KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
Zanima me ali je fraza ponovno sta postala starša ob rojstvu drugega otroka primerna? A ni tako, da starš postaneš ob rojstvu prvega otroka in ta fraza potem ni več primerna? Zanima me tudi slovnična pravilnost fraze postala sta starša, saj je načeloma samostalnik starši množinski, tukaj pa se uporablja v dvojini. A je tako pravilno?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
Ali je glagol dati polnopomenski ali nepolnopomenski? Kakšna je razlika, če je neki glagol nepolnopomenski ali ne ali če je vezljiv? Oba potrebujeta dopolnilo ...
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
Kako je s prevzeto besedo pušenšank v slovenščini? Pojavljajo se različne variante: pušnšank, pušenšank, pušlšank, pušelšank? Ali jo pišemo skupaj ali narazen? Hvala za odgovor.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
Kako se pravilno pišejo dnevi, če jih imenujemo po godu svetnika: z veliko ali malo začetnico? Na primer: na Lucijino ali na lucijino (mišljen je dan) – v stavku na primer: dnevi od Lucijinega/lucijinega do božiča kažejo ...
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
Zanima me, ali so samostalniki sonce, luna, veter, svet in red pojmi ali stvari.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
Zanima me konotacija besede brašnja. Ali ima beseda morda rahlo zaničljiv oz. manjvrednostni pridih?
Hotela sem jo uporabiti v haikuju. In sicer takole:
Napoj zlatih nitk // z brašnjo povezanih src -- // iskriv levji ples.
Zelo dobrodošel je tudi vaš komentar haikuja v splošnem.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
S sestro sva se pogovarjali in je med pogovorom uporabila besedo investirana. Pomen besede sem večkrat iskala, vendar ga ne najdem. Ali ta beseda sploh obstaja?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
Zanima me, zakaj v SSKJ ni besed izčlaniti in izčlanitev.
Ali to torej nista slovenski besedi?
Ali imamo katero drugo besedo (eno samo) v slovenščini za tovrstno dejanje?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
Moja stara mama, doma iz Poljan v Poljanski dolini, je uporabljala besedo jetrnica (jetrn'ca) za osebo, ki je kar naprej tečnarila oziroma »najedala«. Vsakemu, ki predstavim to besedo, se mu zdi ta beseda v trenutku jasna. Zanima me, kako to, da je ni v slovarju.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
Izraz kontekst (v prevodih pravnih besedil) popravljamo v sobesedilo (na kar napotuje Pravopis), pa tudi v okoliščine ali okvir, odvisno od pomena. Zanima pa me, ali bi lahko izraz kontekst v besedilih kar puščali, sploh kadar ni povsem jasno, ali gre res samo za sobesedilo ali pa morda za kaj širšega. Lahko rabo izraza kontekst štejemo za ustrezno v vseh pomenih?
Nekaj primerov:
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
Zanima me, ali lahko spada v besedni družino s korenom -zdrav- tudi beseda Zdravko. Z imeni še nisem imela izkušenj.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
Zanima me uporaba besedne zveze drug drugemu oz. eden drugemu?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
Spodnje vprašanje me zaposluje že dolgo časa – mislila sem že, da končno poznam odgovor, pa se mi čedalje bolj zdi, da drugi poznajo drugačen odgovor ;-)
Gre za besedni red v velelnih stavkih v navodilih za uporabo–- tukaj izmišljen primer:
To je moja predstava o tem, kje točno se v takšnih kontekstih uporablja povedek (v velelnem načinu), namreč na začetku stavka, sledijo mu že znani sestavni deli naprave X (kot "tema"), tem pa sledijo nove informacije (tako da je vse skupaj trdno pritrjeno kot rema).
Namen takšne stavčne strukture je seveda, da bralci a) takoj prepoznajo velelni stavek (zato je povedek na začetku) in b) takoj prepoznajo novo informacijo, saj se ta pojavi na koncu, za znanimi informacijami (tukaj: deli naprave A, B, C in D).
Smem?
Ali bi bilo bolj pravilno pisati tako (velelnik za delom "teme"):
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
božič, 25 december
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
Kako se pišejo odstotki:
19,3 odstokov ali odstotka
12,1 odstotkov ali odstotka
17,9 odstotkov ali odstotka
Skratka: ali se veže število (slovnično) na cela števila ali na število za decimalko?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
Spoštovani, zanima me, katera od oblik je pravilna: Sanacija je bila ocenjena na 36,3 milijone evrov ali 36,3 milijona evrov.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
Zanima me, katere skupine besed so nenaglasnice.
Zanima me tudi, ali je beseda najgloblji več naglasnica. Uporabljena je v kontekstu: V najglobljem delu so varovali Minotaura ... Gre namreč za t. i. lektoriranje besedila za govorni nastop, pa ne znam najti pravil za naglaševanje predpon oziroma kako s to zadevo sploh je.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
»Poletna Termalna riviera z največjim zunanjim bazenskim kompleksom daleč naokoli omogoča zabavo za vse generacije. Na zimski Termalni rivieri odkrijte vodni raj s Savna parkom. Hotel ponuja možnosti tudi za poslovneže, ki se lahko družijo v Konferenčnem centru. Gostje se lahko razgibajo v Športnem centru.»
So velike začetnice pri termalni rivieri in konferenčnem centru v redu? Sta lahko zimska in poletna z veliko začetnico, termalna pa z malo? Ne vem, ali naj razumem kot občno ali lastno ime. Predvidevam, da je Savna park uradno ime. Gre za samostojne enote znotraj Term Čatež.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
Pišem s prevajalskega oddelka Sveta EU v zvezi z naslovom v zadevi omenjene deklaracije. Na spletu sem našla dva prevoda in zasledila razhajanje že v naslovu: Splošna deklaracija o človekovih pravicah (objavljena na straneh MZZ) in Splošna deklaracija človekovih pravic (objavljena na straneh Varuha ČP).
Na Ministrstvu za zunanje zadeve pojasnjujejo, da pri deklaraciji ne gre za mednarodno pogodbo, zato ni bila objavljena v Uradnem listu, kar pomeni, da ne obstaja noben uraden oz. zavezujoč prevod. Na ministrstvu dodajajo, da je bolj uveljavljen prevod s predlogom o, tj. Deklaracija o človekovih pravicah. Vendar bi bil po analogiji z Listino temeljnih pravic ustreznejši prevod z rodilniško obliko. Raba se sicer res bolj nagiba k predložni obliki, vendar me zanima, ali je oblika s predlogom sploh pravilna.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
Zanima me, zakaj nekaterim samostalnikom moškega spola, ki se končujejo na -j, pri sklanjanju podaljšujemo osnovo z -n, drugim pa ne, npr. parkelj (kot tvorba na koncu prstov živali) in parkelj (spremljevalec Miklavža). V SSKJ sta posebej zapisana pomena za oba leksema, in sicer z različnimi končnicami v rodilniku: parkelj (del živali) se sklanja brez podaljševanja osnove z -n, torej parkelj, parklja, medtem ko se parkelj (spremljevalec Miklavža) lahko sklanja tudi s podaljševanjem osnove z -n (parkelj, parklja ali parkelj, parkeljna). S podaljševanjem osnove z -n se lahko sklanjata tudi samostalnika nagelj in datelj, zato tudi odpade razlikovanje po kategorijo živosti/neživosti. Ali sta oba načina sklanjanja dovoljena v knjižnem zbornem jeziku, torej brez podaljševanja osnove z -n in s podaljševanjem osnove z -n?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
Zanima me, zakaj nekaterim samostalnikom moškega spola, ki se končujejo na -j, pri sklanjanju podaljšujemo osnovo z -n, drugim pa ne, npr. parkelj (kot tvorba na koncu prstov živali) in parkelj (spremljevalec Miklavža). V SSKJ sta posebej zapisana pomena za oba leksema, in sicer z različnimi končnicami v rodilniku: parkelj (del živali) se sklanja brez podaljševanja osnove z -n, torej parkelj, parklja, medtem ko se parkelj (spremljevalec Miklavža) lahko sklanja tudi s podaljševanjem osnove z -n (parkelj, parklja ali parkelj, parkeljna). S podaljševanjem osnove z -n se lahko sklanjata tudi samostalnika nagelj in datelj, zato tudi odpade razlikovanje po kategorijo živosti/neživosti. Ali sta oba načina sklanjanja dovoljena v knjižnem zbornem jeziku, torej brez podaljševanja osnove z -n in s podaljševanjem osnove z -n?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
Zanima me, kako se pišejo zveze, v katerih je prvi del kratica, vendar ne gre za zloženke (za katere je pravilo v SP). Na primer DMGS-dejavnosti (DMGS - Društvo mladih geografov Slovenije), je to pravilno? Ali brez vezaja? Vem, da je ustreznejša raba dejavnosti DMGS, ampak navajam samo primer, ker me zanima, kakšno je pravilo za takšne zveze.
Kako pravilno zapisati besedno zvezo DMGS GIS dan? Gre za Društvo mladih geografov Slovenije in Geografski informacijski sistem. Zveza mora ostati v takšni obliki, saj gre za ime projekta, kakor so ga izbrali v društvu, zato me zanima, kako ga zapisati v tej obliki. Bi bilo ustrezno DMGS GIS-dan? V smislu, da je DMGS sestavina levega prilastka in zato ni vezaja med DMGS in GIS. Ali bi bil vseeno potreben, torej bi imeli dva vezaja?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
Pred kratkim je bila v Ljubljani delavnica z Yogijem Swamijem Jyothirmayahom, učencem Sri Sri Ravi Shankarja.
Zanima me, kako ju pravilno zapisati (jogi svami Džothirmadžah, šri šri Ravi Šankar)? Ali je svami tudi del lastnega imena (oz. to postane?) ali pomeni samo mojster (podobno šri šri itd.)?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
Zanima me, kako je z rabo dovršnega glagola pri zanikanem velelniku. Nekaj sem o tem brala v Slovenski slovnici (2000) na straneh 397 in 519, vendar nisem mogla razbrati, kakšna so trenutna priporočila glede tega. Osebno imam občutek, da je dovršnik v določenih primerih bolj naraven in ustrezen. To je seveda samo občutek, zato bi prosila, da malo bolj obširno razložite, kako je rabo dovršnega in nedovršnega glagola v zanikanih velelnikih in ali so kakšne pomenske razlike.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
Če se stavek zaključi s krajšavo, k.d. ipd. ali se napiše ena pika ali dve?
Npr.
Vključena je bila tudi družba Profit, d.o.o. (še ena pika??) Kljub vsemu pa nismo dosegli soglasja.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
Prosim vas za pomoč pri naslednjem razmisleku ... Novinarka me je povprašala, kako (če sploh) upravičiti rabo izraza Log-Dragomerčan, ki ga lokalni prebivalci Občine Log - Dragomer uporabljajo za občane te občine (ki ima sestavljeno ime, torej iz dveh krajev: Log in Dragomer). Izraz se pojavlja tudi v nekaterih medijih. Zanima me, ali je karkoli sporen.
Sama sem razmišljala takole ... Je izraz morda neprimeren, ker sestavina Log ostaja v osnovni obliki (kot ime kraja), medtem ko je Dragomerčan že izpeljanka iz Dragomerja (se pravi, bi se lahko bralo: Log in Dragomerčan, namesto pravega pomena: Ložan in Dragomerčan oziroma prebivalec Loga - Dragomerja/Občine Log - Dragomer)?
V slovenskem jeziku je na splošno malo prirednih samostalniških zloženk (zloženk iz samih samostalnikov, ki so v enakovrednem razmerju). Od podobnih primerov sem našla denimo le: Anglo-Američani, Balto-Slovani. Pa še tu je prva sestavina vsaj malo preoblikovana (medtem ko iz Loga ni nastal recimo Logo-).
Med imeni prebivalcev pa očitno ni enakega primera, ker so večbesedna krajevna imena večinoma pridevniško-samostalniška: Novo mesto, Slovenj Gradec, Škofja Loka, tu pa tvorimo podredne zloženke.
Druge občine, ki vključujejo po dva kraja v imenu (jih je malo), pa imajo (tako ugibam) očitno bolj zapleteno ime in se ni zgodilo, da bi tvorili ime prebivalcev iz obeh sestavin.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
Etimološki slovar pravi, da se je beseda emancipacija v slovenskem jeziku pojavila v 20, stoletju, jaz sem jo pa slučajno zasledil v časopisu, ki je izšel že v 19. stoletju, in sicer "Kmetijske in rokodelske novice" iz dne 12. 04. 1871, ki ga najdete na naslovu: https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-NJK7EO74/9074a577-43c6-4ce9-940e-772498a796f5/PDF Citat iz 117. strani: "Vsem je gotovo želeti, da se same emancipirajo vseh slabosti, vseh strasti in hib, ktere podkopavajo njih lastno in rodovin srečo, in ko se to zgodi v polno meri, bodo tudi najbolj sebični moški prav radi priznavali samostalnost ženskega spola in neodvisnost od vseh pomanjkljivosti. Zanima me, ali gre v slovarju za napako ali pa slovar ne navede časa prve pojavnosti, temveč čas, v katerem je beseda prešla v vsakodnevno rabo. Čeprav se mi zdi čudno, da bi časopis, ki je namenjen neizobraženi kmečki družbi, pisal besede, ki jih ne bi nihče razumel.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
Včerajšnje rdeče večerno nebo me je pripeljalo do razmišljanja o Sončnem vzhodu in zahodu. Vsaj tako ponavadi opisujemo ciklični dogodek, ko Sonce navidezno izgine pod horizontom ali se pojavi iznad njega. Vendar ob tem ne gre za Sončni zahod/vzhod, ker s tema dvema besedama opisujemo le določeno smer neba. Pravilneje je torej reči, da je sonce zašlo in vzšlo. SSKJ sicer vsebuje besedi zaiti in vziti (v obeh primerih gre za dovršni glagol), vendar kako iz tega izpeljemo samostalnik? Torej, ali je zapis takšnega stavka pravilen:
Včerajšnji sončni vzid je bil lep, a zaid je bil še lepši.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
Zanima me kateri izraz je ustreznejši figa ali smokva. Kateri v slovenščini starejši, kdaj in od kod sta prišla k nam in ali je izraz smokva ljudski ter kje ga preprosti ljudje uporabljajo?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
Kako se fonetično napiše Dolenjska?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
Mene pa zanima, kako je z več (v nadaljevanju navedenimi) zelo podobnimi izrazi -- so to sopomenke (in če da, katero od njih je bolj priporočljivo uporabljati) ali pa imajo različne pomenske odtenke?
