razdražljive narave / po naravi je blag, miroljuben; to je v njegovi naravi / ekspr. on je umetniška narava
5. navadno s prilastkom skupek zlasti telesnih lastnosti, značilnosti človeka: zaradi svoje narave je zmogel tak napor; biti močne, slabotne narave; imeti trdno, ekspr. železno naravo
● ekspr. igra narave nenavaden, izjemen pojav v naravi; plačati v naravi ne z denarjem; dajatev v naravi v pridelkih; preg. volk dlako menja, a narave nikdar človek ne more zatajiti svojega bistva
♦ filoz. filozofija narave filozofska disciplina, ki raziskuje zakone narave s filozofskega stališča; šol. spoznavanje narave in družbe nekdaj učni predmet o tem v osnovni šoli; šola v naravi večdnevno bivanje zunaj kraja šole, namenjeno pouku nekaterih predmetov in spoznavanju narave

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

naturálen -lna -o prid. (ȃ)
knjiž. ki se daje, dobiva v blagu: naturalni prejemki, prispevki; naturalna dajatev / naturalna preskrba
♦ ekon. naturalni denar blago, ki služi kot plačilno sredstvo; naturalna menjava neposredna menjava blaga za blago; naturalno gospodarstvo gospodarstvo, v katerem se ne uporablja denar; gospodarstvo, za katero je značilno, da proizvaja samo za lastno uporabo, ne za tržišče; pravn. naturalno stanovanje nekdaj stanovanje, ki nadomešča del plače

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

nèodpláčen -čna -o prid. (ȅ-á)
pravn. nanašajoč se na dajatev brez plačila, povračila: neodplačen prenos premoženja

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

néto prisl. (ẹ̑)
po odbitku dajatev, prispevkov, stroškov: dobil boš neto pet tisoč; neto izračunani prejemki / cene veljajo za sto kilogramov neto čiste teže; v prid. rabi: bruto in neto dohodek čisti dohodek; neto proizvodnja / neto teža čista teža
♦ ekon. neto produkt in netoprodukt na novo ustvarjena vrednost proizvodnje v določenem razdobju, navadno v enem letu; neto naložba naložba, ki ne obsega nadomestila za amortizacijo; trg. bruto za neto zaračunavanje blaga po njegovi bruto teži

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

néto nač. prisl. (ẹ̑) Cene veljajo za sto kilogramov ~ |čiste teže|; ~ izračunani osebni prejemki |po odbitku dajatev|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

obligácija -e ž (á)
1. pravn. pravno razmerje, na podlagi katerega je ena stranka upravičena zahtevati od druge določeno dajatev, storitev; obveznost, obveza: nastanek obligacije
// knjiž. obveznost, dolžnost: ni prišel, ker ima druge obligacije
2. fin. vrednostni papir, ki prinaša vplačniku obresti in je podlaga za vračilo posojila; obveznica: izdati obligacije; naložiti denar v obligacije / državne obligacije

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

obligacíjska pravíca -e -e ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

obligacíjski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na obligacijo, obveznosten:
a) obligacijska pogodba, pravica / obligacijsko pravo pravo, ki ureja obligacijska razmerja; obligacijsko razmerje pravno razmerje, na podlagi katerega je ena stranka upravičena zahtevati od druge določeno dajatev, storitev
b) obligacijsko posojilo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

obmóčje prôste trgovíne -a -- -- s

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

obračún prispévkov za sociálno várnost -a -- -- -- -- m

Davčni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

obvéznost -i ž (ẹ́)
1. kar se po določenih normah, predpisih mora storiti, opraviti: imeti, izpolniti obveznost; naložili so mu nove obveznosti; družabne obveznosti / to je njihova moralna obveznost dolžnost / delovna obveznost dnevno ali tedensko število ur, ki jih mora opraviti delavec / sprejeti kaj brez obveznosti
// kar se po določenih normah, predpisih mora plačati, poravnati: izpolniti obveznost / davčna, denarna, plačilna obveznost
2. nav. mn. kar mora kdo storiti, opravljati v zvezi s svojim poklicem, položajem, pripadnostjo; dolžnost: obveznosti ga kličejo drugam; imeti, sprejeti obveznosti; izpolnjevati svoje obveznosti; nalagati komu obveznosti; pravice in obveznosti
3. pravn. pravno razmerje, na podlagi katerega je ena stranka upravičena zahtevati od druge določeno dajatev, storitev: obveznost nastane, preneha / izjavna obveznost obveznost dati na vprašanje pristojnega organa izjavo; iztožljiva obveznost ki se da iztožiti; mednarodnopravne obveznosti; pogodbena obveznost
♦ fin. a vista obveznosti bank na zahtevo takoj plačljive obveznosti; šol. izpolniti šolsko obveznost končati devet let šolanja v osnovni šoli; učna obveznost učitelja tedensko število ur pouka, ki jih mora opraviti učitelj; voj. vojaška obveznost predpisano služenje vojaškega roka

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

obvéznost -i ž

1.

kar se po določenih normah, predpisih mora storiti, opraviti

SINONIMI:

obveza, knj.izroč. obligacija

2.

pravn. pravno razmerje, na podlagi katerega je ena stranka upravičena zahtevati od druge določeno dajatev, storitev

SINONIMI:

pravn. obligacija, pravn. obligacijsko razmerje, knj.izroč. obveza, pravn. obveznostno razmerje

