adrenalínski -a -o prid. (ȋ) ki se nanaša na stanje povečane vznemirjenosti, psihofizične aktivnosti, ki ga povzroča povečano izločanje hormona adrenalina: adrenalinska vožnja; adrenalinsko sankališče; Smuk je adrenalinska disciplina, kjer se tekmovalci spustijo do limita, in zato terja tudi dobro mero zbranosti E ↑adrenalínadrenalínski párk -ega -a m (ȋ, ȃ)
urejen prostor za adrenalinske športne aktivnosti: urediti adrenalinski park; adrenalinski park za deskarje; Adrenalinski parki so postali pomemben del sodobne turistične ponudbe
adrenalínski špórt -ega -a m (ȋ, ọ̑)
šport, za katerega je značilno stanje povečane vznemirjenosti, psihofizične aktivnosti, ki ga povzroča povečano izločanje hormona adrenalina: Je ljubiteljica višine in adrenalinskih športov, saj je nekoč skakala s padalom, pa tudi letenje z zmajem ji ni tuje
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
adútinja -e ž, člov. (ȗ) ženska, zlasti športnica, ki je zaradi svojih sposobnosti odločilna za uspeh skupine; adutka: domača adutinja; glavna adutinja; Dekleta so boje pripeljala do polfinala, kjer se bijeta dvoboja dveh domačih adutinj proti dvema izzivalkama E (↑)adút
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
aikido -a cit. [ajkído] m (ȋ) šport, pri katerem nasprotnika uporabljata različne tehnike samoobrambe, navadno tudi s palico, orožjem: vaditi aikido; mojster aikida; Tekmovanja v aikidu so redka E ← agl. aikido ← jap. aikidō, prvotno 'pot harmonije duha', iz ai 'harmonija' + ki 'duh, življenjska energija' + dō 'pot, način'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
ákvafítnes -a m (ȃ-ȋ) telesne vaje v vodi za razvijanje, ohranjanje telesnih sposobnosti in zmogljivosti: Pri pol ure akvafitnesa porabimo do 400 kalorij E ← nem. Aquafitness iz lat. aqua 'voda' + ↑fítnes
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
animácijaSSKJ -e ž (á) organizirane športne in prostočasne dejavnosti za dopustnike, turiste, letoviščarje, zlasti v turističnih objektih: Na ladji je poskrbljeno za družabne animacije od jutra do večera E ← nem. Animation ← lat. animātiō 'poživitev'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
anoréktičarka -e ž, člov. (ẹ́) ženska, ki ima anoreksijo; anoreksičarka: Bila je tipična anorektičarka, obsedeno je jahala nepretrgoma deset ur, ko tega ni več zmogla, pa je telovadila do onemoglosti E ↑anoréktik
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
ántiamerikanízem -zma m (ȃ-ī) nenaklonjenost, odpor do politike Združenih držav Amerike; protiamerikanizem: ideološki antiamerikanizem; politika antiamerikanizma; ZDA je vzel v bran in predstavil argumente proti antiamerikanizmu E (↑)anti... + (↑)amerikanízem
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
ántidepresívni -a -o prid. (ȃ-ȋ) ki deluje proti depresiji; protidepresivni: antidepresivni učinek; antidepresivna terapija; antidepresivno sredstvo; Večina antidepresivnih zdravil začne učinkovati šele po dveh do treh tednih E (↑)anti... + (↑)depresíven
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
ántikatolicízem -zma m (ȃ-ī) nazor, ideologija, ki je proti katolicizmu: Prešernoslovec, ki je postavil pod vprašaj pesnikov antikatolicizem, se v zadnjem obdobju v svojih razmišljanjih vse bolj navezuje na tematiko krščanstva in razmerij do religije E (↑)anti... + (↑)katolicízem
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
ántiklerikálec -lca m, člov. (ȃ-ȃ) pristaš antiklerikalizma: Vedno znova je jezil tudi cerkvene vrhove, ker je bil do zadnjega diha odločen antiklerikalec E (↑)anti... + (↑)klerikálec
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
apnêja -e ž (ȇ) med. začasna prekinitev dihanja, zlasti med spanjem: Pogosto so vzrok nespečnosti apneje v spanju, to pomeni prenehanje dihanja za vsaj deset sekund, ponavadi pa trajajo 30 do 40 sekund ali celo dlje E ← nlat. apnoea ← gr. ápnoia 'brezvetrje, odsotnost dihanja'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
artróza -e ž (ọ̑) med. degenerativna bolezen sklepov, pri kateri pride do obrabe hrustanca in posledičnih sprememb na kosti, tudi sklepni ovojnici: imeti artrozo; sekundarna artroza kot posledica poškodbe ali bolezni; artroza kolena; Najpogostejši vzrok za bolečino in omejeno gibljivost kolka je artroza E ← nlat. arthrosis iz gr. árthron 'sklep'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
aviónika -e [avijonika] ž (ọ́) letalska elektronika: Mikroprocesorske tehnologije so pripeljale do velikega zmanjšanja prostornine in mase avionike E ← agl. avionics iz (↑)avi(átika) + (↑)(elektr)ónika
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
ávtodestruktíven -vna -o prid. (ȃ-ȋ) razdiralen, uničevalen, razkrojevalen do samega sebe; samodestruktiven: Občutek nemoči, obupa se lahko še nadalje specificira v obliki avtodestruktivne želje, ki je najprej samo pasivna samomorilna misel E ← agl. autodestructive iz (↑)avto…2 + (↑)destruktíven
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