1. sistemizirati/sistematizirati,
2. optimirati/optimizirati/optimalizirati,
3. maksimirati/maksimizirati,
4. minimirati/minimizirati;
5. piramidalen/piramidast/piramiden.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
Zanima me, ali je v spodnjem primeru napaka in bi morala za številko 13 pisati pika, torej ali gre za glavni ali vrstilni števnik.
Primer: /.../ Od nogometaša in plavalca, ki je pri rosnih 13 letih s štafeto preplaval Rokavski preliv, do zmagovalca Dirke po Italiji /.../.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
Pri lektoriranju besedila je prišlo do nesoglasij pri uporabi predloga "na"/"v" za naselje Tunjiška Mlaka. V leksikonu Slovenska krajevna imena in v Amebisovem Pregibniku je navedeno, da gremo "na Tunjiško Mlako". Domačini pa pravijo, da gredo "v Tunjiško Mlako". Izvedena je bila tudi anketa, ki jo lahko vidite tukaj. Ta potrjuje ustno raziskovanje, da se med domačini uporablja "v Tunjiško Mlako". Kaj svetujete?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
december, gruden
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
Kakšno je pravilno ime v slovenski obliki, Kristjan, Kristijan ali Kristian?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
Ali se imena srednješolskih programov pišejo z veliko ali malo začetnico? Na primer:
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
V zvezi z vašim odgovorom https://svetovalnica.zrc-sazu.si/topic/972/pisanje-imen-konvencij-listin-dogovorov-ipd me zanima, kako pa je z veliko začetnico pri »edninskih« konvencijah, na primer P/palermska konvencija, B/barcelonska konvencija, B/bernska konvencija. Poseben problem je D/dunajska konvencija, saj je teh več in urejajo različna področja. Če bi šlo za privzeta imena, bi konvencije pisali z veliko začetnico, drži? Kdaj pa vemo, ali gre za privzeto ime ali ne?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
Zanima me, ali prvo besedo v besedni zvezi Ta veseli dan kulture pišemo z veliko začetnico.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
Zanimovo se mi zdi poimenovanje pokrajin ob reki Sotli. Zakaj se e pojavi vmes (PosotElje in ObsotElje)? Zakaj se recimo pokrajini ne imenujeta Posotlje in Obsotlje?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
Prevajam precej besedil iz nemščine o Industriji 4.0. V slovenski literaturi nekateri v besedilu pišejo ta pojem z veliko začetnico, nekateri z malo. Kaj svetujete vi?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
Vljudno bi prosila za malo pomoči, in sicer če naštevamo s črkami A Zavarovanje B Varčevanje C Skladi ali so za črkami A, B, C pike?
A. Zavarovanje
B. Varčevanje
C. Skladi
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
zanima me kakšna je prava oblika zapisa za trenutno zelo popularne treninge HIIT (angl. High Intensity Interval Training), ki jih ponujajo mnogi športni in fitness centri.
Kateri je pravilen zapis:
intenzivni = določni pridevnik Pri njem se vprašamo s kateri. Kateri trening? Intenzivni.
ali
intenziven = nedoločni pridevnik Pri njem se vprašamo s kakšen. Kakšen trening? Intenziven.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
Prosil bi vas, če mi lahko poveste/pošljete...
Ali je raba veznika če v zgornji povedi res napačna in bi jo bilo treba nadomestiti s Prosim, da mi poveste/pošljete...?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
Imam vprašanje. Otroke so včasih popravljali, da se ne sme reči bom bila na morju, na primer. Svojo babico pa slišim reči včasih sem bila delala tam. Zdi se mi, da je škoda, da je ta oblika preteklika izginila. Zanima me, od kdaj ni več pravilna, ali je bil v uporabi tudi tak prihodnjik in ali bi razmišljali o ponovni uvedbi tega časa. Je podoben kot continuous v angleščini ali v romanskih jezikih, kajne?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
Zakaj se ime podjetja oz. trgovin Spar in Interspar izgovarja s š-jem?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
Izraza žledenje in žlediti (kar se tiče žleda) sem opazil pri vremenskih napovedih. V SSKJ-ju teh izrazov ni, se pa pojavita v posameznih drugih slovarjih. Kako je s splošno rabo? Ali sta sploh ustrezna?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
Zanima me pravilna raba in razlika med enkrat več in dvakrat več. Kaj uporabimo, ko želimo povedati, da imamo nečesa dvojno količino? Na primer imamo 6 skupin in 12 vrečk, torej enkrat ali dvakrat več?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
Se pri izražanju želje za prihodnost uporablja pogojnik ali prihodnjik? Večkrat lahko namreč v medijih zasledim zapise, kot je: Želimo si, da bomo v prihodnji sezoni še uspešnejši. Želim si, da bodo tribune še naprej polne. Je tako prav ali bi moralo biti zapisano: Želimo si, da bi bili v prihodnji sezoni še uspešnejši?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
Zanima nas etimološki izvor besede mošenica in krajevnega oz. ledinskega imena Za Mošenico, ki predstavlja manjši del ravninskega gozdnega območja našega krajinskega parka.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
Želel bi poznati izvor poznanega slovenskega vzklika Križana gora!
križana gora, je to mogočekrižana gora, kaj pa je to
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
Moj priimek je Korelc, pa me zanima njegov izvor in pomen.
Veliko Korelcev se nahaja v vasi Goljek. Ker se je vas vcasih imenovala Golek, sem pomislil, da je korelc izpeljanka iz Golek. Torej, clovek iz Goleka je Golec, in morda je tako prislo do Kolec oz. Korelc.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
Zanima me, zakaj Slovenci uporabljamo besedo dobrodošlica, dobrodošli itd. za topel ali velik sprejem gosta? Ali je to arhaično slovensko ali srbohrvatizem? Ali so tudi kakšne druge besede (alternative) za to dejanje?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
Kakšen je izvor izraza mirodilnica?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
Beseda pangeljček je najbrž arhaizem in izvira iz nemščine. Najdemo ga v domnevno Prešernovem verzu: Minca, Minca, učke imaš kot pangeljčke, žnabelce kot nageljčke, ziska pa sta povštrčka.
Ali obstaja kak Slovar arhaizmov? Je potreben?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
Zanima me izvor priimka Cigale oziroma Cigala.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
Vprašanje
Zanima me poreklo oziroma izvor priimka Dobrina.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
Zanima me izvor priimka Podnar.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
Prosim za etimološko razlago priimka Poglajen.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
Zanima me izvor in pomen priimka Rap.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
Zanima me izvor priimka Bojnec. Priimek se z različico Bohnec pojavlja v Prekmurju in Prlekiji.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
Zanima me izvor priimkov Franko in Krč.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
Katerega izvora sta priimka Golob in Jelenc?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
Zanima me izvor priimkov Kohek in Soršak.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
Zanima me, kako je nastal priimek Slokar in kako Slejko. V slovarjih in na spletu ne najdem nič uporabnega.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
Zanima me, kakšen je pridevnik iz samostalnika vrtec.
Npr. vrteški/vrtčevskiotroci, dogodki ...
Hvala za odgovor.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
Ali je beseda tretjo v stavku Izgubil sem tretjo vstopnico. pridevnik? Prosila bi za razlago.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
Prosim, zakaj govorimo o kategoriji/podspolu živosti, in ne živalskosti (žive so tudi rastline, tudi človek je žival)?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
Mislim, da je pravilno:
Prosim za vaše mnenje.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
Vedno pogosteje sta v rabi izraza izmenjalnica oziroma izmenjevalnica (npr. rabljenih oblačil). Kateri je ustreznejši?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
Kateri naziv je pravilen – magistra ali magistrica farmacije?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
Je besedna zveza biti mnenja ustrezna ali je bolje uporabljati meniti?
V Pravopisu (2001) je pri iztočnici meníti napisano:
meníti neobč.: menijo, da to ni bila samo nesreča mnenja so; menim, da imate prav mislim;
pri iztočnici mnênje pa:
publ. bili so mnenja, da to ni bila samo nesreča menili so
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
Zanima me, kakšna je razlika med izrazoma raba in uporaba?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
Zanima me, če je ustreznejše uporabiti besedo rondo ali krožišče. Kontekst besedila se nanaša na mestni rondo oziroma mestno krožišče. Kaj bi bilo primernejše?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
Ali je pravilno tubulni ali tubularni – tubulni ali tubularni adenom (zgrajen iz tubulov)?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
Zanima me, kateri zapis je pravilen (bombna enota ali bombniška enota), saj nisem nikjer zasledil podobnih primerov.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
Kaj pomeni beseda asentiran? To besedo najdem v uvezi z vojaškim naborom, npr.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
Že od mladih let od starejših ljudi slišim izraz oba troje, po več letih iskanja še vedno nisem naletel na odgovor. Če bi mi katera bistra glava bila zmožna pojasniti njen pomen in izvor, bi ji bil večno hvaležen.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
Zanima me, ali se izraz pravno-informacijski sistem res pravilno zapiše z vezajem.
Mar ni podstava pravna informacija in gre torej za isto tvorbo kot pri poslovnoinformacijskem sistemu, pri katerem gre v resnici verjetno za poslovni informacijski sistem?
Če je pravilen zapis z vezajem, bi morala biti v skladenjski podstavi te zloženke samostalnika pravo in informacija. Se pravi, da gre za pravni in informacijski sistem. Toda pravni sistem ima povsem drug pomen.
Bi moral biti tudi PisRS pravni informacijski sistem (analogno s poslovnim informacijskim sistemom) z naslednjim pomenom: informacijski sistem, ki vsebuje informacije o pravu (zakonodaji)?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
Zakaj se v hrvaščini mesto Biograd na Moru ne piše Biograd na moru?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
Zanima me, katera beseda je ustrezna za poimenovanje kroglastega božičnega okrasja za smrečico. Našla sem več izrazov, ki se uporabljajo: bunka, bunkica, kroglica itd. Ali mi, prosim, svetujete, kateri je pravilen?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
Ponekod zasledimo npr. Nalijmo si čistega vina. Velikokrat pa slišimo, natočil ti bom kozarec vina. Kaj je bolj ustrezno. Naliti ali natočiti? In kdaj je ustreznejša oblika rabe.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
Je človek z disleksijo disleksik ali dislektik?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
Kateri zapis je pravilen: Wi-Fi, wi-fi ali wifi? Wi-Fi je sicer zaščitni znak.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
Zanima me, kako se v slovenščini pravilno piše beseda dopler (dopler ali Doppler)? Vprašanje se nanaša na izpeljanke pulzni dopler, tkivni dopler, barvni dopler (pri ultrazvočni priskavi). V angleščini je jasno, pišejo Doppler, gre za osebno ime izumitelja. V slovenščini je manj jasno, saj gre za ultrazvočno metodo, torej pulzna doplerska (ali dopplerska, Dopplerska) preiskava, doplerjev (Dopplerjev) učinek ipd.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
Pri izdelavi seminarske naloge me je kolegica opozorila na napako, in sicer: gibalno - športna vzgoja naj bi se po novem napisalo: gibalna/športna vzgoja
Primer:
... v času šolanja je gibalna/športna vzgoja zelo pomembna ...
Nikjer nisem zasledila tega novega pravila pri tvorjenju besed.
Zanima me, ali zares obstaja in na katerem naslovu ali literaturi bi to novost lahko preverila.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
Zanima me, ali še vedno velja, da pišemo imena praznikov v slovenščini z malo začetnico, razen, če je prva beseda svojilni pridevnik iz lastnega imena?
Sama nisem zasledila, da bi prišlo do spremembe zapisanega, vas pa vljudno prosim za odgovor, saj so me pred nekaj dnevi opozorili, da sedaj božič pišemo z veliko začetnico.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
Zanima me, kako se pravilno napiše 2 x 400 kV daljnovodBeričevo-Krško. Ali je ta zapis pravilen? Kako pa zapisati 110 kV (ali 110kV ali 110-kV) energetski transformator oz. priporočilaza110-kilovoltni energetski transformator?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
Zanima me, kako se pravilno izgovori besedo Domačica (piškoti) – ali je Domačíca ali Domáčica?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
Zanima me, kako pravilno pišemo ime španske avtonomne pokrajine Castilla-La Mancha, podobno še Castilla-León. Na spletu sem opazila vse možne variante, poslovenjeno varianto Kastilja-Manča, ponekod je dodan člen Kastilja-La Manča, večkrat pa je pisano tudi v izvirni obliki Castilla-La Mancha ali celo Kastilja-La Mancha. Na Gigafidi ima zapis Castilja-Manča eno konkordanco, Kastilja Manča prav tako eno, Castilla - La Mancha pa 7. Zapis Castilla-Leon ima na Gigafidi štiri konkordance, zapis Castilla-León pa nobene. Ločeno sta Castilla in La Mancha v pravopisu poslovenjeni (Kastilja in Manča), pokrajina Castilla-La Mancha pa v pravopisu ni omenjena. Kaj svetujete?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
Zanima me, kako se glasi vrstni pridevnik za »marmelado iz kutin«.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
Snežnik je tudi samostojno naselje. Nikjer pa ne najdem podatka, kako se imenujejo prebivalci tega naselja.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
Zanima nas, ali je Kosovčan edina pravilna oblika za prebivalce Kosova? http://www.fran.si/iskanje?View=1&Query=kosovo
Vsaj tako pravi Slovenski pravopis, zelo velikokrat pa zasledimo tudi Kosovar.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
Zanima me izčrpna primerjava med pomenoma besed vzrok in razlog.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
Slučajno sem naletel na kraj Svetega Petra Hrib, ko sem brskal po spletu, in sem se vprašal, kako za vraga bi se sklanjalo to, nekoliko neobičajno ime. Če bi bila beseda Hrib na začetku imena, ne bi bilo dileme, tako pa ... Kako se torej sklanja?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
Kako je pravilno sklanjanje imena Toni?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
Imam dve pravopisni vprašanji, in sicer:
1. Kako se pravilno sklanja moško ime Vasilija?
2. Kaj je slovnično pravilno: svilna pot ali svilena pot? Namreč, v prvem primeru gre za pot po kateri se je s svilo trgovalo; v drugem pa je pot narejena s svile. Ali se motim?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
Kako sklanjamo priimek (poleg moškega imena) Tjukajev?