GLEJ ŠE SINONIM: dolžnost
GLEJ ŠE: vojaščina, prost2

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024

obvézno zdrávstveno zavarovánje -ega -ega -a s

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

odkrížati -am dov. -an -ana (í; ȋ) neobč. koga česa ~ zadolženca dajatev oprostiti, rešiti
odkrížati se -am se (í; ȋ) poud. |znebiti se|: koga/česa ~ ~ nadležneža

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

odkrížati se -am se dov. (ī)
znebiti se, otresti se: hitro, težko se ga je odkrižala / odkrižati se dolžnosti, skrbi za koga / ni se mogel odkrižati ljubosumnosti, misli nanjo

odkrížati

knjiž., zastar.

oprostiti,

rešiti:

odkrižati koga dajatev

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

odkup [odkȗp] (odkop) samostalnik moškega spola

odkup
davek, ki ga ženin plača ob poroki

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

odškodnína -e ž (ī)
kar se da, dobi
a) za poravnavo škode: oškodovanci niso zahtevali odškodnine; plačati odškodnino; tožiti za odškodnino; dobiti odškodnino za bolečine / vojna odškodnina dajatev, ki se določi pripadnikom okupirane ali premagane države
b) za uporabo, obrabo: prepustil mu je sobo za dve leti brez odškodnine; odškodnina za uporabo mestnega zemljišča
c) za storitev, delo: obljubil sem mu pomoč pri urejanju brez odškodnine; igral bo tudi pri radiu za primerno odškodnino honorar / odpuščenim vojakom so prepustili konje za majhno odškodnino

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

ogljíčna dajátev na uvóženo blagó -e -tve -- -- -- ž

Davčni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

ogljíčna prilagodítev na mêjah -e -tve -- -- ž

Davčni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

ọ̑hrn -a prid.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

okóljska dajátev -e -tve ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

okóljska izravnáva -e -e ž

Davčni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

okóljski -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na okolje: okoljsko varstvo / okoljski program; okoljska dajatev / okoljsko ministrstvo ministrstvo za okolje in prostor / okoljska politika urejanje razmer in odločanje o njih na področju varovanja okolja; okoljska vzgoja vzgoja odnosa do okolja in ravnanja z njim

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

opatovina [opatovína] samostalnik ženskega spola

dajatev opatu, opatiji

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

opustítev carín -tve -- ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

pasívno oplemenítenje -ega -a s

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

pavšálna dajátev -e -tve ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

pavšálnost -i ž (ȃ)
značilnost pavšalnega: pavšalnost dajatev / publ. pavšalnost njegovih izjav približnost, posplošenost

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

pénez -a m (ẹ̑)
nekdaj novec majhne vrednosti: plačal je štirideset penezov
// ekspr. denar sploh: kdaj bom dobil peneze; nikoli nima penezov
♦ pravn. penez nekdaj podložnikova dajatev v denarju za uporabo zemljišča; krvavi penez krvavi denarič

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

periódična dajátev -e -tve ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

poklòn -ôna m (ȍ ó)
1. nagib glave ali glave in zgornjega dela telesa kot pozdrav, izraz spoštovanja: zahvalil se jim je z globokim, rahlim poklonom / v meščanskem okolju, kot pozdrav moj poklon, gospa
2. občudovanje, pohvala, izražena komu neposredno: njegov poklon ji je ugajal / vsi ji delajo poklone / tako povabilo je veljalo za največji poklon priznanje
3. star. dar, darilo: zavrniti poklon / plašč je namenjen njej za poklon
♦ zgod. manjša dajatev, ki so jo podložniki v Poljanski dolini morali plačevati svojemu zemljiškemu gospodu

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

posébna rába -e -e ž

Davčni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

posébna rába -e -e ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

prêdmet izpolnítve -éta -- m

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

prédnostno brême -ega -éna s

Davčni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

predújem -jma m

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

prelevmán -a m (ȃ)
ekon. dodatna dajatev za uvožene, zlasti kmetijske pridelke:

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

prelevmán -a m (ȃ) gosp. |uvozna dajatev|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

pribóljšek -ška m (ọ̑)
1. boljša jed, boljše jedi, ki se dodajajo k običajni hrani: odreči se priboljšku; biti potreben priboljška / imeti, privoščiti si kaj za priboljšek / priboljšek v hrani
// boljša jed, pecivo: skrivaj je dobival priboljške; mati mu je k vojakom poslala razne priboljške
2. pravn. dodatna dajatev izročevalcu posestva, navadno v obliki denarja, pridelkov: izgovoriti si priboljšek; denarni priboljšek

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

pričakována dajátev -e -tve ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

prímščina -e ž (ȋ)
zgod., v fevdalizmu dajatev zemljiškemu gospodu ob prevzemu navadno zakupne kmetije: plačati, zahtevati primščino