ávtopoétika -e ž (ȃ-ẹ́) kar izraža umetnikov nazor, odnos do lastne umetnosti: Antologija predstavi vrsto avtopoetik in tradicij skozi več literarnih obdobij vse do sodobnosti E ← agl. autopoetics iz (↑)avto…2 + (↑)poétika
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
ávtosterílni -a -o prid. (ȃ-ȋ) bot. ki se oplodi samo z navzkrižnim opraševanjem med različnimi sortami: Večina sort je avtosterilnih, zato mora biti v nasadu več sort, ki cvetijo sočasno, da pride do navzkrižnega opraševanja E ← nlat. autosterilis iz (↑)avto…2 + (↑)sterílen
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
bahájec -jca m, člov. (ȃ) pripadnik bahaizma: Več kot dve tretjini svetovnega prebivalstva, od kristjanov, muslimanov, budistov do hinduistov, bahajcev in drugih, pri verskih obredih uporablja moleke, priprave iz kroglic, nanizanih na vrvico E ← nem. Bahai ← nperz. bahá'í iz arab. bahá 'slava, veličina'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
bájt -a in byte -ta cit. [bájt] m (ȃ) rač. najpogostejša mera za količino pomnilnika, navadno osem bitov, simbol B: Hitrost dostopa do pomnilnika merimo s številom bajtov, ki jih lahko v eno sekundi prebere ali zapiše mikroprocesor v glavni pomnilnik E ← agl. byte iz bite 'grižljaj'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
bájtni -a -o prid. (ȃ) rač. ki je v zvezi z bajtom: Navidezni stroj stoji za vsakim bajtnim ukazom in lahko programom po potrebi prepreči dostop do nekaterih sistemskih virov E ↑bájt
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
balerínka -e ž (ȋ) nav. mn. ženski čevelj, podoben baletnim copatom: obuti balerinke; Na policah trgovin je najti raznovrstne balerinke, od zelo ženstvenih in elegantnih do športnih E po zgledu nem. Ballerina(schuh) iz (↑)balerína + Schuh 'čevelj'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
balíranje -a s (ȋ) zvijanje, stiskanje in pripravljanje za shranjevanje, transport: baliranje sena; Poleti se delovnik zaradi priprave krme in baliranja raztegne tudi do ene zjutraj E ↑balírati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
bankírkaSSKJ -e ž, člov. (í) ženska, ki se poklicno ukvarja z bančništvom: Zdajšnja ministrica za šolstvo, umetnost in kulturo je bila do zdaj bankirka in profesorica na ekonomski fakulteti Univerze na Dunaju E ↑bankír
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
barík1 -a m (ȋ) 1. (nov) hrastov sod za zorenje vina, ki daje vinu specifičen okus: Znanje uporabe barika je v Sloveniji še vedno v povojih 2. vino, ki (do)zori v (novih) hrastovih sodih: Posebnost dosežejo tako, da osnovno sorto iz kovinskega soda zmešajo z 20 % do 40 % barika – dobijo sveža, a vseeno močna in strukturirana vina E ← frc. barrique 'dvestolitrski sod' < lat. barrica 'sod'barík2 -- v prid. rabi
Na dražbi so prodali vseh dvanajst ponujenih barik sodov
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
bázaSSKJ -e ž (ā) báza podátkov -e -- ž (ā, ȃ)
urejena zbirka medsebojno povezanih podatkov, ki je shranjena na nosilcu podatkov: centralna baza podatkov; računalniška baza podatkov; dostop do baze podatkov; Najpomembnejša novost je baza podatkov o šolajoči se mladini, ki delodajalcem omogoča pravočasen izbor štipendistov in njihovo usmerjanje v dodatno izobraževanje, še preden pridejo v podjetje
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
becírk -a m (ȋ) pog., zlasti v sproščenem ožjem krogu mestna četrt, okoliš: Štajerska ni le mariborski becirk, ampak se razteza od Trojan do Prekmurja, od Koroške do Save E ← nem. Bezirk iz bezirken 'zaokrožiti' iz (↑)církus
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
béliSSKJ -a -o prid. (ẹ́) béla hálja -e -e ž, člov. (ẹ́, á) nav. mn.
oseba v beli delovni halji, navadno zdravnik: Nekateri farmacevtski izdelki se na slovenskem trgu oglašujejo v navezi z belimi haljami
béla karavána -e -e ž (ẹ́, ȃ)
skupina smučarjev in njihovih spremljevalcev, ki se udeležujejo zimskih smučarskih tekmovanj v različnih krajih: Moška bela karavana se je ustavila na Vitrancu, kjer upajo, da bo slovensko občinstvo pomagalo našim fantom do težko pričakovanih vidnejših rezultatov
béla knjíga -e -e ž (ẹ́, í)
zbirka pravil, navodil, reform, zahtev za urejanje in upravljanje: bela knjiga zdravstvene reforme; bela knjiga o vzgoji in izobraževanju; Bela knjiga bo lahko dragocen vir smernic za slovensko zakonodajo
béla smŕtSSKJ -e -i ž (ẹ́, ȓ) ekspr.
snov bele barve, ki škoduje zdravju, zlasti mamilo: trgovci z belo smrtjo; Sol je treba uživati zmerno; nekateri ji z drugimi besedami pravijo tudi bela smrt
béla stávka -e -e ž (ẹ́, ȃ)
stavka, pri kateri se ovira utečeni potek dela z neizvajanjem delovnih nalog, obveznosti v celoti ali z njihovim pretirano natančnim izvajanjem: bela stavka sodnikov; Sindikat carinikov je v četrtek zjutraj preklical napovedano belo stavko, ki bi morala trajati do prihodnjega petka
béli církus -ega -a m (ẹ́, ȋ)
smučarska tekmovanja: Povratka v beli cirkus se je nadvse veselila
béli ovrátnik -ega -a m, člov. (ẹ́, ȃ) ekspr.