Ali je prav Marjana Tjukajeva, Marjanu Tjukajevu ...
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
Kako sklanjati ime Milko Matičetov?Milka Matičetovega ali Milka Matičetova?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
Kako ustrezno prevedemo angleški izraz room service; slovensko postrežbav sobo ali postrežba v sobi?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
Kako sloveniti besedo wellness?
Zasledila sem namreč, da je dostikrat že v uporabi poslovenjena oblika velnes ali pa turizem dobrega počutja. Sama bi besedo uporabljala v magistrskem delu in me zanima, ali je v obliki velnes primerna za uporabo v takšnem besedilu? Poleg tega bi moje delo obravnavalo implementacijo velnes programa na delovnem mestu in zato poimenovanje/prevod kot »turizem dobrega počutja« ne pride v poštev.
Prosim za vaše strokovno mnenje glede rabe besede velnes.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
Pišem članek o Gvatemali, in imam probleme z uporabo besed Guatemala in Antigua.
A ime mesta Antigua pišem poslovenjeno kot Antigva ali pustim v originalu Antigua? V kolikor ga ne slovenim, kako ga potem sklanjam? Antigua, Antigve, Antigvi... ali Antigua, Antigue, Antigui...
Ime glavnega mesta Gvatemale poslovenim ali pustim v originalu? Če uporabim besedno zvezo mesto Gvatemala ... potem Gvatemala tudi sklanjam ali samo besedo mesto? Npr mestoGvatemala, mestuGvatemali, itd ali mesto Gvatemala, mestu Gvatemala itd.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
Zanima me, kako bi z eno besedo poimenovali plesalca ali plesalko swinga. Ali imamo v slovenskem jeziku kak ustaljen izraz? Se lahko uporablja swinger/swingerka, čeprav ima nek drug pomen (Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, str. 348, 349)? oz. katero poimenovanje bi bilo najbolj ustrezno, da ne bi vzbudilo drugih konotacij?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
Koliko zlogov sestavlja besedo čmrlj?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
S sodelavci se sprašujemo, kako bi v slovenščini rekli košarki 3 × 3 – ta × se v angleščini bere on (torej angl.: three on three).
Moštvo v tej obliki košarke (trenutno) tvorijo štirje igralci: trije na igrišču, eden na klopi.
Mnenja so deljena:
1. Nekateri zagovarjajo, da je to 'tri na tri'.
2. Drugi pravijo, da to v slovenščini ne pomeni nič, da je treba reči trije proti trem. Muči nas torej ta na.
FIBI ni uspelo, da bi bila košarka 3 × 3 olimpijski šport v Riu de Janeiru leta 2016, se bo pa trudila, da bi to postala leta 2020.
Podobno je tudi: igra ena na ena. Je res ena NA ena, ko en košarkar igra proti drugemu?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
Zanima me, ali lahko imena krajev uvrstimo k edninskim samostalnikom (npr. Trbovlje, Tolmin). So to edninski samostalniki, ali so samostalniki, ki poznajo vsa tri števila? Po vzoru množinskih samostalnikov, npr. Jesenice, Brežice.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
V Mestni občini Ptuj je ena izmed četrti tudi Četrtna skupnost Breg - Turnišče. Kako pravilno sklanjamo ime Turnišče (pri Ptuju)? V Krajevnem leksikonu Slovenije najdemo le »prekmursko« Turnišče (srednji spol, v Turnišču, iz Turnišča). Ali je mogoče »ptujsko« Turnišče (domačini ga vežejo s predlogom »na«) sklanjati kot množinski samostalnik ženskega spola -- grem na Turnišče, prihajam s Turnišč?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
Zadeve v zbirki sodnih odločb imajo take oznake: T-101/92. Če je združenih več zadev, npr. T-101/92, T-102/92 in T-104/92.
Ali lahko uporabimo zapis: T-101--103/92 (prvo ločilo je vezaj, drugo pa pomišljaj)?
Ali pri »neskrajšanem« zapisu uporabimo stični ali nestični pomišljaj (ker sta sestavini, ki sta v neposredni soseščini, raznorodni), T-101/92 -- T-103/92?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
Zanima me, kako je z ujemanjem spola (in ostalih slovničnih kategorij) med kratico in povedkom, če kratica nastopa v funkciji osebka.
Je pravilno: OB se brez tega ni moglo razviti? ali: OB se brez tega ni mogla razviti? (OB - odprto bančništvo); OB se brez tega niso mogla razviti? (OB - odprta bančništva)
Je ujemanje vezano zgolj na kratico ali njen "razvezani pomen"?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
Če obstaja vrtec z imenom Vrtec Zvezdni prah, v katerem deluje tudi sindikat SVIZ (Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije), kako se prav napiše:
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
Zanima me, kako se reče obliki glagola v 3. osebi, v kateri običajno končnico -ijo zamenja končnica -e ali -o. Npr. oni počno, si žele namesto oni počnejo, si želijo. Kdaj izberemo -e in kdaj -o?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
Ali je možna sledeča razlaga korenov toponima Hobovše? V Pleteršnikovem slovensko-nemškem slovarju je najti gesla:
Hobovše so torej področje, zaraslo z bujno podrastjo (grmovjem). Rutar v knjigi Tolminsko v srednjem veku imenuje potok Hobovščico "Habovča".
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
Mene zanima ali se nogometno evropsko ligo prvakov piše z veliko ali malo začetnico. Opažam, da skoraj vsak članek piše drugače. Zdelo bi se mi, da se piše z veliko, saj je ime prireditve, vendar se mogoče motim. Kakšno je vaše mnenje?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
Kako je z ločili (natančneje vejicami) pri zapisu uganke Šviga švaga čez dva praga?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
V besedilih opažam, da se za poimenovanje župnij (kadar je neko mesto razdeljeno na več župnij) pojavljajo različni zapisi: Župnija Velenje Sv. Martin, Župnija Velenje – Sv. Martin ali Župnija Velenje – sv. Martin. Kateri zapis je pravilen – brez ločila, s pomišljajem, z veliko/malo začetnico dodane sestavine?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
V skupini učencev se je pri pouku razvila debata o tem, ali lahko namesto makova in makova štručka uporabljamo samo pridevnik makova (brez samostalnika za njim).
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
Zanima me velika oz. mala začetnica v naslednjih primerih:
Podobno lahko navežem še na Martinove/martinove stojnice in Martinove/martinove dneve.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
Se v naslednjih primerih nemški oziroma ogrsko-hrvaški piše z malo ali veliko začetnico?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
Ali besedo MINORITSKI SAMOSTAN v povedi pišemo z malo ali veliko začetnico (npr. Cerkev se drži MINORITSKEGA SAMOSTANA.)?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
V različnih učbenikih za matematiko za osnovno šolo smo opazili različna zapisa: vdrti kot in udrti kot. Zanima nas, kaj je prav. Govorimo o kotu kot geometrijskem pojmu. Kot pri matematiki je oz. leži v neki ravnini.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
Zanima me, zakaj je pri samostalnikih prve moške sklanjatve v mestniku pravilna oblika npr. pri dveh rakih in ne pri dvema rakoma.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
Opazila sem, da je naslov knjige Zgodbe iz Japonske, reče pa se, da se gre na Japonsko, zato bi pričakovala, da so zgodbe zato z Japonske. Zakaj to pravilo ne velja? In še: kako se pravilno sklanja Japonska? Si bil na Japonskem ali na Japonski?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
Zanima me naglas na besedi književen. SP normira naglas na i, SSKJ na e. Kakšno je vaše stališče?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
Zanima me, zakaj prihaja do premene iz strešice in krativca v ostrivec pri sklanjanju nekaterih samostalnikov (vzhòd-vzhóda, sprejèm-spréjema). Zdi se mi, da se pri vsakodnevni rabi marsikaterega od njih to opušča (Kako je šlo na nastôpu?), uporaba pa zveni bolj ko ne stilizirana (Kako je šlo na nastópu?) Ali se morda obetajo kakšne spremembe v normiranju (zdi se mi, da sem pri nekaterih besedah že zapazil obe možnosti kot pravilni) ali se skuša ohraniti ozke vokale v sklonih?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
V naši skupini obdelujemo delo Khalila Gibrana Prerok. Ustavila sem se pri delu besedila in sicer:
» ...Vi ste lok, iz katerega so kot žive puščice izstreljeni vaši otroci. Lokostrelec pa vidi cilj na poti neskončnosti in On s svojo močjo napenja lok, da bi Njegove puščice mogle leteti hitro in daleč. Naj napetost, ki jo ustvarja v vas lokostrelčeva roka, rodi veselje, kajti kakor ljubi puščico v letu, tako ljubi tudi lok, ki miruje.«
Lepo vas prosim za odgovor, kako se pravilno naglasi beseda puščica. Ali na u ali na i.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
Na RTV Slovenija sem protestiral, ker novinarji naglašajo besedo Prekmurje na u in ne na e. Hladnokrvno so mi odgovorili, da tako zahteva norma vašega jezikovnega spleta Fran.
Ali ste kdaj gledali, na primer pogovor med Prekmurcem, gospodom Kučanom, in novinarko, na generalki proslave ob stoletnici priključitve Prekmurja k Sloveniji. Novinarka je naglaševala na u, g. Kučan pa vztrajno na e. Kdo je imel prav?.
Prosim, da mi takoj odgovorite, kdo je zakuhal to skropocalo? Prilagam še pesmico, ki jo je objavilo Delo.
Prekmurje po PrešernuAl ´prav Prékmurje ali Prekmúrje se naglaša, človek ob stoletnici se danes vpraša. Na u vesoljna Slovenija vztrajno naglašuje, domačinom pa to zveni resnično tuje, saj vsak Prékmurec dobro ve, da pravi je naglas na e. Morda bo treba let še sto, da to Slovencu jasno bo. Da pa prej prišel zadevi bo do dna, naj s prékmursko gibanico se posladka. Mag. Andrej Janc, Beltinci
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
Kako se izgovarja načinovni (odvisnik)? Po SP je pravilno načínovni (z naglasom na i). Ali je dopoustno tudi načinôvni (z naglasom na o)?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
Namenilnik. Poslali so me osvojit vrh gore.Poslati ni glagol, ki bi pomenil premikanje, zaukazana osvojitev pa ga nedvoumno pomeni. Kako zdaj: ali poln nedoločnik ali skrajšan?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
Iskal sem pomen besede pregrada. Slovar napačno razlaga, da je to naprava ..., saj so pregrade objekti (zgradbe, stene...), ki ločujejo.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
Vljudno prosim za odgovor na precej preprosto vprašanje, ali je beseda nasvidenje nastala iz besede snidenje ali iz glagola *svideti 'ponovno videti (srečati)' oz. zakaj je v današnjem pozdravu nasvidenje in ne »nasnidenje". Pogledala sem tudi v Etimološki slovar, kjer piše:
svidenje -a s 'snidenje, srečanje', v pozdravu nasvidenje, pisano tudi na svidenje. Glagolnik od *svideti 'ponovno videti (srečati)', sestavljenke iz s- 'skupaj, z' in videti po zgledu rus. svidanije 'svidenje, snidenje, sestanek', kar je glagolnik od glagola, ki je sestavljen iz rus. s. 'skupaj, z' in vidat 'videti'.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
Morda niti ne gre za vprašanje pravilnosti, temveč bolj sloga, pa vseeno: je pravilneje/lepše (v časopisu, reviji ...) zapisati 42 tisoč ali 42.000? Nekje sem namreč prebrala, da prva, »polovična« različica ni ustrezna.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
Pišem sicer knjigo v angleščini, vendar se mi postavlja vprašanje navajanja dvojezičnih toponimov. Zanima me, kako se pišejo dvojezična imena krajev? Ali se dvojezične oblike navede le ob prvi omembi, kasneje se odloči za eno, ali je potrebno ves čas navajati enako. Ali je to stvar odločitve urednika? Npr. Rijeka/Fiume, Koper/Capodistria. Ali jih je prav pisati na tak način ali je bolj pravilno s pomišljanjem? (Koper-Capodistria)? Ali morda veste, če je uraden zapisa tudi za Trst Trieste/Trst (ali le za slovenske vasi v okolici?).
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
Zanima me, ali so nedovršniške oblike od glagola gnati produktivne v slovenskem jeziku in kako se glasijo? Ali obstaja neka forma kot pogonjati za razliko od pognati? H kateremu razredu spada glagol gnati? Je ta soglasniški koren na -n s palatalizacijsko spremembo g v ž v isti vrsti kot žeti, žanjem? V ruščini obstaja na primer oblika обогнать dovrš., обгонять nedovrš. (prehitevati). Če bi obstajala oblika kot obgonjati v slovenščini, kateri bi bil vezalni samoglasnik v dovršniški obliki? obegnati? Ker bi na tem mestu sovpadali razni soglasniki na en kup. Oprostite za raznolika vprašanja.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
Pri svojem strokovnem delu sem si za besedo zemljevid izmislil sopomenko podatkovni konstrukt. Sodelavci so me opozorili, da ima beseda konstrukt negativno konotacijo. V SSKJ sem našel sledeč zapis:
konstrúkt -a m (ȗ) 1. knjiž. neresnična, zavestno sestavljena, narejena tvorba: oblike na njegovih slikah so konstrukti / glavna oseba romana je ideološki konstrukt 2. psih. pomožni pojem, na domnevi temelječi model: pojem zavesti je za nekatere psihologe konstrukt / verbalni konstrukti
Ali pomen, predstavljen pod točko 1, ustreza sodobnemu razumevanju besede konstrukt in ali je besedo mogoče uporabljati nevtralno?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
Pozdravljeni, zanima me, ali je bolj pravilno neionizirajoče ali neionizirno sevanje? Stroka uporablja oboje, problem pa je, ker eni zagovarjajo prvo, eni pa drugo možnost ...