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

pripadajóča dajátev -e -tve ž

Davčni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

prispévek -vka m (ẹ̑)
1. denarna vsota ali kaka stvar, ki se za kaj da, prispeva: dati svoj prispevek za novo šolo; zbirati denarne prispevke za izlet; podpreti kaj s prispevkom; letni, mesečni prispevek; prispevek v blagu, obleki / prostovoljni prispevek
// dajatev za zadovoljevanje skupnih potreb: odmeriti, predpisati prispevek; plačati prispevke; določiti stopnjo prispevka; dajatve in prispevki / komunalni prispevek za kritje stroškov komunalne ureditve zazidalnega zemljišča; stanovanjski prispevek; prispevek za invalidsko, pokojninsko in zdravstveno zavarovanje delavcev / družbeni prispevki
♦ ekon. proračunski prispevek nekdaj dajatev proračuna za splošne družbene potrebe; prispevek za socialno varnost del osebnih dohodkov ali dohodka, ki ga odvaja izplačevalec za zdravstveno, pokojninsko, invalidsko zavarovanje
2. s čimer kdo sodeluje, pomaga pri skupnem prizadevanju: prispevek delavca k ustvarjanju dohodka / prispevek režiserja k predstavi / publ. vsak bo dal svoj prispevek k miru, razvoju mednarodnih odnosov bo prispeval / članek je zanimiv prispevek k zgodovini
● prispevki za zgodovino gradivo
3. (krajše) literarno delo, sestavek v kaki publikaciji: napisati prispevek za zbornik; v reviji je izšlo več njegovih prispevkov; objavili so tudi prispevek v domačem narečju / literarni prispevki

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

prispévek -vka m

Davčni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

prispévek -vka m

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

prispévek za sociálno várnost -vka -- -- -- m

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

proračúnski in próračunski -a -o prid. (ȗ; ọ̑)
nanašajoč se na proračun: proračunska razprava; proračunska sredstva
♦ ekon. proračunski presežek; proračunski prispevek nekdaj dajatev proračuna za splošne družbene potrebe; fin. proračunski dohodki sredstva, ki jih prejemajo organi družbenopolitičnih skupnosti za svojo dejavnost; proračunsko leto koledarsko leto, za katero je narejen proračun

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

prôsta trgovína -e -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

prôsti pretòk blagá -ega -óka -- m

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

prótidajátev -tve ž (ọ̑-ȃ)
dajatev, s katero se povrne določena dajatev: dobiti primerno protidajatev

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

prótidámpinška dajátev -e -tve ž

Davčni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

prótidámpinški in protidumpinški -a -o [druga oblika prótidámpinški tudi prótidúmpinški] prid. (ọ̑-ȃ; ọ̑-ȗ)
nanašajoč se na protidamping: protidampinški postopki, ukrepi, zakoni; protidampinška carina; uvedba dokončnih, začasnih protidampinških dajatev; vložiti protidampinško tožbo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

pŕva sociálna pomóč -e -e -í ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

razmérje -a s (ẹ̑)
1. kar izraža medsebojno odvisnost, povezanost količin, vrednosti, ki imajo kaj skupnega: ugotoviti razmerje med časom in dolžino poti; formula kaže elemente v spojini in njihovo medsebojno razmerje; mehanska energija je v stalnem razmerju s toplotno energijo / razdeliti vsoto v razmerju 1 : 5 / določiti razmerja med domačimi in tujimi cenami / razmerje sil v svetu se je spremenilo / človek podira razmerja v naravi sorazmerja / z oslabljenim pomenom biti v sorodstvenem razmerju v sorodstvu
2. navadno s prilastkom kar obstaja med posamezniki, skupinami
a) ob skupni dejavnosti: družbeno, produkcijsko razmerje; razmerje med delovno organizacijo in skupnimi službami
b) v osebnem življenju: bratsko, prijateljsko razmerje / publ. stopiti v osebno razmerje s kom imeti osebne stike s kom / napeto razmerje v družini ga je zelo težilo napeti odnosi / intimno, ljubezensko, spolno razmerje
// zunajzakonski odnosi dveh oseb, navadno nasprotnega spola, temelječi na spolnosti: razmerja z njo ni skrival; imela je razmerje s poročenim moškim
3. kar se izraža, kaže v ravnanju s kom, vedenju do koga; odnos: urediti razmerje med državo in Cerkvijo / dobra medčloveška razmerja
// v zvezi z do kar se izraža, kaže v ocenjevanju, presojanju česa: opredeliti razmerje do življenja
// v prislovni rabi, navadno v zvezi v razmerju do izraža omejitev, izhodišče pri opredeljevanju: vsak človek v razmerju do drugih ljudi; oblast v razmerju do ljudstva / beseda je v razmerju do sinonima precej redka
4. v prislovni rabi, navadno s prilastkom, v zvezi v razmerju izraža primerjanje, vrednotenje, presojanje: zastavljeni načrti niso bili v pravem razmerju s sposobnostmi delavcev; biti v ustreznem razmerju
5. star. razmere, okoliščine: ostro so kritizirali razmerje v tej deželi
♦ fiz. kompresijsko razmerje; geom. delilno razmerje število, značilno za medsebojno lego treh točk na premici; jezikosl. frekvenčno razmerje med besedami; posledično, sklepalno, vzročno razmerje; mat. razmerje kvocient dveh količin; pravn. delovno razmerje pravno razmerje med delavci pri delu z družbenimi sredstvi ali med delodajalcem in delojemalcem; obligacijsko ali obveznostno razmerje pravno razmerje, na podlagi katerega je ena stranka upravičena zahtevati od druge določeno dajatev, storitev; obveznost; pogodbeno razmerje; pravno razmerje urejeno s pravnimi normami; posledično, sklepalno, vzročno razmerje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

razrèz -éza m, pojm. (ȅ ẹ́) ~ usnja; ~ obveznih dajatev

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

Recikliranje davčnih prihodkov
Zanima me, ali že obstaja slovensko poimenovanje za angleški termin tax revenue recycling , ki označuje mehanizme, s katerimi država pobere davek na izpuste in prihodke vrne nazaj v gospodarstvo in jih uporabi za druge namene. V literaturi se pojavlja recikliranje davčnih prihodkov . Zdi se nam, da recikliranje morda ni najprimernejši izraz. Bi bilo morda pojem ustrezneje poimenovati ponovna uporaba / poraba davčnih prihodkov ? Ali pa predlagate kak drug izraz?