pripadnik visokega družbenega sloja, zlasti predstavnik politike, gospodarstva: korupcija belih ovratnikov; kriminal belih ovratnikov; Službe, v katerih se zaposlujejo beli ovratniki, same po sebi velikokrat niso zagotovilo za dobro življenje
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
bencínec -nca m, živ. (ȋ) pog. avtomobil na bencinski pogon; bencinar: Nekateri dizli se lahko brez zadrege primerjajo z najmočnejšimi bencinci, povrhu pa so velikokrat prožnejši, skromnejši pri porabi in prijaznejši do okolja E (↑)bencín
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
bencínskiSSKJ -a -o prid. (ȋ) ki se nanaša na avtomobilizem in motociklizem: bencinski spektakel; bencinski šport; bencinska legenda; Nemški bencinski zvezdnik je skušal rešiti položaj tako, da je zmagovalni pokal in častno mesto na najvišji stopnici prepustil moštvenemu kolegu E (↑)bencínbencínski sêrvis -ega -a m (ȋ, ȇ)
stavba ob cesti z napravami za oskrbo vozil z gorivom in objekti za potrebe potnikov: gradnja bencinskega servisa; mreža bencinskih servisov; Ob nenehnem višanju trošarin bodo vozniki na bencinskih servisih vse pogosteje soočeni z novimi cenami bencina
bencínski tólar -ega -ja m (ȋ, ọ̑) v letih od 1994 do 2007
denar, namenjen za gradnjo avtocest v Sloveniji, sprva določen kot delež od vsakega litra prodanega bencina ali dizelskega goriva: zakon o bencinskem tolarju; Ni prav, da se denar od bencinskega tolarja porablja za druge potrebe v proračunu
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
bétaSSKJ -- v prid. rabi (ẹ̑) 1. razvojen, nedokončan, nedovršen: beta faza in faza beta; beta testiranje in testiranje beta; Beta različica naj bi bila na voljo že do letošnjega decembra 2. med. ki se nanaša na označevanje položaja atoma ali atomske skupine v molekuli: Najpogosteje zlorabljani so v našem športu beta blokatorji, ki znižujejo krvni tlak in s tem pomirjajo – glej tudi béta... E ← gr. bẽta 'druga črka grškega alfabeta'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
bíogenétika -e [bijogenetika] ž (ȋ-ẹ́) genetika, ki se ukvarja s tehnologijo za preurejanje in spreminjanje genov: Biogenetika je prišla do stopnje, kjer se zdi mogoče, da bo v nekaj letih mogoče uporabiti celice zarodkov pri zdravljenju nekaterih do zdaj neozdravljivih bolezni E ← agl. biogenetics, nem. Biogenetik iz ↑bío… + (↑)genétika
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
bíokmetoválec -lca in bío kmetoválec -- -lca [bijokmetovaləc bijokmetovau̯ca] m, člov. (ȋ-ȃ) kdor se ukvarja z biokmetovanjem: Narava ni do biokmetovalcev nič bolj prizanesljiva kot do konvencionalnih E ↑bío… + (↑)kmetoválec
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
bíoplín -a [bijoplin] m (ȋ-ȋ) plin, ki nastane pri razgradnji organskih snovi in se lahko uporablja kot vir energije: proizvodnja bioplina; elektrarna na bioplin; Bioplin, ki bo nastajal pri vrenju živalskih iztrebkov, bo zagotavljal do dva megavata električne energije, elektrarna pa bo skrbela tudi za ogrevanje vode in zalagala okoliške kmete s kakovostnim gnojilom E ↑bío… + (↑)plín
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
bíoprideláva -e in bío prideláva -- -e [bijopridelava] ž (ȋ-ȃ) pridelava samo z uporabo naravnih, organskih snovi; biološka pridelava: Neki ekonomist mi je pred časom dejal, da bi, če bi male kmetije preusmerili v biopridelavo, lahko odprli od 150 do 180 tisoč delovnih mest E ↑bío… + ↑prideláva
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
bíseksuálec -lca m, člov. (ȋ-ȃ) kdor čuti spolno nagnjenje do oseb moškega in ženskega spola: Mnogi biseksualci pravijo: »Radi imamo človeka, ne njegov spol.« E univerbizirano iz bíseksuálen člôvek, môški
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
bíseksuálka -e ž, člov. (ȋ-ȃ) ženska, ki čuti spolno nagnjenje do oseb moškega in ženskega spola: Po namigovanju nekaterih medijev naj bi bila biseksualka, saj so jo večkrat ujeli, kako se je poljubljala z ženskami E ↑bíseksuálec
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
bíseksuálnost -i ž (ȋ-ȃ) spolna nagnjenost do oseb moškega in ženskega spola: Biseksualnost je spolna usmerjenost, pri kateri lahko enako intenzivno ljubiš moškega ali žensko E (↑)bíseksuálen
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
blôganje -a in blóganje -a s (ȏ; ọ̑) pisanje bloga: Poročilo o dostopu do informacij po svetu navaja, da je rastoče število aretacij blogerjev dokaz naraščajoče politične pomembnosti bloganja E ↑blôgati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
borélija -e ž (ẹ́) 1. biol. spiralasta bakterija iz rodu Borrelia: V različnih raziskavah so ugotovili, da je v Sloveniji z borelijami okuženih od 11 do 82 odstotkov klopov 2. bolezen, ki se prenaša s piki klopa, okuženega z bakterijo borelijo; borelioza, lymska bolezen, lymska borelioza: zboleti za borelijo; Zdravljenje borelije v akutni fazi dokaj uspešno izvaja uradna medicina, in sicer z bolnišničnim zdravljenjem z antibiotiki E ← nlat. Borrelia po francoskem bakteriologu Amédéeju Borrelu (1867–1936)