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
Na forumu ste že govorili o zapisovanju časa, mene pa zanima kako je s sklanjanjem sekund, minut ali ur na koncu podanega časa. Naj podam primer: V 21:10 minuti je Messi zadel gol! Obstaja kakšno pravilo zakaj je za časovno označbo taka sklanjatev, oziroma z drugimi besedami, kako se prepričam (s katero vprašalnico), da sem minute sklanjala pravilno?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
Zanima me, kako je z rabo predlogov prek in preko. Zasledila sem, naj se ju sploh ne bi uporabljalo v knjižnem zbornem jeziku. Pa vendar berem na zadnji platnici knjige Kje pa vas jezik žuli? takole: /.../ od leta 2014 je odgovore mogoče najti tudi prek slovarskega portala Fran.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
Zanima me, katera oblika besede od treh, ki so v uporabi - poizkusno, poskusno ali preizkusno, je najbolj pravilna, oziroma najbolj primerna, v primerih ko gre za časovno obdobje v katerem lahko novi uporabniki poizkušajo, poskušajo ali preizkušajo mobilno aplikacijo za pametne telefone.
Torej ali je bolj pravilno: poizkusno obdobje, ali poskusno obdobje, ali preizkusno obdobje?
In ali je bolj pravilna besedna zveza: Poizkusite mobilno aplikacijo, ali Poskusite mobilno aplikacijo, ali Preizkusite mobilno aplikacijo?
Trenutno se po številnih virih zdi, kot da so vse tri oblike pravilne in zamenljive, ni pa jasno razvidno, katera je bolj pravilna za uporabo v zgoraj navedenih primerih, zato prosim za strokovno mnenje.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
Učiteljski pevski zbor Slovenije Emil Adamič je bil ustanovljen novembra leta 1925. Za jubilejno brošuro in vezno besedilo potrebujemo jezikovno čim bolj neomadeževano formulacijo. Po temeljitem premisleku oklevamo med dvema finalistkama:
Vprašanje: Ali sta obe formulaciji sprejemljivi tudi kar tako ali le ob dodatku iz oklepaja? Ena od slovenistk, ki smo jo prosili za pomoč, je celo mnenja, da je dopustna še tretja formulacija: 90-obletnica zbora.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
Kaj je pravilno? V besedilu je 2,07 jezikovne napake. V besedilu sta 2,07 jezikovne napake.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
1. Kdaj pišemo vejico pred tako da in kdaj vmes, tj. tako, da? Ali je raba vejice v naslednjem primeru pravilna: Dopolnite poved, tako da iz besed v oklepajih tvorite ustrezne pridevnike?
2. Kaj je pravilno: Zapadlo je 3 cm 'tri centimetre' snega ali Zapadli so 3 cm 'trije centimetri' snega?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
Od kod izvirajo priimki Trdan, Pahulje, Dejak, Kocjan, Pintar in Vovk in kaj pomenijo?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
Ali je besedna zveza nižje cene od dovoljenih namesto cene, nižje od dovoljenih pravilna oziroma dopustna?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
Pred kratkim smo se preselili v naselje Kameno (pri Šentjurju). Domačini izgovarjajo ime Kameno s poudarkom na prvem zlogu. Pravijo tudi: Grem na Kameno, On je na Kamenu ...
Zanimajo me vsi skloni in kako se imenuje prabivalec/prebivalka kraja.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
Večkrat se vozim mimo Kraljestvene dvorane Jehovih prič in vedno mi pade v oči kraljestvena. Zveni mi zelo tuje. Prosim za vaše mnenje.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
Katera oblika zaimka je pravilna oz. primernejša: Dobili smo nekaj vprašanj in skušali bomo nanja/nanje odgovoriti.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
Znašla sem se še v eni pravopisni dilemi. Zanima me, s kakšnimi začetnicami se napiše slovenska obala kot ime turistične destinacije. Je to ime kje standardizirano?
Vem, da se samo Obala piše z veliko začetnico, ampak pisec želi uporabiti tudi pridevnik slovenska, nikakor pa besedne zveze Slovensko primorje.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
tepežni dan, pametiva, 28. december
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
Vljudno prosim za pojasnilo ali pišem npr. 2.100 oseb ali 2100 oseb. Jaz ves čas pišem s piko, torej 2.100 oseb, vendar me lektorji popravljajo.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
1. Znamke in imena izdelkov
V spletni jezikovni svetovalnici sem opazila težjo po pisanju z veliko začetnico pri vseh znamkah, ki sicer po trenutno veljavnih pravopisnih pravilih (lahko) padejo v skupino izdelkov, omenjenih v členu 147 (imena industrijskih izdelkov, kadar se ne uporabljajo kot imenovalni prilastki: kodak, kalodont, ford ...; tudi poimenovanja zdravil).
Skupina takih poimenovanj se je z v pravopisu naštetih izdelkov močno razširila (vsa imena namenoma pišem z malo začetnico):
Pri facebooku je še vprašanje velike začetnice v primeru pisnega podomačenja(fejsbuk), kar na splošno odpira vprašanje podomačevanja teh izrazov;
Izjema bodo verjetno ostali primeru generičnih poimenovanj, ki so pa tudi vprašljivi (pril, edigs ...).
2. Kategorija živosti
Zanima me še stališče pravopisne komisije o kategoriji živosti pri naslednjih primerih: Ali uporabljam apple ali appla, mac/maca, samsung/samsunga, ipod/ipoda, nikon/nikona ... Uporabljam word, powerpoint; gmail; facebook, twitter – to je po mojem mnenju ustaljeno s kategorijo neživosti. Pri googlu je kategorija živosti najverjetneje vezana na preneseni pomen oz. poosebitev: Vprašaj googla - vprašaj strica Googla. Tudi posamezni drugi primeri so vprašljivi, kot npr. robot, okostnjak, model (moška oseba v svetu mode), fotomodelkonjiček (v pomenu 'hobi') ... – zanje velja kategorija živosti ali ne? Zasledila sem rabo »uporabljam frana« – torej živo in zapisano z malo začenico.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
Kdaj je primerno uporabiti malo/veliko začetnico pri nazivih? SP 2001 v 128. členu priporoča malo začetnico, ko gre za družabni položaj, pri 113. členu, ki govori o osebah z visoko funkcijo, pa z malo. Gospod predsednik ali Gospod Predsednik?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
v Jezikovni svetovalnici je bilo objavljeno stališče https://svetovalnica.zrc-sazu.si/topic/5800/druga-moška-sklanjatev-ujemanje-samostalnika-vojvoda. Pri književnem prevodu, ki ga pripravljam, se srečujem z dilemo, za katero sem našel odgovor v tem stališču. Upam, da pravilen.
V izvirniku igra pomembno vlogo skupina/klub nogometnih navijačev, ki so si nadeli ime Iron Weasels. V svojem prevodu sem se odločil za ime Jeklene podlasice. V besedilu se prvič pojavijo s tem polnim imenom, pozneje pa bodisi z njim ali samo kot podlasice, posamezni član skupine pa kot podlasica. Ni nepomembno, da so vsi do zadnjega moški. Tu sem se srečal z vprašanjem ujemanja glagola s slovničnim spolom samostalnika kot subjekta (ali tudi objekta) povedi. (Izvirnik je za ta problem, glede na angleška slovnična pravila, seveda neobčutljiv.)
In zdaj k mojim vprašanjem v zvezi s citiranim stališčem:
Ne zamerite mi še vprašanja o veliki začetnici, ki sicer nima nobene zveze s citiranim stališčem iz Jezikovne svetovalnice. Za slovensko sceno sem preveril uporabo pisave z veliko in malo začetnico za najpomembnejša kluba nogometnih navijačev. Skupina Green Dragons se dosledno pojavlja pisana z veliko začetnico pri obeh delih imena. (Mimogrede, za svoj prevod ne razmišljam o tem, da bi ohranil ime iz izvirnika, ker ni govor o neki dejanski tuji navijaški skupini.) Ime skupine Viole se (na portalu Nova beseda) večinsko pojavlja zapisana tako, torej z veliko začetnico, včasih pa tudi z malo.
V primeru polnega imena (prej pod 2.a) ne dvomim o pravilnosti velike začetnice samo za prvi del imena. V drugih treh primerih pa nisem čisto prepričan, ali je – v edninski, dvojinski ali množinski obliki – za člane te skupine pravilen zapis z malo (k čemur se očitno nagibam), ali z veliko začetnico. Prosim za vaše mnenje oz. nasvet.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
Kako poimenujemo lastovičjega samca in veveričjega? Je prav lastovec ali lastoviček in veveriček?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
Zanima me, če v besedi decembrski so polglasniki.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
Ali obstajajo razlike med deležniškim polstavkom in polstavčnim prilastkom? Ali sta si sinonima?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
Zanima me točen pomen besede razvajanje.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
Zasledil sem, da nadpisani h izhaja iz latinske besede hora 'ura'. To bi pojasnilo rabo "Dobiva se pred 8h", brano [dobiva se pred osmo uro]. Vendar pa sem v pravopisu našel le potrditev za rabo simbola h ob predlogu od in do. Je torej res mogoče pisati tudi "kosili smo med 15h in 16h, pred 19h pa odšli v mesto"? To bi bilo zaradi omejitve znakov zelo priročno v podnaslovih.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
Kot ocenjevalka EU projekta sem v angleščini zasledila pojem – post-Jugoslavija (post-Yugoslavia) in postjugoslovanski npr. kontekst / prostor (Post-Yugoslavia / Post-Yugoslavian), tudi književnost v post-Jugoslaviji ("(L)iterature in post-Yugoslavia"). Iz konteksta domnevam, da gre za šest republik bivše SFRJ (1945–1991), danes je to šest/sedem držav kot npr. Bosna in Hercegovina, Črna Gora, Hrvaška, Kosovo (delno priznanje), Slovenija, Severna Makedonija, Srbija.
Na portalu Fran nisem našla pojma, na Gigafidi je beseda 71-krat omenjena.
Zastavlja se mi vprašanje, ali pojem jezikovno in/ali politično korekten oz. ali je izraz nostalgije ali post-nostalgije.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
Kaj pomeni tuzemska minljivost?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
Slovarji navajajo pri obeh izrazih – področje in območje – prvi pomen v smislu prostora. Ali bi lahko besedi razlikovali: območje v smislu prostora, področje v smislu dejavnosti? Očitno je v tem smislu že prihajalo do sprememb v preteklosti, a se nobena raba očitno do danes ni pomensko zožila: »Podobno velja za področje, čeprav manj pogosto, ker ga pač modno območje bolj izpodriva.« (Vir. Geografski vestik, 1999) Kako je s tem?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
Pri delu se večkrat srečujem z vprašanjem iz te teme, pa bi imela droben pomislek. V SS je v tem smislu navedena vezniško zveza zgolj s ko, in sicer naj bi izražala sorazmerni pomen. Tudi podobni zgledi v SSKJ in SP so tvorjeni samo s ko, ne pa s primerjalnim kot. Morda je pri analizi v pomoč, če izberemo kak zabavnejši zgled:
Višjo plačo ko ima, višjo zavarovalno premijo plačuje. = Višjo plačo ima, višjo zavarovalno premijo plačuje. = Tem višjo plačo ima, višjo zavarovalno premijo plačuje.
Višjo plačo kot ima, višjo zavarovalno premijo plačuje. ~ Plačuje višjo zavarovalno premijo, kot ima plače.
Manjšo glavo kot ima, manjšo hišo potrebuje. ~ Potrebuje manjšo hišo, kot ima veliko glavo.
Večji kot je grad, večji v njem prebiva tat. ~ Tat je večji od gradu.
Moja misel je, da tu ko nima čiste primerjalne vloge, čeprav se ta struktura tvori s primernikom; medtem ko ima kot v vseh zvezah povsem primerjalno denotacijo. Kar sem našla v zvezi s tem, je dodano spodaj. Za ko se najde precej zgledov, za kot pa v priročnikih nisem našla nobenega. Morda sem vendarle še kaj spregledala.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
Pišem diplomsko nalogo na temo zanikanega rodilnika. Skozi čas, v razvoju jezika in v pogovoru dajalnik in rodilnik izginjata in njuno vlogo prevzema tožilnik. Jezik se čedalje bolj poenostavlja. Zanima me, kako bi vi zapisali naslednje stavke:
Grem po vino. ali: Grem po vina.Učim se slovenščino. ali: Učim se slovenščine.Ne smeš brati knjige ali: Ne smeš brati knjigo.
In podobni primeri.
Potem pa še malo drugačen primer. Ali bi dvakrat zanikali tale stavek, ali je enkrat dovolj: Ne smem ne brati knjige/knjigo. Ali mora biti po Vaše pomožnik zanikan ali ne. Zanima me, zakaj tako menite, in Vas prosim, če svoje odgovore lahko utemeljite.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
Pri hitrosti vozila nad/pod 30 milj/uro ALI nad/pod miljami/uro?
SSKJ npr. pri predlogu pod navaja, da se veže s tožilnikom za izražanje nedosežene mere, stopnje (zjutraj je temperatura padla pod minus pet stopinj) in z orodnikom prav tako za izražanje nedosežene mere, stopnje (ni vstopnic pod trideset dinarjev (?); otroci pod desetimi leti). Ali ima izbor kakšno povezavo z glagolom pred njim?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
S sodelavci nas zanima, kako se pravilno piše zveza videno kupljeno ali pa videno najeto. V rabi smo opazili različne zapise: videno-kupljeno, videno – kupljeno in tudi videno kupljeno. Prosimo za pojasnilo, po katerem pravilu se določa ta zapis.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
Zanima me, kakšen je pravilen zapis navedenih datumov:
a) Glede na dva vira nisem povsem prepričana, kaj je pravilno: Ali je pravilna rodilniška (1. decembra 2018–15. januarja 2019) ali imenovalniška (1. december 2018–15. januar 2019) oblika? Ta vira sta: Nataša Hribar, Pravna praksa, Vloga pomišljaja, 2016, št. 36–37. Nataša Hribar, Pravna praksa, O datumih in drugih časovnih oznakah, 2010, št. 2, str. 31. b) Kaj pa naslednji primer: Je pravilno 8.–15. september ali 8.–15. septembra?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
Zanima me kako pravilno zapišemo besedo Europass ali europass ( način oz. oblika pisanja življenjepisa).
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
Kako pravilno pravopisno uredimo zapis točk dnevnega reda?
-- Ali je dvopičje za besedno zvezo Dnevni red obvezno?
-- Ali pišemo posamezne točke dnevnega reda z veliko začetnico (kot naslove) ali lahko tudi z malo?
-- Če jih lahko pišemo z malo začetnico, ali lahko na koncu posamezne alineje napišemo vejico in na koncu zadnje alineje piko?