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

reglementácija -e ž (á)
glagolnik od reglementirati: reglementacija dajatev, prostitucije / urediti odnose z ustrezno reglementacijo z ustreznimi predpisi

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

rekvizícija -e ž (í)
odvzem premičnin zaradi nujnih potreb vojske, države, zlasti v vojnem času: rekvizicija avtomobila, živine / ker četa ni imela hrane, so odšli na rekvizicijo / vojaška rekvizicija
♦ pravn. odvzem premičnin z odškodnino zaradi splošnih vojaških potreb v vojnem stanju, ob elementarnih nesrečah
// nekdaj dajatev zaradi nujnih potreb vojske, države, zlasti v vojnem času: nalagati prebivalstvu rekvizicije; zvišati rekvizicijo; rekvizicija v krmi, živilih

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

renski

Predlog

renska rensko pridevnik

IZGOVOR: [rénski]

ZVEZE: renski goldinar, renski rizling

PRIMERJAJ: Renska zveza, Rensko skrilavo hribovje

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

reparácija -e ž (á)
nav. mn. dajatev, ki se določi pripadnikom premagane države, vojna odškodnina: Nemci so morali po drugi svetovni vojni plačati velike reparacije / vojne reparacije

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

sámoprispévek -vka m (ȃ-ẹ̑)
časovno omejena dajatev za določeno skupno krajevno potrebo, ki se plačuje po odločitvi občanov na referendumu: vodovod so zgradili večinoma s prostovoljnim delom in samoprispevkom; uvedba, višina samoprispevka / glasovati za samoprispevek / krajevni, občinski samoprispevek; samoprispevek za gradnjo zdravstvenega doma, šole / denar iz samoprispevka / publ. razpisati samoprispevek glasovanje, referendum za samoprispevek

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

sámoprispévek -vka m

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

sírnica -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

skednjar [skǝdnjár] samostalnik moškega spola

upravnik graščakove kašče, shrambe, ki skrbi za prihodke, priliv dajatev

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

smŕt Frazemi s sestavino smŕt:
bél kot smŕt, béla smŕt, bíti na prágu smŕti, bíti zapísan smŕti, bléd kot smŕt, bòj na življênje in smŕt, bojeváti se na življênje in smŕt, boríti se na življênje in smŕt, čŕna smŕt, glédati smŕti v obràz, glédati smŕti v očí, hláden kot smŕt, igráti na življênje in smŕt, [kot] kónjska smŕt, kúrja smŕt, na življênje in smŕt, ne báti se ne smŕti ne vrága, níhati med življênjem in smŕtjo, poglédati smŕti v očí, smŕt je pokosíla kóga, spopádati se na življênje in smŕt, v sénci smŕti, viséti med življênjem in smŕtjo, zapísan smŕti, zréti smŕti v obràz, zréti smŕti v očí, življênje v sénci smŕti

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

smrtnína -e ž (ī)
zgod., v fevdalizmu dajatev zemljiškemu gospodu od podložnikove zapuščine; umrlina: odprava smrtnine