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
botrovánec -nca m, člov. (á) otrok v odnosu do botra, človeka, ki mu gmotno pomaga, zlasti pri šolanju: V zahvalo botrovanec neznancu le tuintam napiše pismo, ki ga naslovi na mariborsko škofijsko Karitas, od koder potuje na pravi naslov E (↑)botrováti
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
bráhiterapíja -e ž (ȃ-ȋ) med. radioterapija, pri kateri se majhni viri sevanja vstavijo v tumor ali zelo blizu njega: Z večletnimi analizami smo prišli do ugotovitve, da so rezultati brahiterapije zelo dobri oziroma enako dobri kakor operacije E ← agl. brachytherapy, frc. brachythérapie iz gr. brakhýs 'kratek, bližnji' + (↑)terapíja
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
brazgotínjenje -a s (ȋ) med. proces nastanka brazgotine: Da bi bil proces brazgotinjenja čim ugodnejši in krajši, je treba brazgotino vsakodnevno deset do dvajset minut masirati E (↑)brazgotíniti se
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
búndestág -a m (ȗ-ȃ) spodnji dom nemškega parlamenta: nemški bundestag; poslanci bundestaga; predsednik bundestaga; Nemški kancler, ki bo od prvega zasedanja bundestaga do imenovanja novega predsednika vlade le še vršilec dolžnosti, se o svoji prihodnosti še ni izrekel E ← nem. Bundestag iz Bund 'zveza' + Tag v pomenu 'srečanje, zbor'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
búrka -e ž (ȗ) 1. širok trak, kos blaga, s katerim si muslimanke pokrivajo obraz: Iz vozila so izstopile tri ženske, pokrite z burko, ruto z odprtino v višini oči 2. vrhnje oblačilo muslimank v obliki ogrinjala, ki pokriva telo od glave do peta: Talibanski režim je ženskam zapovedoval, da se odenejo v burke, tradicionalna oblačila, ki povsem zakrijejo telo in obraz E ← agl. burqa, nem. Burka ← arab. burḳuʿ
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
cánkar -ja m, živ. (á) pog., v letih od 1991 do 2007 bankovec za deset tisoč slovenskih tolarjev: ponarejeni cankarji; Med kupci je bilo tudi znatno število takih, ki so s cankarjem poskušali kupiti škatlico cigaret, nazaj pa so dobili kar lep kupček evrov E po pisatelju Ivanu Cankarju (1876–1918), upodobljenem na bankovcu
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
CD -ja in -- [cẹdé -êja] m (ẹ̑ ȇ) krat. 1. optična digitalna plošča za shranjevanje podatkov; CD-plošča (1), CD-rom, cede (1), cedejka (1), cederom, kompaktni disk, kompaktna plošča, zgoščenka (1): Pred nekaj meseci je izšel CD s koncertnimi posnetki 2. podatki, navadno glasba, posneti na taki plošči; CD-plošča (2), cede (2), cedejka (2), zgoščenka (2): Ko sem si prvič zavrtel CD v avtu, nisem mogel verjeti, da sta en človek in ena električna kitara lahko tako močna E ← agl. CD, kratica za c(ompact) d(isk), dobesedno 'zgoščen disk' kot opozicija do 12-palčnega laserskega diska, agl. laser disk
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
centrístični -a -o prid. (í) polit. ki je v zvezi s centristi ali centrizmom: centristične stranke; Na pobudo koalicijskega partnerja je prišlo do izglasovanja nezaupnice centristični vladi E ↑centríst
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
céstniSSKJ -a -o prid. (ẹ̑) céstni obróč -ega -a m (ẹ̑, ọ̑)
cesta, pot, speljana v obliki obroča okrog naseljenega kraja: ljubljanski cestni obroč; notranji cestni obroč; Treba bo dokončati cestni obroč okoli mesta in glavne ceste spremeniti v šestpasovnice
céstna ovíra -e -e ž (ẹ̑, ȋ)
podolgovata nizka izboklina, ki poteka prečno čez cestišče, namenjena omejitvi, zmanjševanju hitrosti vožnje; grbina, ležeči policaj: Da ne bi prišlo do kake hujše prometne nesreče, predlagam, da bi se na tej cesti zgradilo cestne ovire (grbine), ki bi preprečile veliko hitrost
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
chardonnay -ja cit. [šardoné -êja] in šardoné -êja m (ẹ̑ ȇ) 1. trta z majhnimi do srednje velikimi, zbitimi, koničastimi grozdi cilindrične oblike, po izvoru iz Francije: Suho peneče se vino je narejeno iz chardonnayja, modrega pinota in rebule | Letos so pustili 40 arov vinograda z nasadom šardoneja v bližini cerkve na Kapeli 2. zlatorumeno kakovostno vino iz grozdja te trte s cvetno ali sadno aromo: Chardonnay se je štiri mesece staral v barikih in diši po zrelem sadju in nežni vanilji | K pečenemu odojku se prilegajo barikiran šardone, malvazija in sivi pinot E ← frc. chardonnay po krajevnem imenu Chardonnay
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
cíljani -a -o prid. (í) ki ima točno določen cilj, namen; ciljni (1), tarčni (1): ciljani ukrepi; ciljano oglaševanje; Čezmerna in ne dovolj ciljana uporaba antibiotikov vodi do povečane odpornosti bakterij E (↑)cíljati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