-- Če je pravilnih več možnosti, katera se priporoča?
Primeri:
a)
Dnevni red:
1. Potrditev zapisnika 2. seje
2. Poročilo o poteku informativnega dneva
3. Razno
b)
Dnevni red:
1. potrditev zapisnika 2. seje
2. poročilo o poteku informativnega dneva
3. razno
c)
Dnevni red:
1. potrditev zapisnika 2. seje,
2. poročilo o poteku informativnega dneva,
3. razno.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
Kako se prav piše prebivalec Ajaccia?
Morebitne že obstoječe poimenovalne rešitve: V tiskani verziji Pravopisa iz leta 2001 je Ajačan, medtem ko je na spletni verziji Ajaccian.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
Že precej časa me bega vprašanje zapisa osebnih imen, ki so izvirno zapisana v cirilici (ruski, ukrajinski ipd.). Seveda vem, da naj bi se prečrkovala po zvočni podobi s črkami za slovenske glasove. Toda obstaja težava: ko to vidijo živi ljudje, za katerih imena gre, recimo tu živeči priseljenci (ali pa obiskovalci) iz zadevnih dežel, protestirajo in hitijo kazati svoje potne liste, v katerih pa poleg zapisa v cirilici stoji še ime, prečrkovano v latinico, ki pa je drugačno od našega prečrkovanega. Tako je AnaAnna in ŽanaZhanna, Viktorija je pa Viktoriya. In podobno s priimki: Zhukov, Shevchenko, Gayun ipd. In ti še povedo, da pri njih veljajo »uradna« pravila za prečrkovanje. Nekateri od njih imajo tudi že slovensko državljanstvo, v naših dokumentih pa so njihova imena, zapisana »v neskladju« s slovenskim pravopisom.
Lahko pustim ob strani publicistično zapisovanje imen politikov, kulturnikov in športnikov (ki imajo seveda tudi svoje potne liste), ki jih zapisujejo kakor kdaj – ali »po naše«, še večkrat pa tako, kot je v (angleškem) viru, iz katerega povzemajo. Ostaja pa vprašanje, kako ravnati z ljudmi, o katerih govorim zgoraj. Gre ne le za vprašanje jezika, temveč tudi identitete oziroma do pravice do neokrnjene rabe osebnega imena teh ljudi. Tako kot meni, ne le da mi ni ljubo, če vidim zapisano »Franc Jamnik« namesto »France Jamnik«, temveč prvega zapisa niti ne razberem kot svoje osebno ime, ker je tako po pisni kot po zvočni podobi drugačno od mojega, enako ne bo ljubo niti Viktoriyi niti Zhanni, če jo bom – po njenem – preimenoval v Viktorijo ali Žano.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
Zanima, kako zapisovati primere, ko navajamo datum ali samo letnico rojstva in smrti, npr. Petra Novak (* 9. 3. 1748 + 4. 3. 1786) ali (* 9. 3. 1748 + 1786).
Predvsem me zanima, kako je s presledki med simbolom in datumom/letnico.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
Zakaj se v nekaterih večbesednih zemljepisnih imenih občnih sestavin ne prevaja (primer: New York)?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
Ali v strokovni reviji pri citiranju virov oziroma v seznamu literature prevajati podatke, ki so občna imena (npr. Auflage, Vol. 1, third edition), in uporabljati slovenska zemljepisna imena (Frankfurt na Majni)? Ali pa naj bi napisali tako, kot je v izvirniku?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
Ali obstajajo slovenski prevodi sledečih angleških izrazov, ki se uporabljajo v letalstvu: Yaw, Pitch, Roll?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
Zanima me, kako bi bilo najbolj ustrezno zapisati prevod angleške kratice TERF (trans-exclusionary radical feminist), ki označuje radikalnega feminista oz. feministko, ki iz svojega boja za spolno enakopravnost izključuje transspolne ljudi. Radikalen in feminist nista problematična, kako pa bi pravopisno ustrezno prevedli trans-exclusionary:
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
Pozdravljeni, zanima nas, kakšno je priporočilo glede prevzemanja lastnih imen iz azerbajdžanščine, saj je to jezik, za katerega se uporabljata tako cirilica in od osamosvojitve od Sovjetske zveze uradno latinica. Pri tem mislimo na azerbajdžanščino v Azerbajdžanu, ne pa v Iranu ali Rusiji. Če za latinične pisave načeloma velja, da vse posebne znake obdržimo in se držimo izvirnega zapisa, bi morali torej pustiti izvirni azerbajdžanski latinični zapis, kljub tradiciji prečrkovanja iz oziroma prek cirilice? Potencialno problematičen se v tem primeru zdi aktualni predsednik Alijev, azerbajdžansko Əliyev, čigar priimek se je zaradi njegovega očeta že ustalil v podomačeni obliki. Je smiselno torej ali uporabljati izvirni zapis v latinici za vsa imena; ali v azerbajdžanski latinici pisati le "novejša" neustaljena imena; ali se še naprej držati prečrkovanja iz cirilice, čeprav je uradna pisava od 1991 latinica?
Lektorji Radia Študent
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
Rad bi naročil borovnični/breskvin ali borovničev/breskov sok?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
Zanima me, ali je pridevnik, izpeljan iz pokrajine oziroma grofije Cornwall, cornwallski ali cornwalski. V pravopisnem slovarju ne najdem podobnega primera, da bi lahko izhajala iz analogije, razen kak Albertvílle albertvílski. V pravilih podobnega primera ne najdem, v besedilnem korpusu prevladuje cornwallski.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
Pričakovala bi, da se pridevnik trentski nanaša na dolino Trento, trentarski pa na njene prebivalce Trentarje (v vseh spolih in številih seveda). In tudi, da se mojstranski nanaša na Mojstrano, mojstranški pa na Mojstrančane (takisto v vseh spolih in številih). A SP se ne strinja z mano: trentski povezuje samo s Trentom, mojstranški pa po SP ne obstaja. Zakaj (n)imam prav?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
Če ima nekaj 2,5 milijarde ponovitev, kako rečemo: 2,5-milijardokrat, 2,5-milijardkrat?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
Na eni od spletnih strani sem opazil članek z naslovom Učim se že deset let in še vedno ne govorim tekoče. Zanima me, ali bi lahko v tem primeru govorili o protivnem vezniku in in bi bilo torej poved bolje zapisati tako: Učim se že deset let, in še vedno ne govorim tekoče – kar je po pomenu enako povedi Učim se že deset let, vendar še vedno ne govorim tekoče.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
Kako je z uporabo besed oz. besednih zvez, ki so v SSKJ označene s kvalifikatorjem publicistično? Ali je pravilno oz. dovoljeno uporabljati te besede oz. besedne zveze v drugih besedilih, npr. pravnih, ali jih je treba zamenjati s slogovno nezaznamovanimi izrazi?
Primeri: v ta namen; z izjemo; kar zadeva
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
Ali lahko uporabimo za skupino otrok, fantov, izraz trop? Npr. trop otrok, trop fantov? Če ja, potem lahko tudi rečemo poglavar tropa, ne glede ali gre za skupino ljudi ali živali, npr. ovac.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
Kako je z narekovaji, ko se premi govor razteza čez več odstavkov (ves čas govori torej ista oseba)? Se ta samo na začetku in na koncu premega govora ali tudi vmes na začetku in koncu vsakega odstavka?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
Vprašal bi, ali je bolj pravilno uporabiti na Slovenskem primorju ali v Slovenskem primorju. V pravopisu sem sicer zasledil, da se uporablja na, a na internetu sem opazil ogromno besedil, ki uporabljajo v.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
Kadar imamo v mislih kras kot značilno obliko apnenčastega sveta, kraški svet (torej kras z malo začetnico), je v povedih bolj pravilno rabiti besedno zvezo v krasu ali na krasu?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
Ali se ob samostalniku izjema lahko uporabi predlog od - v zvezi izjema od pravila
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
Zanima me pravilni zapis spodnjega stavka (vem, da če zamenjaš vrstni red besed, stavek dobi lepšo obliko, a mene zanima ravno ta oblika zapisa), in ali obstaja pravilo za tovrstne stavke, da vem za naslednjič, kako in kje iskati odgovor.
Poleg DEJAVNOSTIM (ali DEJAVNOSTI), ki jih imamo razporejene tekom celega tedna, zadnje dni veliko časa posvečamo tudi navajanju na samostojnost.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
Ali se pri zapisu (por. z + Verico) uporablja z ali s? Namreč, s pokojno Verico ali z (pokojno) Verico?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
Kaj je pravilno: iz/zzornega kota, iz/zvidika, s/izperspektive?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
Opažam, da se v zadnjem času vse bolj uporablja beseda medtem za označevanje nasprotja (namesto medtem ko). SSKJ in SP medtem označujeta kot časovni prislovni zaimek. Zato me zanima vaše mnenje o ustreznosti uporabe besede medtem v odlomku iz članka portala
MMC:
Naziva vitez in dama je po ukinitvi leta 1986 lani spet oživil takratni premier Tony Abbott, navdušen monarhist, zaradi česar je bil deležen številnih kritik. Njegov naslednik Malcolm Turnbull je medtem izrazit republikanec.
Ker je podobnih primerov v novinarskih člankih na spletu še veliko, vas prosim za vašo razjasnitev/pojasnitev. Za odgovor se vam že vnaprej zahvaljujem.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
Ali v primeru str. 1-2 (kadar citiramo samo dve strani, ne več) zapišemo pomišljaj (od − do) ali vezaj (in)? Ali je uporaba vezaja v takem primeru sploh dopustna?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
Prosim za odgovor na vprašanje, ali je pri besedi prebivalstvo mogoče rabiti zaimek čigar (prebivalstvo, čigar predniki) ali zgolj kateri (prebivalstvo, katerega predniki). SP 2001 je nedvoumen, da se čigar rabi zgolj za ednino osebe moškega spola, pa vendar: v podstati besede prebivalstvo je ne nazadnje človek. Najverjetneje pa to ne more vplivati na slovnične lastnosti besede srednjega spola prebivalstvo in rabo pravilne oblike zaimka, kajne?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
Beseda presnojedec je ustreznica za besedo vegan(ec), vegetarijanec pa za besedo nemesojedec. Se s tem strinjate?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
Kaj pove stavek o osebi? Več ve, kot zna.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
Prosim za razlago (ne)upravičenosti vejice v naslednjih stavčnih tipih:
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
Zanima me, zakaj je zveza lisica Zvitorepka v pravopisu obravnavana kot stalna besedna zveza z lastnim imenom, npr. zveza Rdeča kapica, ki je sicer pojmovana kot enodelno večbesedno domišljijsko ime, pa ne.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
V prevajalskem kolektivu smo danes v službi zabredli (globoko, globoko) v debato o zanimivem jezikovnem vprašanju: kolegica je izpostavila razliko v razumevanju fraz:
Večina maternih govork* (*generični femininum) nas je prvo poved označilo za neustrezno oz. vsaj nerodno formulirano (kot da je fokus na samostalniku, torej se želite znebiti kolen? [denimo z amputacijo]) in kot ustrezn(ejš)o alternativo predlagalo se želite znebiti bolečin v kolenih?, drugo pa kot ustrezno in jasno formulirano (kot da je fokus na pridevniku, torej se želite znebite neprijetne lastnosti (povešenosti) kože (nihče ni konstatiral, da bi bil zapis se želite znebiti povešenosti kože? boljši.
Zanima nas vaša utemeljitev, kako pride do te razlike v razumevanju, glede na to, da gre pri obeh primerih za samostalniško besedno zvezo z enobesednim jedrom in enobesednim levim ujemalnim prilastkom (boleča + kolena : povešena + koleča) in sta tudi oba pridevnika lastnostna oz. kakovostna (ne vrstna in absolutno ne svojilna).
Ena od teorij je, da gre za semantično (pragmatično) razliko, ker nekako s kotičkom zavesti zajemaš, da se je kolen dejansko mogoče iznebiti (npr. amputacija), kože pa načeloma ne (pustivši vnemar kake izredne morbidnosti, o katerih nismo želeli razpravljati), vendar na koncu nihče od nas ni znal ostalim ponuditi prepričljivega, kamoli utemeljenega odgovora na to vprašanje:
Kot je napisala ena od sodelavk: »čisto vse v jeziku ima svoj zakaj in se da opisat izbiro, pozicijo v stavku, zgodovino, primernost ... nekega izraza,« žal pa smo ostali s to trditvijo samo pri teoriji, do česa bolj konkretnega pa se nam (kljub »več glav več ve« pristopu) ni uspelo dokopati.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
Pregledala sem temo vikanja pa tudi druge spletne strani, vendar nikjer ne najdem odgovora na vprašanje, zakaj se v slovenščini vika v množini moškega spola, ne na primer v množini ženskega spola ali s kakšno nevtralno obliko.
Se je kdo že ukvarjal s tem vprašanjem in ali obstaja še kakšna druga možna razlaga razen zgodovinskega položaja žensk? Sama je ne vidim, vendar je ne želim prehitro sklepati, zato me zanima, ali se je kdo strokovno podkovan že ukvarjal s tem vprašanjem in do kakšnih ugotovitev je prišel? Enako velja za uporabo moške oblike kot slovnično nevtralne.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
Kateri izraz je najprimernejši (v pravnem besedilu): diskriminatorno/diskriminacijsko/diskriminatorskoravnanje? Zdi se mi, da je najbolj uveljavljen prvi izraz, vendar ga ni niti v SSKJ niti v pravopisnem slovarju.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
Vedno sem v dvomih, ali naj v strukturi ni glagol v nedoločniku samostalnik za nedoločnikom uporabim tožilnik ali rodilnik.
Primer: Namen te določbe ni zagotoviti ZAŠČITO (koga/kaj? – tožilnik) ali ZAŠČITE (koga/česa? – rodilnik).
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
Svetlana Tolstoj ali Svetlana Tolsta ali Svetlana Tolstaja?