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

sorazmérna dajátev -e -tve ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

stárševsko várstvo -ega -a s

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

svobôden -dna -o prid., svobôdnejši (ó ō)
1. podrejen samo zakonom in ne neomejeni, samovoljni oblasti koga: vsak človek se rodi svoboden / osebno svoboden človek
// zgod. ki ni last koga: tlačan se je odkupil in postal svoboden; svobodni ljudje in sužnji
2. ki ni podrejen neomejeni, samovoljni oblasti ali kaki tuji državi: mnogi afriški narodi še niso bili svobodni; svobodna domovina, država / svobodno ozemlje med narodnoosvobodilnim bojem ozemlje, ki ga ne nadzoruje sovražnik; Svobodno tržaško ozemlje od 1947 do 1954 ozemlje med Jugoslavijo in Italijo, razdeljeno na cono A pod anglo-ameriško in cono B pod jugoslovansko vojaško upravo
3. ki lahko izbira, se odloča po lastni volji: svoboden si, naredi po svoje / svoboden pri izbiri, odločitvi
// ki je izraz volje, odločitve osebka samega: svobodno dejanje; svoboden in prisiljen / svobodna volja
4. ki mu kdo s silo, prisilo ne omejuje gibanja: ujetniku, zaporniku so sporočili, da je svoboden / dobiti dovoljenje za svobodno gibanje
5. knjiž. ki je brez obveznosti in lahko sam razpolaga s svojim časom; prost: danes ni nikogar doma, svoboden sem / prvo svobodno popoldne te obiščem
6. ki ni omejen s posebnimi predpisi, pravicami koga: svoboden razvoj gospodarstva; svobodno oblikovanje cen / v obdobju diktature tudi znanost ni svobodna
7. ki ni omejen, vezan s predpisanimi, urejenimi pravili, obrazci: svobodne pesniške oblike; svobodne skladbe; oblikovno svoboden
8. ki svojemu mišljenju, kritičnosti ne postavlja mej, omejitev: svoboden duh; vzgajati svobodne osebnosti / notranje svoboden človek
9. ekspr. ki ravna, presoja po svojem spoznanju, potrebah in ne v skladu s splošnimi pravili, zlasti moralnimi: svobodna ženska / v oblačenju je precej svobodna; zgodba je na nekaterih mestih zelo svobodna / evfem. svobodna ljubezen skupno življenje moškega in ženske brez zakonske zveze
10. ki se popolnoma ne ujema s predlogo, originalom: svoboden prevod; umetnikov opis tega dogodka je precej svoboden
11. zastar., z rodilnikom osvobojen, prost, rešen česa: biti svoboden strasti, od strasti / dajatev svobodno posestvo posestvo brez obveznosti dajatev
● svobodni književnik književnik, ki se poklicno ukvarja s pisanjem literarnih del umetniške vrednosti; svobodni poklic poklic, ki ga opravlja oseba kot glavno dejavnost, ne da bi bila v rednem delovnem razmerju; ekspr. po petih letih zapora spet diha svoboden zrak je svoboden, na prostosti; ekspr. fant je še svoboden neporočen; ekspr. pusti mu svobodno pot da ravna po svojem preudarku; ekspr. pri tem je imel svobodne roke je lahko ravnal po svojem preudarku; sedem svobodnih umetnosti v srednjem veku sedem temeljnih učnih predmetov elementarne, začetne šole; publ. svobodno morje morje, z istimi pravicami dostopno vsem državam
♦ ekon. svobodna carinska cona prosta carinska cona; svobodna konkurenca konkurenca brez kakršnihkoli omejitev glede ponudbe in povpraševanja; svobodna menjava dela s sporazumi določena menjava storitev ali proizvodov zlasti negospodarskih dejavnosti; lit. svobodni ritem, verz; navt. svobodna luka prosta luka; ped. svobodni razgovor učna metoda, pri kateri učenci pod učiteljevim vodstvom pripovedujejo o izkustvih z določenega področja; pravn. svobodni preudarek pravica javnega organa, sodišča, da iz več pravno mogočih rešitev izbere tisto rešitev, ki je v javnem interesu; šol. svobodne aktivnosti, dejavnosti nekdaj organizirano izvenšolsko udejstvovanje mladine

svobôdno

prisl.:

svobodno govoriti, misliti

možnost svobodneje se razvijati

svobodno misleči ljudje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

štíbra -e ž (ȋ)
1. v fevdalizmu podložniška denarna dajatev zemljiškemu gospodu: kmetje so plačevali visoke štibre in druge dajatve
2. star. davek: plačevati štibro

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

štíbra -e ž (ȋ) zgod. |podložniška dajatev|; star. davek

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

štibra [štȋbra] samostalnik ženskega spola

davek, dajatev

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

štolenga [štọ́lǝnga] (štolinga) samostalnik ženskega spola

pristojbina, ki se plača duhovniku za opravljen obred; štolnina

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

táksa -e ž

Davčni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

tarífna kvôta -e -e ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

tarífna opustítev -e -tve ž

Davčni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

tarífna opustítev -e -tve ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

tarífni ukrèp -ega -épa m

Davčni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

tarífni ukrèp -ega -épa m

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

tôžbeni zahtévek -ega -vka m

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

tribút -a m (ȗ)
zgod. dajatev, ki jo morajo plačevati zlasti pripadniki okupirane ali premagane države: naložiti, zahtevati tribut
// dajatev sploh: plačevati tribut zemljiškemu gospodu

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

tribút -a m (ȗ) zgod. |dajatev|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

tribȗt -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

trošarína -e ž

Davčni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

trošarínska dajátev -e -tve ž

Davčni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

trošarínski nadzòr -ega -ôra m

Davčni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

umrlína -e ž (ī)
zgod., v fevdalizmu dajatev zemljiškemu gospodu od podložnikove zapuščine: plačati umrlino

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

umrlína -e ž (í) zgod. |dajatev|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

umrlína -e ž

zgod., v fevdalizmu dajatev zemljiškemu gospodu od podložnikove zapuščine

SINONIMI:

zgod. mrtvaščina, zgod. smrtnina

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024

upòr -ôra m (ȍ ó)
1. glagolnik od upreti se, upirati se: zlomiti otrokov upor / ekspr. v njem se je porodil upor
2. dejavnost, s katero se kdo upre, upira: upor izbruhne, se izjalovi, zajame vso deželo; organizirati, streti, voditi upor; knjiž. netiti upor; ekspr. potlačiti, zadušiti, zasejati upor; pozivati, ekspr. zapeljevati k uporu; sodelovati v uporu; krajevni upori; vojaški upor; upor proti okupatorju; upor na ladji; žarišče upora / dvigniti se v upor
♦ zgod. kmečki upori do odprave tlačanstva upori kmetov proti fevdalcem zaradi povečanja zlasti denarnih dajatev; boji kmetov za osvoboditev izpod tlačanstva
3. kar mora premagovati telo pri premikanju v tekočini, plinu ali tekočina, plin pri premikanju v ceveh: upor se poveča, zmanjša; izračunati upor; premagovati vodni, zračni upor; upor plina
4. fiz., teh., navadno v zvezi električni upor lastnost snovi, da se upira prevajanju električnega toka: izmeriti električni upor tuljave; žica z velikim uporom; enota električnega upora / ohmski upor zaradi katerega električna priprava, naprava oddaja toploto
5. elektr. predmet, pri katerem se izkorišča predvsem njegova električna upornost: izdelovati upore; vstaviti upor; vezava uporov; upori in tuljave / drsni upor z drsnikom za spreminjanje električne upornosti; grelni upor ki pri prehodu električnega toka oddaja toploto za gretje; odvodni upor med vodniki in zemljo za odvajanje statične elektrike; plastni upor katerega upornost tvori tanka plast prevodne snovi na izolirnem materialu; spremenljivi upor