curling -a cit. [kə̀rling-] in kêrling -a m (ə̏; ȇ) ekipni šport, podoben balinanju, kjer igralci po ledu potiskajo poseben kamen in ga skušajo približati ciljni točki: Največja posebnost curlinga je tako imenovano pometanje, saj igralci dobesedno pometajo pred drsečim kamnom in s tem dosežejo boljše drsenje in daljšo pot | Na zimskih olimpijskih igrah mladih se bo približno tisoč nastopajočih, starih od 14 do 18 let, merilo v sedmih športih, in sicer v smučanju, hokeju, biatlonu, bobu, sankanju, kerlingu in umetnostnem drsanju E ← agl. curling iz curl 'gubati, kodrati, valoviti'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
cvetétiSSKJ -ím nedov. (ẹ́ í) v 3. os, zlasti v zvezi z morje, jezero biti, postajati rdeče, zeleno, rjavo obarvan zaradi pojava namnožitve planktonskih alg v morski ali sladki vodi, kar je posledica čezmernega organskega onesnaževanja: Morje cveti in cveti, kopanje pa je možno le ob zgodnjih jutranjih urah, morda tja nekje do dvanajste E (↑)cvét
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
čádor -ja m (ȃ) vrhnje oblačilo muslimank v obliki ogrinjala, ki pokriva telo od glave do pet: nositi čador; Afganistanski čador je temno modre barve, je v enem kosu in žensko prekriva od glave do pet E ← agl. chador ← perz. čāder iz (↑)šôtor
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
čarôvnikSSKJ -a m, živ. (ȏ) rač. del programa, ki uporabniku pomaga izvesti določeno zapleteno opravilo: Za prvo namestitev naprave lahko uporabimo tudi čarovnika, ki nas v osmih korakih pripelje do funkcionalne namestitve sistema E (↑)čár
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
časôvnica -e ž (ȏ) 1. grafični prikaz vnaprej časovno opredeljenega, določenega poteka česa: pregledna časovnica; časovnica za izvedbo reform; Marsikdo bi si želel kakšno informacijo o nastopajočih, ne nazadnje se to spodobi že zaradi spoštovanja do glasbenikov, in program s časovnico 2. vnaprej časovno opredeljen, določen potek česa: Če bi se takrat pogovori zavlekli v naslednje leto, bi lahko prišlo do dodatnih zapletov, tako pa je bila časovnica idealna 3. delovno polje v računalniškem programu za obdelavo videa, kjer so v časovnem zaporedju razvrščeni slikovni in zvočni posnetki; timeline (1): Ko imamo v oknu časovnice zbrane vse videoposnetke, jih je treba razdeliti na posamezne kadre 4. podstran nekaterih spletnih aplikacij, kjer so v časovnem zaporedju prikazana obvestila, na katera je uporabnik naročen; timeline (2): Uporabnikom, ki se nam zdijo zanimivi, sledimo, to pa pomeni, da se na naši domači časovnici poleg lastnih pojavljajo tudi objave teh uporabnikov E (↑)časóven
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
čvekálnica -e ž (ȃ) rač. žarg. internetna storitev, ki omogoča sočasno komunikacijo med uporabniki; klepetalnica: Na spletni strani najdete kopico različnih računalniških orodij, povezav do drugih zanimivih spletnih strani, forum, kjer lahko pustite svoje mnenje, čvekalnico E (↑)čvekáti
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
dàj-dám1 -- in -a m (ȁ-á) odnos, ki temelji na medsebojni izravnavi v dajanju in prejemanju dobrin: Nemčija je že prej predlagala sedemletno zamrznitev pravice do dela prebivalcev novih članic v starih in tudi ta politični daj-dam je v Berlinu sprožil veliko nasprotij E (↑)dátidàj-dám2 -- v prid. rabi
daj-dam odnos in odnos daj-dam; Že malo pod površino daj-dam logike odnosov posameznik – skupnost se izkaže, da posameznik od skupnosti in od soljudi potrebuje in dobiva mnogo več kot zgolj boljše možnosti za fizično preživetje
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
deadline -na cit. [dêdlajn] m (ȇ) končni rok, čas, do katerega je treba končati kako delo; skrajni rok: Zmerom je na obzorju kak nov deadline: prevesti moram sinopsis, pa napisati novo izjavo, pa v scenarij vnesti zadnje popravke E ← agl. deadline 'končni rok', morda iz vojaškega žargona; v ameriški državljanski vojni je bil izraz v rabi v zaporih v pomenu 'črta, ki se je ne sme prestopiti', dobesedno 'smrtna črta', iz dead 'mrtev' + line 'črta'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
dekanováti -újem nedov. (á ȗ) 1. biti dekan, opravljati dekanske posle: predavati in dekanovati na visoki šoli; Zdaj je povsem jasno, kaj privablja študente na visokošolsko institucijo, ki ji dekanuje znani profesor 2. biti predstojnik dekanije: Tam je župnikoval in dekanoval vse do upokojitve E (↑)dekàn
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
demonopolizácija -e ž (á) odprava monopola: Zaradi demonopolizacije vodilne družbe pričakujejo hudo konkurenco, vsaj tri do štiri močne tekmece E (↑)demonopolizírati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
denacionalizíranec -nca [denacijonaliziranəc] m, člov. (ȋ) kdor je dobil vrnjeno nacionalizirano premoženje ali je upravičen do njega: združenje denacionalizirancev; obveznosti do denacionalizirancev; Predlagamo, da se ponovno razmisli o sprejemljivejši rešitvi, tako za denacionalizirance, upravičence, kakor tudi za prejšnje imetnike stanovanjske pravice oz. najemnike v denacionaliziranih stanovanjih E (↑)denacionalizírati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