Katera je v slovenščini oblika priimka ruske nosilke, če je mož Nikita Tolstoj: Svetlana Tolstoj ali Svetlana Tolsta ali Svetlana Tolstaja?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
Zanima me, kako se pravilno napiše zemljepisno ime sahel – z veliko ali malo začetnico? V Geografskem terminološkem slovarju je zapisano z malo, v številnih učbenikih in drugih virih pa z veliko začetnico.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
V pravopisnem slovarju 2001 je zapisano ime države Sávdska Arábija, tako tudi v pravopisnem členu 185. V Jezikovni svetovalnici (tudi 12. 12. 2016) ste v odgovoru na vprašanje o zapisu Liechtenstein ali Lihtenštajn, ko se sklicujemo na državo, zapisali:
»V slovenskem jezikovnem prostoru se glede standardizirane oblike zemljepisnih imen posvetujemo s komisijo Vlade Republike Slovenije za zemljepisna imena. Navadno njihove odločitve objavlja Geodetska uprava.«
V teh virih pa je ime države Saudova Arabija: Drago Kladnik in Drago Perko v knjigi Slovenska imena držav, že pred to knjigo v Seznamu tujih zemljepisnih imen v slovenskem jeziku Geodetske uprave Republike Slovenije, tudi v znanstveni monografiji Slovenski eksonimi, pa seveda tudi v razpredelnici slovenskih eksonimov, ki jo pripravljajo slovenski geografi v mednarodni skupini strokovnjakov za tovrstna imena.
Kako se odločiti? Katero obliko upoštevati? Bodo v novem pravopisu upoštevane samo standardizirane oblike zemljepisnih imen?
Uporabljeni viri
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
Kaj je skladenjska podstava besede jezikoslovje?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
Prosim za pomoč pri sklanjanju besedne zveze zli duhovi. Je 6. sklon: zlimi duhovi, zlemi duhovi ali zli duhovi (kot z žal ženami). V rabi so vse tri variante, e-pravopis ima zlemi duhovi.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
V enem prejšnjih odgovor navajate, da pri nekaterih samostalnikih srednjega spola (npr. nedrje, okolje) v rodilniku dvojine in množine med zvočnika vrinemo t.i. neobstojni i (nedrij, okolij). Zanima me, kako je z neobstojnim i pri samostalnikih ženskega spola, kot sta medalja in razdalja? Je prav medalj in razdalj ali medalij in razdalij?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
Zanima me, kako bi lahko sklanjali naslednja francoska zemljepisna imena, ne da si pomagamo z določili tipa "mesto/kraj itd" :
Prvo skupino bi sklanjala po moški sklanjatvi, torej: Bonne Terre/Bonne Terra ... Mare Longue/Mare Longua ... Ali bi lahko tu imena pustila v imenovalniški obliki, npr. "Sem v Bonne Terre"?
Drugo skupino bi tudi sklanjala po moški sklanjatvi: Cent Gaulettesa/Quinze Cantonsa/Quatre Bornesa. Primer: Gredo proti Quatre Bornesu. Ali bi bilo mogoče tudi: Gredo proti Quatre Bornes?
Tudi imena tretje skupine bi sklanjala po moški paradigmi: La Rochelle/La Rochella/La Rochellu ... La Louise/La Louisa/La Louisu, kar pa me moti tu, je določni člen, ki v francoščini izraža ženski spol. Ali bi bilo v teh primerih torej mogoče samostalnike sklanjati po ženski paradigmi: La Louise/La Louise/La Louiso ...? Primer: Rad imam La Louiso/La Louise?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
Zanima me, kako se pravilno sklanja ime francoskega kraja Honfleur.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
Kako se sklanja žensko ime Abi? Kako se iz imena naredi svojilni zaimek?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
Prosim za vaš komentar.
Menim, da se moško osebno ime Dalibor pravilno sklanja tako:
Dalibor Dalibora Daliboru Dalibora Daliboru Daliborom
Nekateri sklanjajo tako, kar pa je po mojem mnenju napačno.
Dalibor Daliborja Daliborju Daliborja Daliborju Daliborjem
Kakšno je vaše mnenje?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
Rada bi se prepričala o tem ali je in – če je – kako je mogoče sklanjati ime francoske pokrajine Franche-Comté, ki je v francoščini ženskega spola. Na internetu sem našla nekaj redkih primerov sklanjanja, a nekajkrat v Franche-Comtéji, nekajkrat pa v Franche-Comtéju (podobno je tudi pri pokrajini Vendée, ki je prav tako ženskega spola, pa se pojavlja tako sklanjanje po ženski (Vendéeje) kot po moški sklanjatvi (Vendéeja)). Kaj od tega je pravilno?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
Zanima me, če se (naslov priloge Dela) Goodlife sklanja po enakem skladenjskem vzorcu kot Mike, torej Goodlife, Goodlifa, Goodlifu ...
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
Zanima me, kako se pravilno sklanja lastno ime Joe Biden.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
Nisem prepričana glede sklanjanja imena Ringo Starr, v nekaterih dnevnoinformativnih vrih piše namreč drugače. Je prav torej:
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
Zanima me, kako sklanjati imena podjetij, v katerih je številka del imena in se piše stično, denimo Outfit7, Ekipa2 ?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
Ste lahko tako prijazni in zapišete pravilno sklanjatev imen Demitri in Demitrij?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
Zanima me, ali sta v slovenščini bar micva in bat micva (če ju uporabimo kot oznaki za praznovanje, ne za slavljenca oziroma slavljenko) ženskega ali moškega spola in kako ju je treba sklanjati (praznujejosinovobar micvo/sinov bar micva)?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
Zanima me, kako se sklanjajo krajevna imena ženskega spola v dolini reke Soče: Vrtače, Deskle, Plave, Ložice.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
Imam težave pri sklanjanju moškega imena Andrea. Sklanja se lahko po prvi ali drugi moški sklanjatvi, vendar se zaplete, saj bi lahko bilo v rod. Andrea (1. m. skl.) ali Andreaje (po 2. moški)? Se lahko podaljša z j ali bi bilo bolj prav Andree (rod.)? Dajalnik: Andreau/Andreai ali se podaljšuje z j?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
Zanima me, kako sklanjamo moško ime Ruben.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
Kakšno je pravilno sklanjanje priimka ministra Hojsa. Je pravilno Hojsev ali Hojsov? Sama menim, da je Hojsov, vendar nisem prepričana saj sem našla več različnih primerov.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
Sklanjanje moškega imena moškemu je enostavno, vendar nisem prepričan, kako se sklanja žensko ime moškemu. Po ženskih ali po moških sklanjatvah? V mislih imam imena, kot so Saša, Tilka, Seba ...
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
Zanima me sklanjanje samostalnika raven v množini. Ali je prav med ravnemi?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
Prosila bi vas za mnenje o pravilnosti zapisa imena pravne osebe, in sicer je v Aktu o ustanovitvi ustanove (fundacije), h kateremu naj bi pristojno ministrstvo v skladu z Zakonom o ustanovah izdalo soglasje, določeno ime ustanove: Ustanova »Fundacija Vesna Rožič«.
Menim, da je pravilen zapis takle: Ime ustanove je: »Fundacija Vesne Rožič, ustanova«.
Zanima me vaše mnenje o tem, ali lahko pred izdajo soglasja zahtevamo, da se v ustanovitvenem aktu popravi ime ustanove tako, da bi bilo zapisano v skladu s slovničnimi pravili. Ta dilema se mi poraja zaradi tega, ker ne gre za pravno nepravilnost ampak slovnično, ki ni zanemarljiva, ker se bo ime te ustanove uporabljajo v pravnem prometu, zato menim, da moramo skrbeti tudi za to, da so imena pravnih oseb tudi slovnično pravilno zapisana in ne samo s pravnega vidika. V naprej se zahvaljujem za vaš odgovor. Vesela bi bila za še kakšen nasvet oziroma namig v zvezi s tem vprašanjem.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
Zanima me, katera od naslednjih oblik za zapisovanje datuma je pravilna: Ljubljana, 8. december 2011 ali Ljubljana, 8. decembra 2011.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
Kakšen je pravilen zapis:
Po Gigafidi in Bos besedi se uporablja prvi zapis. Zakaj?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
Kljub vašim obširnim odgovorom o podobnih dilemah mi še vedno ni povsem jasno, ali gre pri makrodestinaciji za zloženko ali sestavljenko in ali naj jo pišem skupaj, narazen ali je prav oboje. Na enak problem naletim tudi pri mikrodestinaciji. Mi lahko pomagate, prosim?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
Zanima me zapis besedne zveze varstveno delovni center. Se piše skupaj ali narazen?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
Zanima me, ali je zapis navedenih besed brez presledka pravilen (po vzoru pridevnika visokokakovosten). V korpusih in na spletu se sicer pogosteje pojavlja zapis s presledkom (visoko intenziven); katera različica je torej bolj v skladu z besedotvornimi standardi?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
Ali sta naslednji povedi slogovno ustrezni?
Tokratni predzadnji letošnji dogodek bo drugačen, obarvan bo tudi kuharsko. Dogodek se bo odvijal v ...
Zanima me predvsem besedna zveza: ... dogodek se bo odvijal v hotelu ...
Hvala za odgovor in lepo pozdravljeni.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
Pozdravljeni, zanima me, kako pravilno zapisati besede eco, tour, sport in turbo v spodnji povedi?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
Zanimalo bi me, ali v slovenščino sploh imamo izraz za gap year, kot ga imajo na primer v italijanščini (anno sabbatico), francoščini (parenthèse utile) ali hrvaščini (godina prekida).
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
V sporočilu za medije, katerega je pred dnevi izdala PZS, se na dnu dokumenta pojavita dva tuja izraza: downhill in freeride. Besed nisem našla v Slovarju novejšega slovenskega besedja, niti ne na vaših spletnih straneh. Zanima me ali je sprejemljivo, da se v tako pomebnem dokumentu uporabljata dve tujki, kateri najbrž veliko ljudi sploh ne razume?
Ali sta na voljo slovenska prevoda obeh besed?
Podpiram namreč mnenje prof. dr. Marka Snoja: »Slovenščina je jezik, v katerem domuje naša misel, povsod drugje smo tujci.«
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
Prosim za slovenski izraz za placebo
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
Zanima me kakšno je knjižno slovensko ime za ogroženo živalsko vrsto Mustela lutreola, saj se zanjo pojavlja več ustreznic: evropska vidrica, nerc, norka in evropski mink. Iz etimološkega slovarja izvemo, da so besede nerc, norka in mink prevzete, za besedo vidrica pa sumim, da je hrvaškega izvora. Čeprav že Pleteršnik navaja pomen vidrica, tako za manjšo vidro, kot tudi za vrsto die Krebs-Otter, kar je starejša nemška ustreznica za Mustelo lutreolo. Katera beseda je torej najustreznejša in katera je izvorno slovenska, ljudska?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
Kaj določajo vejice v teh primerih? Ali so pravilne?
a) V primeru izenačenja je odločilen glas predsedujočega, razen v primeru, ko upravo sestavljata samo dva člana. b) Obvestilo o sklicanju dnevnega reda je treba poslati vsem članom vsaj štiri dni pred predvidenim zasedanjem ali, v nujnih primerih, z navadnim sporočilom vsaj štiriindvajset ur prej. c) Vsak član lahko predstavi ali voli eno samo listo, tudi prek poverjene osebe ali trusta. č) Končni rezultat sektorja, ob upoštevanju finančnega in davčnega poslovanja, znaša 257 tisoč evrov.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
Problem imam z besedo doprinos, ki sem jo pri lektoriranju nadomestila s sopomenko prispevek. Pa nekako ne gre čisto gladko v kontekst. Hm.
... Družinska zgodovina psihiatričnih motenj se uporablja kot zanesljiv približek genetskega doprinosa. ...
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
menim, da je v svetovalnici podan neustrezen odgovor, in sicer tukaj: Varianta veznika »kot« v zvezah »več ko«, »bolj ko« ipd..
Pod točko 5 vidimo: sorazmernostni odvisnik. In tudi primer – prav tak, o kakršnem v zadnjem odstavku svetovalka zapiše, da se z njim slovarji ne ukvarjajo. Vse besede, ki jih ob tem navaja (manj, bolj, več, dlje ...), in seveda vsako stopnjevanje (bolj prijazen, manj zanimiva ...) so v teh primerih sestavine sorazmernostnega odvisnika, katerega veznik je KO (bolj ko, manj ko ...), ne kot. Zato v tej točki slovar NE enači veznikov KO in KOT. Verjetno tudi zato ne, da se ta možnost ne "zamenja" z varianto, ko pa je zveza »bolj kot« dejansko ustrezna: Bolj kot jezen je bil žalosten/Žalosten je bil bolj kot jezen, kjer v resnici gre za primerjavo, ne za sorazmernost. Še ena razlika je, da sorazmernostni »bolj ko« lahko nadomestimo s »kolikor bolj« (in z ustreznim drugim delom: »toliko bolj«, medtem ko primerjalnega kot ne moremo: Kolikor več ima človek alkohola v krvi, toliko manj je primeren za vožnjo. Tu pa se ne da: Premika ustnice, kolikor da bi molil. (Narobe.)
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
Kljub jasnemu odgovoru na omenjeno temo (Kitajski zid, Berlinski zid) se poraja vprašanje, ali ne bi bilo smiselno velike začetnice pisati pri PRVI sestavini poimenovanja, namreč Veliki kitajski zid. Ta besedna zveza (torej s pridevnikom veliki) je nadvse pogosta in menim, da ne gre za lastnostno poimenovanje ("velik" Kitajski zid), temveč za del lastnega poimenovanja. Ne vidim smisla v zapisu veliki Kitajski zid (saj vsi vemo, da je velik, zakaj bi torej to sploh zapisali – razen seveda kot del lastnega poimenovanja). Kaj menite o tem?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
Tujka antifona ima po slovarjih naglas na o (na tem mestu je naglas tudi v latinski besedi); dejanska raba v cerkvenem okolju pa pozna pretežno naglas na i (tako je beseda naglašena v izvirni grški obliki). Kateri naglas je torej ustreznejši in bolj pravi? Ne vem, ali naj vztrajam pri naučenem naglasu in čakam na spremembo v slovarjih ali naj se priučim predpisanega naglasa.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
Lepo prosimo za pomoč pri razlagi/utemljitvi male začetnice za martinovo gos (in podobne besedne zveze). Pri zapisu praznikov in posebnih dnevov/datumov ni dvoma glede zapisov, torej z malo začetnico. Poznamo teorijo tudi za veliko začetnico: ko je v besedni zvezi svojilni pridevnik (Prešernov dan, Marijino vnebovzetje, Martinova gos), prvo sestavino besedne zveze pišemo z veliko začetnico. V SSKJ2 pa smo našli posebnost: ob martinovem je še Martinova gos (in podobne besedne zveze), pozornost pa nam je vzbudila martinova gos, dopušča torej obe možnosti: M/martinova gos.