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

urbariálen -lna -o prid. (ȃ)
urbarski: urbarialne dajatve / urbarialni patent v fevdalizmu patent, s katerim je Jožef II. leta 1789 omejil podložniška bremena na denarno dajatev, odmerjeno po donosu kmetije

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

urbárščina -e ž (ā)
zgod. z urbarjem določena dajatev zemljiškemu gospodu: plačati dva goldinarja urbarščine

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

urbárščina -e ž (á; ȃ) plačati ~o |dajatev zemljiški gospodi|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

uvózna dajátev -e -tve ž

Davčni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

uvózna dajátev -e -tve ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

uvózni dávek -ega -vka m

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

véča -e ž (ẹ̄) zgod.
1. zbor članov ali predstavnikov rodovne, vaške skupnosti, ki odloča o skupnih zadevah, sporih: napovedati večo; priti na večo / starešinska, vaška veča / o tem bo razpravljala veča; celotna veča / deželnosodska veča v fevdalizmu ki odloča o nekaterih upravnih in sodnih zadevah
2. v fevdalizmu dajatev deželskemu sodišču: plačevati večo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

véča -e ž (ẹ́; ẹ̑) zgod. plačevati ~o |dajatev|; starešinska ~ |starešinski zbor|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

vôjen -jna -o prid. (ō)
nanašajoč se na vojno: bila sta vojna tovariša / vojni invalid, ujetnik; vojna sirota; vojna vdova vdova, ki ji je mož umrl pri opravljanju vojaških obveznosti med vojno; vojne žrtve / vojno letalstvo / vojni davek; vojna odškodnina dajatev, ki se določi pripadnikom okupirane ali premagane države; vojna škoda / vojni zločin / ekspr. vojna psihoza; vojne razmere; vojno stanje / vojni čas / vojna akademija vojaška akademija
● ekspr. zaradi vojnega meteža se nista poročila zaradi vojne; zaradi neurejenih, težkih razmer med vojno; publ. ta spopad stopnjuje vojno histerijo politično napetost, nevarnost vojne; ekspr. vojna pošast vojna
♦ fin. vojno posojilo posojilo za financiranje vojne; pravn. vojni plen sovražnikovo premično premoženje, zajeto na bojišču ali na zasedenem ozemlju; voj. vojni razpored določitev dolžnosti državljanov v oboroženem boju in neoboroženih oblikah odpora; vojna ladja oklopljena in oborožena ladja za boj s sovražnim ladjevjem; vojna napoved; vojna vojaška pošta v vojnih razmerah posebej organizirana vojaška pošta; vojno pravo mednarodno veljavna pravila, ki jih morajo upoštevati vojskujoče se strani

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

vráčati -am nedov. (ā ȃ)
1. dajati komu kaj, kar je bilo od njega dobljeno ali mu je bilo odvzeto, spet v last: vračati denar, izposojene knjige / vračati posojilo / kot pojasnilo, opozorilo v časopisu, reviji rokopisov ne vračamo / dov. vračam, kar sem bil dolžen
2. delati, da kdo spet dobi koga, ki mu pripada, a mu je bil vzet ali mu je ušel: vračati ujetnike, zločince kaki državi
3. dajati komu kaj, kar je bilo dobljeno od njega in se več ne more, noče imeti: zaradi prevelikih dajatev vračati obrtna dovoljenja
4. zaradi določenega vzroka ali z določenim namenom delati, da kdo spet dobi, kar je komu dal, oddal: vračati dopise, pritožbe; vračati rokopise v popravek / vračati slabe izdelke prodajalcu, proizvajalcu
5. delati, povzročati, da kdo spet dobi prejšnjo lastnost, se vrne v prejšnje stanje: vračati komu moč, zdravje / njena ljubezen mu vrača samozavest / dov. vračam vam svobodo, je rekel
6. delati določena dejanja zaradi enakih dejanj, ukrepov, ki jih je prej storil kdo drug: vračati komu obisk, pomoč; vračati poglede, udarce / vračati ljubezen / vračati dobro s hudim
7. s prislovnim določilom delati, povzročati, da pride kdo na mesto, od koder je prišel: vračati begunce na domove; vračati ovce k čredi, v čredo / vračati stvari na svoja mesta dajati, postavljati; ročica se vrača ročno, ne avtomatično
8. star. odgovarjati: tudi vas ni bilo zraven, mu vrača / nikomur ne vrača besed
● ekspr. soteska vrača odmev povzroča odmev; ekspr. zemlja vrača desetkratni pridelek daje glede na porabljeno seme desetkratni pridelek; dobro rodi; ekspr. spomin mu vrača popotne prizore mu jih spet obuja; preg. dokler prosi, zlata usta nosi, kadar vrača, hrbet obrača dokler prosi, govori zelo prijazno, hvaležno, ko pa bi bilo treba dobljeno vrniti, je neprijazen, nehvaležen

vráčati se

1.