destinácija -e ž (á) kraj, do katerega se pride, pripotuje, navadno z določenim namenom: priljubljena destinacija; turistična destinacija; Nekaterim se zdi, da Slovenija ni destinacija za hitro razvijajoča se tuja podjetja in da bi morala celo sama seliti svoje zmogljivosti v države, ki imajo ugodnejše pogoje za proizvodnjo E (← nem. Destination) ← frc. destination 'namen, cilj potovanja' ← lat. dēstinātio 'določitev'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
devíškiSSKJ -a -o prid. (ȋ) devíško olívno ólje -ega -ega -a s (ȋ, ȋ, ọ́)
olje, katerega pridelava ne vključuje nobenega kemičnega postopka ali obdelave; deviško oljčno olje: Cvetove šentjanževke zmečkamo v možnarju ali z valjarjem, stresemo v steklenico do ene tretjine in dolijemo deviško olivno olje do vrha
devíško óljčno ólje -ega -ega -a s (ȋ, ọ̄, ọ́)
olje, katerega pridelava ne vključuje nobenega kemičnega postopka ali obdelave; deviško olivno olje: Poleg idrijskih čipk in deviškega oljčnega olja iz slovenske Istre je zdaj vsestransko zaščitena v Evropski uniji še izvirnost prekmurske gibanice
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
dialóškost -i [dijaloškost] ž (ọ̑) 1. sposobnost dialoga, pripravljenost na dialog: Dialoškost in strpnost zahtevata, da najprej drug drugemu priznamo pravico do obstoja in nemotenega delovanja, kakor to terja tudi naša ustava, zlasti ko gre za verske skupnosti 2. lastnost, značilnost besedila, da upošteva in vase sprejema prvine zunanjega, zlasti drugih besedil: Avtor dialoškost ohranja tudi v romanih, ki so odprti za dialog z drugim človekom, drugo kulturo in njenimi teksti E (↑)dialóški
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
dietológ -a [dijetolog-] m, člov. (ọ̑) strokovnjak za dietologijo: Sklenemo lahko, da je sladoled najbolj zdrava slaščica, ki je, po priporočilih dietologov, lahko pojemo do tri kepice na dan E (↑)diéta + gr. -logos iz (↑)lógos
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
digitalizíran -a -o prid. (ȋ) pretvorjen v (elektronsko) obliko, ki je osnovana na zaporedju številk 0 in 1: digitalizirana glasba; digitalizirana oblika; digitalizirana slika; Slovensko telefonsko omrežje bo do konca leta v celoti digitalizirano E ↑digitalizírati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
dílanje -a s (ȋ) pog. 1. prizadevanje za dosego soglasja, sporazuma glede česa; pogajanjeSSKJ: Dilanje je lep izraz za barantanje 2. (pre)prodajanje, razpečavanje mamil: Dilanje je eden izmed načinov, kako priti do droge E ↑dílati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
diskriminatóren -rna -o prid. (ọ̑) ki daje, priznava manjše pravice ali ugodnosti komu v primeri z drugimi: diskriminatoren odnos; diskriminatorna obravnava; diskriminatorno ravnanje; Sodišče je razsodilo, da je dotlej veljavni način omejevanja vpisa na avstrijske univerze diskriminatoren do študentov iz drugih držav Evropske unije E (↑)diskriminácija
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
dizájner -ja m, člov. (á) kdor daje predmetu obliko z upoštevanjem skladnosti med funkcionalnostjo, estetiko in tehnološkim procesom; oblikovalecSSKJ: grafični dizajner; Po besedah barvnega dizajnerja iz znanega podjetja modni trendi pri avtomobilskih barvah prihajajo v valovih, posamezni barvi v desetih do dvanajstih letih uspe doseči višek priljubljenosti, nato zlagoma zamre E ← agl. designer iz (↑)dizájn
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
dobrodélnež -a m, člov. (ẹ̑) kdor dela dobra, človekoljubna dela; dobrodelnikSSKJ: Bil je velik pristaš homeopatije, spiritualizma in okultizma, pa tudi velik dobrodelnež in nikoli ni skrival svojih simpatij do socialističnih idej E (↑)dobrodélen
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
dòdiplómec -mca m, člov. (ȍ-ọ̑) študent, ki si pridobiva izobrazbo na višji ali visoki šoli do diplome: Od dodiplomcev štipendistov za ohranitev štipendije zahtevajo, da imajo povprečno oceno najmanj 8,5 E univerbizirano iz dòdiplómski študènt
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
dòdiplómski -a -o prid. (ȍ-ọ̑) ki se nanaša na univerzitetni študij do diplome: dodiplomski program; dodiplomski študij; dodiplomsko izobraževanje; Za vse tiste, ki se jim ne bo uspelo neposredno vpisati na redni študij v tujini, je morda rešitev kateri izmed programov za izmenjavo študentov na dodiplomski in podiplomski ravni E iz do diplóme
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
dòizobráziti -im dov. (ȍ-ā ȍ-ȃ) dodatno izobraziti: Kako izobraziti nove profesionalne častnike, podčastnike in kako doizobraziti tiste, ki te izobrazbe nimajo? E (↑)do… + (↑)izobráziti
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
dojênčica -e ž, člov. (é) deklica do prvega leta starosti: Mlajša hči si je pri 20. mesecu preprosto odpela pleničko ter jasno in odločno povedala, da pleničk ne bo več nosila, češ da ni več dojenčica E (↑)dojênec
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
domáčiSSKJ -a -e prid. (á) domáča strán -e -í ž (á, ȃ ȋ) rač.