In prav tu se nam začne zatikati. Predvidevam namreč, da se po vzorcu martinovega dopusti tudi možnost martinove gosi, pojedine ipd. Druga možnost pa je, da se lahko svojilni pridevnik Martinova gos razume v pomenu svojilnosti kot 'gos od Martina' ali 'gos, ki jo ima Martin na mizi', to bi seveda pisali z veliko začetnico, če pa želimo izraziti drugi, vrstni pomen, torej 'gos, kot (ali ki) se pripravi za martinovo', v takem primeru je smiseln zapis z malo začetnico. Zdi se mi, da je pri tem še najbolj ustrezen zapis martinova gos, prav zaradi vrstnosti.
Vendar sem nam pri tem odpre novo vprašanje – Silvestrov večer (za silvestrovo ni dvoma). V tem primeru pa ne ločujemo svojilnosti od vrstnosti in ohranjamo v vseh pomenih ('od Silvestra' proti '31. 12. zvečer') veliko začetnico; SSKJ2 navaja primera Silvestrov večer in Silvestrovo jutro.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
Zanima me uporaba presledka, predvsem ob poševnici ter uporaba dvopičja pri navajanju ure.
Prosil bi za uradno potrjeno uporabo presledka ob uporabi poševnice ter vprašal bi, ali res je potrebno pri navajanju ure/časa v uradnih dopisih, ali na plakatih, uporabiti piko med števkami?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
Kako se stopnjuje naravno, ko gre za vzklik: »Kaj bolj naravnega (kot to)!« ALI »Kaj naravnejšega!«
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
Ali je stopnjevanje pridevnika prijazen – bolj prijazen – najbolj prijazen popolnoma napačna in se ne sme uporabljati? Vsekakor se veliko bolj sliši da je nekdo najbolj prijazen kot pa najprijaznejši.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
Zanima me razlog za obstoj precejšnjega števila »zastrupljenih« besed v slovenskem jeziku, katerih pomen se razlaga ravno obratno od tega, kar bi morale pomeniti, glede na besede iz katerih so sestavljene.
Recimo beseda “NI” izraža zanikanje. Beseda “RES“ izraža dejstvo. Beseda “RESNICA" (RES-NI-CA) pa naj bi tudi izražala dejstvo, čeprav bi glede na njeno sestavo morala pomeniti zanikanje dejstva, torej nedejstvo.
Še en primer:
Beseda “UM” izraža sposobnost mišljenja. Beseda “RAZ” izraža nekaj, kar je bilo prej, in sedaj ni več. Beseda “RAZUM“ (RAZ-UM) pa je definirana kot sposobnost vključevati, sprejemati v zavest in ugotavljati vzročne, logične povezave, glede na njeno sestavo pa bi morala pomeniti ravno nasprotno.
Z uporabo takšnih besed na zavedni ravni torej nekaj lahko govorimo, na podzavedni ravni pa v bistvu sporočamo ravno obratno. Kdo je odgovoren za takšne oksimorone v slovenskem jeziku in kako jih odpraviti?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
Zanima me, ali je pravilno, da se ustanova, v kateri sem sicer zaposlena, piše tako: Grm Novo mesto - center biotehnike in turizma, tako se namreč uradno imenuje naš zavod tudi v uradnih aktih.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
Kako pravilno izražamo svojino pri TIC-u (Turistično-informacijskem centru)? Ticev, TIC-ev, Tičev spletni katalog …?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
Zanima me svojilni zaimek, izpeljan iz priimka Puc. V praksi se pojavljata obliki Pucov in Pucev. Kateri je pravilen? Svojilni zaimek imena Ahac pa je Ahačev. Torej Pučev?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
Zakaj iz priimka Kmetec tvorimo pridevnik Kmetčev, vendar iz priimka Jurgec tvorimo svojilni pridevnik Jurgečev?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
Še vprašanje o tem, da sta »sestavini imena Jumbo Visma […] neujemalni«. Želela bi razumeti zakaj. Zakaj to sprašujem?
Pravopisni člen 847 kot ujemalno zvezo navaja košarkarski klub »Smelt Olimpija«, torej se obe sestavini sklanjata; v členu 849 je Union Olimpija; danes bi bil zgled Cedevita Olimpija.
»Toporišičeva Slovenska slovnica (2004: 302–303) sklanjanje večbesednih imen utemeljuje s (1) ujemalnostjo sestavin: če se torej ujemajo v sklonu, številu in (neobvezno) tudi spolu, že sama ujemalnost narekuje sklanjanje, npr. Smelt Olimpija – Smelta Olimpije […].« Iz odgovora Helene Dobrovoljc v Jezikovni svetovalnici.
Imena kolesarskih ekip pa se spreminjajo zelo pogosto, lahko vsako leto, tudi med sezono. Od leta 2015 se obravnavano nizozemsko moštvo imenuje Jumbo: od 2015 do 2018 Lotto NL Jumbo, od 2019 pa Jumbo Visma. Zadnjih nekaj let naj bi kot jedro zveze sprejeli Jumbo; pri Olimpiji ni težav. Če druga sestavina imena ne izraža prostorske umeščenosti jedrne besede, smo (do zdaj?) izhajali iz pravopisnega člena 846 ipd. in Toporišičeve Slovenske slovnice, kot je bilo večkrat poudarjeno tudi v Jezikovni svetovalnici (npr. tu: »priporočamo sklanjanje obeh sestavin«). Starejša kolegica lektorica me je naučila, da so:
Do zdaj se nam je tudi po vseh odgovorih v Jezikovni svetovalnici zdelo, da je edino pravilno: član Jumba Visme. Bi res lahko ta primer obravnavali po pravopisnem členu 854, saj ta neujemalno zvezo ne podaja kot izključno zvezo jedra in krajevnega prilastka (hotel Turist, Založba Lipa)? Kaj pa Hisense Gorenje – se je treba ob slovnični ujemalnosti v takih večbesednih imenih spraševati tudi o tem, ali je bilo (gospodarsko) združenje podjetij (prevzem) enakovredno ali ne? Če bi sklanjali po zgledu Cedevita Olimpija, bi bilo (skoraj) preprosto. Pa v tej skupini imen bi upoštevali prostorsko umeščenost. V odgovoru o sklanjanju imena ekipe »Jumbo Visma« nas usmerjate na obravnavano tematiko – samo o zemljepisnih imenih. Pri teh se včasih zdi, da je še težje uskladiti pravila s prakso oziroma prakso s pravili, zlasti pri tistih imenih, ki jih ne moremo preveriti v pravopisnem slovarju:
Zapis Jumbo Visma je slovenskemu pravopisu prilagojena različica (prim. npr. tu), na spletu najdemo zapis tudi z vezajem ali s pomišljajem (tudi s presledkoma).
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
Ali je prav, če rečemo:
En dan v miru je boljši od tisoče drugih.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
Delam seminarsko nalogo o optični koherentni tomografiji (OCT). Naletel sem na napako v Slovarju slovenskega knjižnega jezika, in sicer pri slovarskem geslu tomografija. Tomografija je definirana kot rentgensko slikanje telesnih organov v plasteh. Za tomografsko slikanje se uporabljajo tudi drugi fizikalni pojavi poleg rentgenskih valov, med drugimi tudi infrardeče valovanje, ki se uporablja na primer pri metodi OCT.
V Slovenskem medicinskem slovarju Univerze v Ljubljani, Medicinska fakultete je tomografija definirana kot globinsko slikanje telesa ali organov v plasteh. Menim, da je to bolj natančna in pravilna definicija.
Razumem, da je bila računalniška tomografija, ki uporablja rentgenske žarke, med pionirji tomografskega slikanja, vendar menim, da bi bilo koristno definicijo posodobiti, da odraža napredke v metodah slikanja v medicini.
Po mojem mnenju je tudi definicija računalniške tomografije zgrešena, saj naj bi bile to vse tomografije, in ne samo rentgenske, ki za svoje delovanje uporabljajo računalniško obdelovanje podatkov, vendar to nerodno poimenovanje izhaja iz mednarodnega prostora.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
Katera je v slovenščini oblika priimka ruske nosilke, če je mož Nikita Tolstoj: Svetlana Tolstoj ali Svetlana Tolsta ali Svetlana Tolstaja?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
Ali se poker lahko uporablja kot levi prilastek? poker igralec, poker igra, poker klub, poker turnir
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
Ali je naziv Inženirsko seizmološki terminološki slovar pravilen?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
Očitno nam ti naši ljubi števniki povzročajo precej preglavic. Med vašimi odgovori na vprašanja ne najdem pravega na svoje, ki se glasi takole:
Ali je pravilno a) Storitve tega in tega izvajalca po ocenah znašajo med 200 in 300 milijard evrov letno. B) Storitve tega in tega izvajalca po ocenah znašajo med 200 in 300 milijardami evrov letno.
Nagibam se k odgovoru a, vendar nisem popolnoma prepričana, zato bi vas lepo prosila za pomoč.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
Težave imam z ujemanjem spola pri besedi računovodja v dvojini. Ali pravilno sklepam, da če uporabimo 2. moško sklanjatev (torej žensko sklanjatev) se potem tudi deležnik ravna po ženski obliki (čeprav je beseda računovodja moškega spola in čeprav sta dejanski računovodji moška), na primer:
Računovodji sta preverili dokumentacijo.
Mislim, da je pravilno tudi: Računovodja sta preverila dokumentacijo, medtem ko se mi mešanje obeh vzorcev, npr. Računovodji sta preverila dokumentacijo, ne sliši pravilno.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
Zanima me, ali je navedena poved slovnično pravilna:
Marija Vuk je bila rojena 7. decembra 1929 v družini Terner na Trebčah kotnajstarejši izmed sedmih otrok, od katerih pa jih je preživelo le pet.
Ali ne bi bilo pravilno zapisati kot najstarejša?
Ali je prilastkov odvisnik ustrezen?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
Zanima me, ali je sledeča poved pravilna: Osnovna pogoja za nastanek žleda so temperaturni obrat in padavine.
Zanima me, ali je ustrezna glagolska oblika v množini. Sklepam, da gre za podoben primer kot To mesto so Brežice, kjer ne pride do ujemanja med osebkom in povedkom.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
Prosila bi za pomoč pri določitvi glagola v povedi: Kajenje in uporaba elektronski cigaret sta/je prepovedano/i/a v vseh prostorih.
Odločila bi se, da gre za edninski osebek, saj se kajenje in uporaba elektronskih cigaret pomensko ujemata. Težave imam pri določitvi spola. Bolje mi zveni prevlada srednjega spola (kajenja), čeprav je to na prvem mestu. Uporabila bi: je prepovedano. Zanima me vaše mnenje in teorija, ki stoji zadaj.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
Kakšen je najboljši zapis stavka: Skupaj so na vprašalnik odgovorili 101 posameznik in organizacija.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
Izraza formulaičen ni ne v slovarju ne v pravopisu, vendar ne najdem primernega izraza, ki bi pomenil enako (torej značilnost nečesa, kar je izdelano po neki formuli, obrazcu). Ali je izraz formulaičen primerno uporabiti v strokovnem članku, torej pisanem v knjižnem jeziku?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
Zanima nas, kako pravilno zapisati sestavljen pridevnik, ki se nanaša na storitev, ustanovo ipd. s področja zdravstvene preventive. V iskalniku "Nova beseda" najdemo tako zapis zdravstveno-preventiven kot tudi zdravstvenopreventiven. Ker želimo v strokovnih besedilih s tega področja uporabljati pravi izraz, me zanima, katera različica zapisa je pravilna, torej zdravstveno-preventivni pregled ali zdravstvenopreventivni pregled.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
Mene pa zanima, če so otroci v oddelku vrtca stari od enega do dveh let ali od ena do dve leti. Zanima me tudi zapis z vezajem.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
Zanima me, ali v spodnjem primeru pišemo vejico pred veznikom in: Stali so v tišini, in ko so zaslišali zvonec, so hitro stekli v razred.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
Zanima me, ali je v navedenem primeru vejica in zakaj. Na pikniku so se zabavali(,) kot že dolgo ne.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
Pozdravljeni, prosim Vas za odgovor na sledeče:
Vabim Vas na obletnico mature, ki se bo odvijala dne 15. 2. 2013 v avli nekdanje KS.
Ali za samostalnikom dne uporabim vejico, in tako 15. 2. 2013 smatram kot prilastek, ali je ne uporabim?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
Kako je pravilno:
dne, 19. 10. 2013 ali dne 19. 10. 2013
(vejica?)
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
Ali je v spodnjem primeru potrebna vejica – ko imamo pridevnik in števnik?
Jubilejnega, 50. občnega zbora ... Tradicionalne, 50. prireditve ...
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
Zanima me, ali je možna oblikasamo poizvediva/poizvedimo ali je možno tudi poizvejva/poizvejmo po analogiji z istim glagolom v nedovršniku: poizvedovati - poizvedujva/poizvedujmo?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
Zanima me, kako se pravilno navaja, označuje, piše imena, priimke, delovna mesta, službe, kontaktne podatke v službeni elektronski ali papirni pošti (velike ali male črke, presledki, podčrtana, odebeljena pisava, arial, italo, druga, pike, vejice, presledki med vrsticami, kratice ali celotne besede...):
Npr:
MICKA KOVAČEVA
FINANČNIK SPECIALIST I
REPUBLIKA SLOVENIJA
MINISTRSTVO ZA FINANCE
FINANČNA UPRAVA RS
CARINSKI URAD LJUBLJANA
ODDELEK ZA FINANCE
TITOVA ULICA 200,
1000 LJUBLJANA
T: 386 5 297 6818
F: 386 5 297 6813
1: file:///C:UsershdAppDataRoamingMicrosoftWordMICKA.KOVCEVA@GOV.SI
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
Zanima me slovnična raba vezaja oz. pomišljaja pri navajanju Uradnega lista.