spet prihajati na izhodiščno mesto:

vračati se po svoje stvari

rad se vrača v rojstni kraj

/ vračati se iz mesta, s sprehoda; vračati se z letalom

/ za stalno se vračati v domovino

/ kazalec se vrača na ničlo

/ narasla reka se vrača v strugo

●

rdečica se mu vrača v lica spet dobiva normalno barvo; umrli se vrača po ljudskem verovanju po smrti se pojavlja kot duh; ekspr. življenje se vrača v normalni tir postaja mirno, urejeno

//

spet prihajati v prvotno, izhodiščno stanje: igralec se vrača v nekdanjo formo / po raztegnitvi se telo vrača v prvotno obliko

2.

s prislovnim določilom

spet začenjati biti, živeti v čem:

sanjač se vrača v resničnost

/ ekspr. bolnik se postopoma vrača v normalno življenje

3.

spet začenjati uresničevati, kar izraža določilo:

delavci se vračajo k delu, na delo

ekspr. vračati se k strojem

/ vračati se k starim metodam

4.

delati, da kaj spet postane predmet obravnave:

govornik, pisec se pogosto vrača k temu vprašanju

/ misli so se mu vračale v nekdanje čase

5.

ponovno se pojavljati, nastopati:

spomini, želje se vračajo

ekspr. ta misel se mu pogosto vrača

//

prihajati v prejšnje, prvotno stanje: moč, spomin, zdravje se mu vrača; ponesrečencu se vrača zavest

vračajóč

-a -e:

zahvaliti se, vračajoč sposojeno stvar

vračajoči se vojaki

sam.: sprejeti vračajoče se

vráčan

-a -o:

vračan dolg

vračana ljubezen

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

vrníti in vŕniti -em dov. (ī ŕ)
1. dati komu kaj, kar je bilo od njega dobljeno ali mu je bilo odvzeto, spet v last: vrniti denar, knjigo; vrniti komu kaj izgubljenega, izposojenega; vrniti z obrestmi / vrniti dolg, posojilo / vrniti kupcu, stranki drobiž dati drobiž v višini razlike med ceno in dobljenim denarjem
2. narediti, da kdo spet dobi koga, ki mu pripada, a mu je bil vzet ali mu je ušel: vrniti ugrabljenega otroka staršem; vrniti ujetnike; vrniti pobeglega zločinca kaki državi
3. dati komu kaj, kar je bilo dobljeno od njega in se več ne more, noče imeti: zaradi prevelikih dajatev vrniti obrtno dovoljenje; vrniti mandat
4. zaradi določenega vzroka ali z določenim namenom narediti, da kdo spet dobi, kar je komu dal, oddal: vrniti dopis; vrniti pismo pošiljatelju; vrniti rokopis v popravek / vrniti pokvarjeno stvar prodajalcu, proizvajalcu / učitelj učencem dolgo ni vrnil nalog
5. narediti, povzročiti, da kdo spet dobi prejšnjo lastnost, se vrne v prejšnje stanje: zdravila so mu vrnila vid; vrniti komu moč, svobodo / ta dogodek mu je vrnil samozavest
6. narediti določeno dejanje zaradi enakega dejanja, ukrepa, ki ga je prej storil kdo drug: vrniti komu dobroto, obisk; vrniti komu pogled; vrniti pozdrav odzdraviti / vrniti komu dobro s hudim
7. s prislovnim določilom narediti, povzročiti, da pride kdo na mesto, od koder je prišel: vrniti ovce v čredo / vrniti vesoljsko plovilo na zemljo / vrniti ujeto žival v svobodo spustiti jo / ekspr. vrniti sanjača v stvarnost
8. star. odgovoriti: na te besede mu ni vedel vrniti nobene / tudi ti ne delaš prav, mu vrne
● knjiž. to doživetje ga je vrnilo dramatiki je povzročilo, da se je spet začel ukvarjati z dramatiko; ekspr. gora mu vrne klic povzroči odmev klica; ekspr. vrniti komu kaj z obrestmi vred zelo se mu maščevati; vrniti komu milo za drago za žalitev, krivico se mu maščevati tako ali še huje, kot je bila storjena njemu samemu; ekspr. vrniti komu zob za zob maščevati se mu z enako hudim dejanjem; ekspr. polje je letos desetkratno vrnilo je dalo glede na porabljeno seme desetkratni pridelek; je dobro obrodilo

vrníti se

in vŕniti se

1.

spet priti na izhodiščno mesto:

bila je že na koncu vasi, pa se je vrnila

vrniti se v sobo po ključ

/ oče se bo kmalu vrnil; vrniti se iz tujine; vrniti se po drugi poti; vrniti se domov

/ kazalec se vrne na ničlo; letalo se je vrnilo na letališče

/ po dveh letih se je mož vrnil k ženi; ekspr. vrniti se na gledališke deske spet začeti nastopati, igrati

//

spet priti v prvotno, izhodiščno stanje: igralec se je hitro vrnil v nekdanjo formo / vrniti se v svoj življenjski ritem / telo se vrne v prvotno obliko

2.

s prislovnim določilom

spet začeti biti, živeti v čem:

vrniti se v resničnost, sanjarije

/ vrniti se v pošteno življenje

3.