spletna stran z vsebino določene osebe, podjetja: izdelati domačo stran; obiskovati domačo stran; Domače strani so urejene po temah, izbiramo pa lahko med desetimi: od umetnosti in zabave prek športa in potovanj do novic in tehnologije
domáči stúdio -ega -a [studijo] m (á, ú)
ustrezno tehnično opremljeni prostori v domači hiši, domačem stanovanju za snemanje (glasbe): Vokale sem posnel v domačem studiu, ki sem si ga uredil v garaži svojega doma
domáči vídeo -ega -a m (á, ȋ)
videoposnetki, narejeni s snemalno opremo za domačo rabo, namenjeni predvajanju v domači hiši, domačem stanovanju: Hotel sem, da je sproščena, kot da bi snemali družinski domači video, hkrati pa je morala biti zelo prepričljiva
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
donegováti -újem dov. in nedov. (á ȗ) agr. z uporabo predpisanih postopkov doseči večjo, dodatno kakovost: skrbno donegovati; V lendavski kleti so lani donegovali dvesto tisoč litrov vina iz grozdja predlanske trgatve E (↑)do… + (↑)negováti
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
donírati -am dov. in nedov. (ȋ) 1. podariti, darovati, navadno denar, ustanovi ali posamezniku z namenom omogočiti, pospešiti kako neprofitno, človekoljubno dejavnost: donirati sredstva za nakup novega dializatorja; donirati za razvoj športa; Vprašali smo ga, zakaj se je odločil svoja dela donirati prav slovenjgraški galeriji 2. podariti, darovati svoje telesne organe ali spolne celice: donirati jajčne celice; donirati ledvico; Ključ do uspeha pri raziskavi je bila uporaba jajčec, ki so jih donirale mlade ženske E ← nem. donieren ← frc. donner 'dati, podariti' < lat. dōnāre
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
d. o. o. -ja [dẹọó in dəọó] m (ọ̑) okrajš. družba, za ustanovitev katere je potreben osnovni kapital, sestavljen iz vložkov družbenikov, in za katero ti načeloma odgovarjajo le do višine svojega vložka; družba z omejeno odgovornostjo: Slovenski producenti so vsi – razen dveh izjem – d. o. o.-ji, ne kulturni zavodi E okrajšano iz d(ružba z) o(mejeno) o(dgovornostjo)
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
dosneževáti -újem nedov. (á ȗ) dodatno prekrivati z umetnim snegom: Na smučišču je od 40 do 70 centimetrov snega, povrhu pa snežno odejo dosnežujejo E iz dosnežíti iz (↑)snežíti
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
dostòpSSKJ -ópa m (ȍ ọ́) možnost, pravica uporabe česa: klicni dostop; širokopasovni dostop; dostop do interneta; dostop na daljavo; Živimo v informacijski dobi, imamo tehnologijo, ki nam omogoča dostop do podatkov E (↑)dostopíti
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
dostópanje -a s (ọ̄) uporabljanje česa, do česar se ima možnost, pravico priti: dostopanje do sredstev v skupni rabi; dostopanje do svetovnega spleta; Dostopanje sodišč v register transakcijskih računov brez navedbe davčne številke imetnika transakcijskega računa se zdi smiselno, saj bi to razbremenilo sodišča in pospešilo postopke E ↑dostópati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
dostópati -am nedov. (ọ̄) uporabljati kaj, do česar se ima možnost, pravico priti: dostopati do elektronske pošte; dostopati do interneta; dostopati do podatkov; Zaposleni ne morejo dostopati do vseh prostorov v stavbi E (↑)dostopíti
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
dozátor -ja m (ȃ) priprava, ki natančno odmerja količino česa: Če pride v času doziranja do napake na katerem izmed dozatorjev (tujek med krmili, velike kepe, ki zaustavijo dozirni mehanizem), se po določenem času ta dozator avtomatično izklopi E ← agl. dosator iz (↑)dozírati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
drogíran -a -o prid. (ȋ) ki je pod vplivom mamil: drogirani vozniki; Obležal sem do kraja drogiran, niti svojcev, ki so se zbirali okrog moje postelje, nisem več prepoznaval E ↑drogírati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
drugáčnež -a m, člov. (ȃ) kdor se po lastnostih razlikuje od drugih: nenavadneži in drugačneži; Svoje misli vse preveč usmerjamo k banalnostim, kadar nezavedno podpihujemo sovraštvo do nič hudega slutečega tujca ali zgolj drugačneža E (↑)drugáčen
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
drúžbaSSKJ -e ž (ȗ) drúžba za uprávljanje -e -- -- ž (ȗ, á)
družba, ki se ukvarja z upravljanjem (investicijskih) skladov; DZU: Družba za upravljanje je lani ustvarila dobrih 33.000 evrov dobička
drúžba z omejêno odgovórnostjo -e -- -- -- ž (ȗ, é, ọ́)
družba, za ustanovitev katere je potreben osnovni kapital, sestavljen iz vložkov družbenikov, in za katero ti načeloma odgovarjajo le do višine svojega vložka; d. o. o.: Družbo z omejeno odgovornostjo lahko ustanovi ena ali več fizičnih oziroma pravnih oseb, ki postanejo z ustanovitvijo družbe družbeniki
drúžba z nèomejêno odgovórnostjo -e -- -- -- ž (ȗ, ȅ-é, ọ́)
družba, ki nima osnovnega kapitala in za katero družbeniki odgovarjajo z vsem svojim premoženjem; d. n. o.: pogodba o ustanovitvi družbe z neomejeno odgovornostjo; Za družbe, ki niso uskladile osnovnega kapitala do določene višine, je že zakon o gospodarskih družbah določil, da odgovarjajo enako kot družbe z neomejeno odgovornostjo, torej z vsem svojim premoženjem