Primer: Zakon o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 102/04 - uradno prečiščeno besedilo, 14/05 - popr., 92/05 - ZJC-B, 93/05 - ZVMS, 111/05 - odl. US, 126/07, 108/09, 61/10 - ZRud-1, 20/11 - odl. US, 57/12, 101/13 - ZDavNepr in 110/13)
(vir: http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO3490)
Ali se pravilno uporablja nestični vezaj (kot v obravnavanem primeru) ali se namesto vezaja uporabi pomišljaj?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
Poznam vašo razlago za LRN turbulentni model in C-vitaminski napitek, a sem vseeno zmedena pri zapisu IR grelni panel. Ali bi tukaj morali za podstavo vzeti zloženko IR-gretje in narediti izpeljanko IR-grelni (prislov in pridevnik) ali gre za dva pridevnika, leva prilastka?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
Zanima me, če ima glagol popestriti svoj vidski par.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
Zanima me, ali bi besedo šestdesetih uvrstili med samostalniške ali pridevniške besede in zakaj. Hvala!
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
Opažam, da v slovarju slovenskega knjižnega jezika še ni besede – stvarstven.
Argumenti, da je nujno uvrstiti besedo stvarstven v slovar, so naslednji:
Izpeljanke iz besede stvarstven, ki so tudi uporabljajo:
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
Pri razumevanju definicij gesel (slovar), sem nalela na težave. Moje znanje na področju slovnice je laično. Težave imam z razumevanjem gesel, ki vsebujejo naštevanja. Kolikor razumem lahko ima vejica (pri naštevanju) vlogo veznika in/ali. Včasih je iz uporabe veznika pred zadnjo našteto enoto razvidna vloga vejice: Pr. 1: Zmešajte jajca, sol in vodo. Pr. 2: Za pranje uporabimo Ariel, Persil ali Vanish. So pa primeri, kjer so enote samo naštete, brez uporabe veznika pred zadnjo našteto enoto.
Kako naj v takšnem primeru vem, kakšen pomen ima vejica pri nekem konkretnem naštevanju? Vloga vejice je včasih sicer razvidna iz konteksta, ne pa vedno. Še posebej, če ne poznaš nekega področja.
V SSKJ je pod geslom sistem med drugimi navedena naslednja definicija (8.):
Kako to tolmačimo?
celota družbenih enot, sestavin in odnosov Glede na veznik in bi sklepala: sistem = družbene enote + družbene sestavine + družbeni odnosi. Kaj je družbena enota, kaj družbena sestavina? Ni to enako? Zakaj bi našteli enako stvar dvakrat?
celota temelji na med seboj povezanih načelih, pravilih Načelih in pravilih? Načelih ali pravilih?
Upam, da sem napisala dovolj razumljivo.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
Če se vprašalnica KDAJ? veže s tožilnikom: Kdaj se začnejo počitnice? V ponedeljek. Zakaj je potem rodilnik, ko odgovorimo: Enajstega oktobra?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
Kateri izmed vrstnih redov je pravilnejši zgornji stranski stalni sekalec ali stranski zgornji stalni sekalec? Zanima me še kam bi uvrstil pridevnik desni?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
Kakšna je pravilna raba velike začetnice pri krajšanju naziva (Sklad)? Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad Republike Slovenije (v nadaljevanju: Sklad) je osrednja institucija v Republiki Sloveniji. Poslanstvo Sklada je ...
Velja tudi v tem primeru pravopisno načelo, da se velika začetnica prenese na edino prvino poimenovalne enote? Ali pa morda lahko sklepamo, da gre le za vrstno poimenovanje in pišemo v nadaljevanju besedila z malo: Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad Republike Slovenije (v nadaljevanju: sklad) je osrednja institucija v Republiki Sloveniji. Poslanstvo sklada je ...
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
Kako se piše za dvopičjem (z malo ali veliko začetnico) v spodnjem primeru:
Priloge k točki 1:
* vabilo na 9. sejo NS dne, 10.12.2013,
* zapisnik 8. seje NS z dne, 10.09.2013,
* osnutek Poslovnega poročila,
* predlog sklepa k točki 3.,
itd.
oziroma:
Dnevni red:
1. pregled zapisnika .....,
2. obravnava in sprejem ....,
3. predstavitev in pridobitev mnenja k ....
itd.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
Brežiško jezero je drugo največje akumulacijsko jezero v Sloveniji, domačini pa ga imenujejo kar brežiško morje. Kakšne začetnice naj uporabim pri brežiškem jezeru in morju ter zakaj?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
Zahvaljujem se vam za odgovor glede kvinoje. Ker pa se beseda quinoa izgovarja kínoa, še vedno ne razumem, zakaj predlagate poslovenjeno obliko kinoja, torej z vrinjanjem soglasnika j, ki ga v izvirniku ni ne v pisni obliki ne v izgovorjavi. Zdi se mi nekako tako, kot če bi morali reči boja namesto boa, oboja namesto oboa ali celo Samoja namesto Samoa.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
Pri delu in na splošno ugotavljam, da državni organi in njih govorci, uporabljajo besedo nula, namesto besede nič. Aktualni primer: Ministrstvo za zdravje je preventivni akciji nadelo ime "Slovenija piha nula, nula". Menim, da to ni prav. Vse preveč se uporablja javno in v žargonu. Nula je del slenga, kar mi tudi ni všeč.
Meni je beseda nula grda, dokler imamo Slovenci štetje urejeno z nič, ena, dva, tri, zato slednje besede ne sprejemam v slovenski knjižni jezik, saj bolj sodi v srbohrvaščino.
Prosim za vaše ugotovitve oziroma stališče.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
Prosim nasvet za ta stavek:
Strategija pomeni, da se odločimo narediti ene stvari, ne pa drugih. ALI: ne pa druge.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
Prosim za odgovor na vprašanje, kaj je prav:
Seveda je prav, da se obsodijo posamezni zločini, ne more pa se zato revidirati zgodovina in celoten boj proti okupatorju proglasiti za zločinskega/revidirati zgodovine in celotnega boja proti okupatorju proglasiti za zločinskega.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
Zanima me, ali se delovno intenziven piše skupaj ali narazen.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
Imam vprašanje glede zapisa krajevnega oz. zemljepisnega imena Černelavci (vas v Prekmurju). Med prijatelji je prišlo do pogovora, da naj bi se uporabljala tudi oblika zapisa vasi, ki se sicer uporablja pogovorno Črnelavci.
Zanima me vaše strokovno mnenje.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
Zakaj ne pišemo muzikel namesto muzikal, saj v odvisnem sklonu rečemo muzikla in ne muzikala. Muzikal je samo črkovna prestavitev iz angleščine v slovenščino in nima s kaljo nobene zveze (»Al' bo kal pognalo seme, ...«); poudarek na zadnjem zlogu pa nas privede prav do tega.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
Želela bi preveriti pravilen zapis velike/ male začetnice za imena zgodovinskih obdobji na Kitajskem:
Poleg tega me zanima tudi uporaba velike/ male začetnice za keramiko, ki jo imenujemo po delavnicah, kjer so bile izdelane:
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
Zanima me, ali naj bi kratka/okrajšana imena prireditev pisali z malo ali veliko začetnico.
Nekaj primerov: – Socialni vrh za pravična delovna mesta in rast (Göteborg, 17. november) : S/socialni vrh? Prim. npr. sporočilo za medije Evropske komisije , drugo sporočilo za medije EK, tretje spročilo za medije EK in novica na spletni strani Ministrstva za delo;
– Digitalni vrh v Talinu (angl. Tallinn Digital Summit; Talin, 29. september 2017) : D/digitalni vrh? Prim npr. Predsednik vlade na Digitalnem vrhu in Izhodišča za udeležbo delegacije RS na Svetu Evropske unije 24. oktobra 2017 v Luxembourgu;
– Tristranski socialni vrh za rast in sodelovanje (najmanj enkrat letno) : T/tristranski socialni vrh : V/vrh? Prim. npr. Sklep Sveta o ustanovitvi Tristranskega socialnega vrha za rast in zaposlovanje
Kot je razvidno iz virov pri prvem primeru (Socialni vrh za pravična delovna mesta in rast) v institucijah EU obstaja velik strah pred veliko začetnico že pri polnih imenih prireditev (čeprav to predpisuje pravopis), skrajšana/kratka imena pa so skoraj dosledno zapisana z malo začetnico (kot da vlada prepričanje, da gre za neko vrsto srečanj/prireditev). Glede na pravopis in dosedanje odgovore v Jezikovni svetovalnici sem prepričana, da bi bilo treba polna poimenovanja vseh treh nzgoraj navedenh prireditev zapisati z veliko. Mislim, da bi bilo treba z veliko zapisati tudi skrajšana/kratka imena, vendar tu nisem prepričana. Kaj je prav? Bi se L/lisica (kot skrajšano ime za Zlato lisico) pisalo z malo/veliko? Domnevam, da ja, saj je to znak, da gre za lastno ime.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
Prosila bi za pojasnitev zapisa polglasnika v besedi sejemski. Po analogiji minister – ministra – ministrski mi ni jasno, zakaj se tu ohranja: sejem – sejma – sejemski.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
Velikokrat naletim na problem, ko morem zapisati tuje ime ali ga izgovoriti. Večinoma, ko gre za zapis in izgovor imen tujih umetnikov, njihovih del, znamenitostih in podobno. Nekateri zapisi so ustaljeni in ni problem, pri ne toliko znanih, je problem. V katerem priročniku ali slovarju lahko poiščem pomoč?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
Zanima me pravilen zapis parcelne številke. Primer:
Ali se zapiše z vejico, ali brez? Zapis z vejico se mi zdi logičen po zgledu zapisa za uradni list:
Ali je mogoče zapisati tudi: na parceli 220/2? (brez besede številka) Na Protokolu za izmenjavo podatkov med zemljiško knjigo, zemljiškim katastrom in katastrom stavb sem namreč zasledila slednji primer. Ali je to tudi slovnično pravilno?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
V knjigah in časopisih najpogosteje srečujem obliko pozdrava živjo, toda v SSKJ-ju obstaja zgolj živijo. Tudi moja prijateljica lektorica mi vztrajno moje živjo, kadar jih napišem v kakšnem tekstu, ki ji ga dam za pregledat, spreminja v živijo.
Kako je s tem?
Je možno, da živjo uporabimo v tekstih/knjigah, ki so modernejše, bolj »populistične"?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
Zanima me kateri zapis je pravilen: Ebay ali eBay in zakaj prihaja do razlik v zapisu?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
Zanima me, zakaj se v zapisu občne besede (npr. razmišljajo o prepovedi döner kebaba) uporablja preglas? Ali ni tako, da pri podomačevanju sledimo izgovoru besede?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
Zanima me ali je sploh potrebno za nazivom akademik še uporabljati prof. dr.?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
Prosila bi vas, kateri je pravilen vrstni red sledečega stavka:
Med glavnimi njenimi institucijami so ... ali Med njenimi glavnimi institucijami so ...
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
Zanima me, kako se zgoraj omenjena pogovorna izraza zapišeta pravilno slovensko?
V SSKJ-ju sicer najdem glagolnik vijačenje iz glagola vijačiti (šraufati). Torej vem, kako se ta glagol pravilno napiše v nedovršni obliki. Kako pa je z dovršnimi oblikami, kot sta zgornja izraza? Izraza, kot bi ju sam na podlagi nedovršnika poimenoval, odvijačiti in privijačiti nista v SSKJ-ju.
Torej, kako je pravilno?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
Prosim za mnenje, kateri izraz je bolj pravilen oz. slovenski – otoki, npr. Falklandski otoki, Cookovi otoki, *Družbeni otoki... ALI – otočje, npr. Falklandsko otočje, Kanarsko otočje, Družbeno otočje ...
Naročam veliko karto sveta, opazila sem, da je na polovici karte izraz otoki, na drugi polovici pa otočje.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
Imam vprašanje, ki se sicer ne dotika SSKJ, temveč bolj pravopisnih pravil, upam pa vseeno, da mi boste odgovorili.
Na več spletnih straneh, mdr. tudi na strani Statističnega urada RS in Geopedie, sem našel zapise naselja Sv. Duh na Ostrem Vrhu, v katerih je zadnji del imena (vrh) pisan z veliko začetnico. Poraja se mi vprašanje, ali je tak zapis pravilen, saj je v nekem opisu dotičnega kraja navedeno, da je Ostri vrh hrib, torej bi morali vrh pisati z malo začetnico. Nikjer namreč nisem zasledil, da bi Ostri vrh bilo naselbinsko ime.
Kakšno pa je vaše stališče?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
Jasno mi je, da se zloženke, katerih prva sestavina je črka ali kratica, pišejo z vezajem (C-vitamin, CRP-test), kaj se pa zgodi, če se vmes vrine pridevnik: CRP hitri test?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
Nikjer na spletu ni moč zaslediti podrobnosti o 7. sklonu slovenščine, ki ni več v uporabi. Jasno je, da se jezik spreminja, da deli le tega izumirajo in se uvajajo novosti, vseeno pa me je zmotilo dejstvo, da o 7. sklonu sploh nihče nič ne ve. Konec koncev, izumrl je tudi predpretekli čas, pa ga včasih še vedno zasledimo (npr. je bil zmagal).
Rad bi izvedel več o 7. sklonu slovenščine, morda kakšen primer.
In zanima me tudi, kakšno sklanjanje je on pojde, oni govore – to se namreč še vedno večkrat zasledi v kakšni literaturi. Je to morda 7. sklon?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
Se v povedi V primeru tehničnih težav, se obrnite na vzdrževalca, za besedo "težav" vstavi vejica ali ne, in zakaj tako ali drugače. Po občutku jo pišem, nisem pa 100% prepričan v pravilnost uporabe vejice v tem primeru. Hvala.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
Kako pravilno imenujemo žensko, ki doji lastnega otroka? Našla sem le izraz dojilja za žensko, ki doji tujega otroka.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
S kolegi se dostikrat obregnemo ob obliko ženske dvojine; prihajam namreč z Notranjske in v vsakdanji rabi slovenskega jezika uporabljam žensko obliko dvojine (npr. midve sve šle). Za ostale, iz drugih delov Slovenije, je taka raba dvojine nesprejemljiva, sama pa zagovarjam, da je uporaba ženske dvojine stvar narečne posebnosti. Recimo, moja babica prihaja iz okolice Vrhnike, kjer pa sploh uporabljajo posebno obliko dvojine, npr. midve bovi šle. Seveda vem, da taka uporaba slovnično ni pravilna, vendar me zanima, kakšen odnos ima npr. Inštitut Frana Ramovša do tovrstne oblike dvojine v pogovornem jeziku?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.