spet začeti uresničevati, kar izraža določilo:

vrniti se k delu, na delo

ekspr. vrniti se k stroju

/ vrniti se k nekdanjim navadam; vrniti se k veri spet postati veren

4.

narediti, da kaj spet postane predmet obravnave:

govornik se še enkrat vrne k temu vprašanju

v razmišljanju se večkrat vrniti na kaj

/ no, vrnimo se k stvari

5.

ponovno se pojaviti, nastopiti:

pomlad se vrne

volja, želja se vrne

/ v spomin se mu vrnejo nekdanji časi

//

priti v prejšnje, prvotno stanje: spomin se ji je vrnil; ponesrečencu se je vrnila zavest

●

na veliko soboto se zvonovi vrnejo iz Rima v krščanskem okolju po prenehanju zvonjenja na veliki četrtek se začne na veliko soboto spet zvoniti; minuta zamujena ne vrne se nobena

vrnívši

star.:

vrnivši knjige, odidejo domov

vrnivša se žena

vŕnjen

-a -o:

vrnjeni begunci

denar je vrnjen

vrnjen v prvotno stanje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

začásni izvòz blagá -ega -ôza -- m

Davčni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

začásni uvòz -ega -ôza m

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

zahtévati -am nedov. in dov. (ẹ́)
1. izražati odločno hotenje
a) da osebek kaj dobi: zahtevati denar, odškodnino, orožje; zahtevati svoje stvari nazaj; zahtevati od potnikov potne liste / koliko zahtevaš za avtomobil / šla je v tajništvo in zahtevala direktorja / ta učitelj od učencev veliko zahteva
b) z glagolskim samostalnikom da kdo kaj naredi: zahtevati izpolnitev obljube; občinstvo je zahtevalo ponovitev; zahtevati znižanje dajatev; zahtevajo, da predsednik odstopi; od otroka ne moreš zahtevati, da je pri miru / zahtevam, da mi vrneš denar
c) da kdo ravna, se vede tako, kot izraža dopolnilo: zahtevati mir, red / zahtevati poslušnost, pozornost
2. nav. 3. os. izraža, da je kaj tako, da je nujno, potrebno to, kar izraža dopolnilo: zadeva zahteva hitro rešitev; spolzka cesta zahteva previdno vožnjo; dogodki zahtevajo, da se moramo takoj odločiti / gradnja ceste zahteva velike stroške je zelo draga; ravnal je, kot sta zahtevala njegov položaj in starost kot je bilo treba, je bilo primerno glede na njegov položaj in starost; dolžnost, vest zahteva, da ukrepate; raziskava bo zahtevala veliko dela in časa zanjo bo potrebno / to delo zahteva celega človeka zanj je potrebno veliko časa in zavzetosti / nesreča je zahtevala osem smrtnih žrtev v njej je bilo

zahteváje

:

razburjal se je, zahtevaje sobo z razgledom na morje

zahtevajóč

-a -e:

sprla se je z vsemi, zahtevajoč pravico

pomiriti zahtevajoče množice

prisl.: zahtevajoče je iztegnil roko

zahtévan

-a -o:

zbrati zahtevani znesek

izdelki nimajo zahtevane kakovosti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

zahtévati -am nedov. in dov.

1.

kaj izražati, izraziti odločno mnenje, da osebek kaj dobi ali da kdo kaj naredi

SINONIMI:

knj.izroč. postulirati, knj.izroč. terjati, knj.izroč. zaterjati

2.

kaj izraža, da je kaj tako, da je nujno, potrebno to, kar izraža dopolnilo

SINONIMI:

publ. klicati, ekspr. kričati, knj.izroč. terjati, ekspr. vpiti2

3.

nav. 3. os. izraža nujnost določenega ravnanja, dejanja glede na kaj

SINONIMI:

veleti, velevati, knj.izroč. narekovati, knj.izroč. terjati

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024

zakúp zemljíšča -a -- m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

zavarovalnína -e ž (ī)
dajatev, storitev zavarovalnice, določena v zavarovalni pogodbi: dobiti, izplačati zavarovalnino; upravičenec do zavarovalnine / požarna, starostna, življenjska zavarovalnina

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

zavarovalnína -e ž

dajatev, storitev zavarovalnice, določena v zavarovalni pogodbi

SINONIMI:

zastar. asekuranca

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024

zbírica in zbírca -e ž (ȋ)
nar. vzhodno, nekdaj dajatev učitelju ali cerkvenim ljudem; bera: dajati, pobirati zbirico; vinska zbirica; zbirica koruze, rži in pšenice

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

zmogljív -a -o prid., zmogljívejši (ī í)
1. ki zmore sorazmerno velik napor: zmogljiv človek; fizično manj zmogljivi tekmovalci / z vajami so noge postale zmogljivejše; zmogljivo srce
2. ki zmore dobro, učinkovito opravljati svoje delo, funkcije: zmogljiv parni kotel; zmogljiv računalnik
3. ki se zmore plačati, poravnati: zmogljiva dajatev, vsota; cene za marsikoga niso zmogljive
// ki se zmore opraviti: komaj zmogljivo delo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

zunánji tranzítni postópek -ega -ega -pka m

Davčni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

žitnica [žȋtnica] samostalnik ženskega spola

dajatev v obliki žita
prostor za shranjevanje žita

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.