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
dvížniSSKJ -a -o prid. (ȋ) dvížni stebríček -ega -čka m (ȋ, ȋ)
stebriček, s katerim se uravnava prometna zapora določenih cest, dovozov, zlasti v urbanih naseljih; potopni stebriček: V torek bo občina z dvižnima stebričkoma za promet zaprla Trubarjevo ulico od Resljeve do Vidovdanske
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
džankizácija -e ž (á) pog., zlasti v sproščenem ožjem krogu proces, v katerem uživalec mamil zaradi prevzemanja določenega načina življenja pade na družbeno dno: V karieri uživalca so številne stopnje: od prve ponudbe in eksperimentiranja do medenih mesecev, ki so najslajši in trajajo ponavadi od šest do 12 mesecev, do odvisnosti, zasvojenosti in džankizacije E ↑džánki
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
egíptomaníja -e ž (ȋ-ȋ) strastno zanimanje za staroegipčansko civilizacijo: Od prve egiptomanije pa do danes se ciklusi fascinacije s skrivnostmi starega sveta pojavljajo kot plima in oseka in nikoli ne presahnejo E po imenu države Egipt + (↑)maníja
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
égomaníja -e ž (ẹ̑-ȋ) pretirano občudovanje samega sebe, zlasti svoje moči: Pred tem, da bi šel v fundamentalno destrukcijo, me varuje moja lastna etika, moj odnos do dela in reda, pa tudi egomanija, narcizem, samoljubje, če že hočete E (↑)égo + (↑)maníja
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
ekolóškiSSKJ -a -o prid. (ọ̑) 1. ki se nanaša na varovanje, ohranjanje narave, življenjskega okolja; eko (1): Osem kmetij že ima ekološki certifikat, lastniki devete pa nanj čakajo 2. ki poteka v prizadevanju za varovanje, ohranjanje narave, življenjskega okolja; eko (2): ekološki nadzor; ekološka gradnja; Številni kmetje, ki so se prej ukvarjali z integriranim kmetijstvom, so se preusmerili v ekološko pridelavo hrane 3. ki je pridelan, proizveden v prizadevanju za varovanje, ohranjanje narave, življenjskega okolja; eko (3): ekološki izdelek; Cilj zakona je bil podpora ekološki hrani kot kakovostneje pridelani hrani E (↑)ekologíjaekolóška bómba -e -e ž (ọ̑, ọ̑)
velika nevarnost za naravo, življenjsko okolje: Ker gre lahko za pravo ekološko bombo, so gradbinci dela ustavili
ekolóška kmetíja -e -e ž (ọ̑, ȋ)
kmetija, na kateri se prideluje hrana v prizadevanju za varovanje, ohranjanje narave, življenjskega okolja; biokmetija, ekokmetija: Nekatere ekološke kmetije so usmerjene zgolj v pridelovanje, nekatere pa kmetijstvo povezujejo tudi s turizmom in izobraževanjem
ekolóška rénta -e -e ž (ọ̑, ẹ̑)
renta, ki jo dobiva prizadeta pravna ali fizična oseba od povzročitelja razvrednotenja okolja ali nevarnosti za okolje in s tem za zdravje ljudi: Po stari pogodbi so ljudje v bližini odlagališča upravičeni do izplačila ekološke rente še šest let po zaprtju deponije
ekolóška tŕžnica -e -e ž (ọ̑, ȓ)
tržnica, na kateri se prodajajo izdelki, pridelani predvsem brez uporabe kemičnih ali drugih umetnih sredstev, v prizadevanju za varovanje, ohranjanje narave, življenjskega okolja; ekotržnica: Na petih hektarjih pridelajo hrano zase in za prodajo, večinoma na sobotni ekološki tržnici v Ljubljani
ekolóški ôtok -ega -óka m (ọ̑, ó ọ́)
manjša površina, navadno v naselju, z zabojniki za ločeno zbiranje odpadkov; ekootok: Ekološki otoki z zabojniki za ločeno odlaganje stekla, papirja in embalaže so prevečkrat predaleč, jih je premalo ali pa jih sploh še ni
ekolóški prideloválec -ega -lca [pridelovau̯ca] m, člov. (ọ̑, ȃ)
kdor kaj prideluje predvsem brez uporabe kemičnih ali drugih umetnih sredstev, v prizadevanju za varovanje, ohranjanje narave, življenjskega okolja; biopridelovalec, ekopridelovalec: Ni dovolj le neposredno plačilo na hektar, temveč je treba ekološke pridelovalce spodbuditi k uspešnejšemu trženju in razviti trg
ekolóški znák -ega -a m (ọ̑, ȃ)
oznaka kot izraz okoljevarstvene ozaveščenosti: Mednarodni ekološki znak Modra zastava predstavlja simbol urejenosti in varnosti naravnega kopališča, ki mora za to izpolnjevati 26 meril
ekolóško kmetíjstvo -ega -a s (ọ̑, ȋ)
kmetijstvo, ki prideluje hrano predvsem brez uporabe kemičnih ali drugih umetnih sredstev, v prizadevanju za varovanje, ohranjanje narave, življenjskega okolja; biokmetijstvo, ekokmetijstvo: Po naravnih danostih ima Slovenija, kot pravijo na resornem ministrstvu, naravnost odlične možnosti za pospešen razvoj ekološkega kmetijstva
ekolóško prisl. (ọ̑)
ekološko pridelana hrana; Zakaj za ekološko najbolj sporne projekte ni presoj vplivov na okolje?
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
éko… prvi del zloženk (ẹ̑) 1. ki se nanaša na odnos do življenjskega okolja: ekocid 2. ki se nanaša na varovanje, ohranjanje narave, življenjskega okolja: ekobojevnik; ekokatastrofa; ekoporočilo 3. ki poteka v prizadevanju za varovanje, ohranjanje narave, življenjskega okolja: ekoturizem 4. ki je pridelan, proizveden v prizadevanju za varovanje, ohranjanje narave, življenjskega okolja: ekobus; ekoproizvod; ekokmetija; ekotržnica; ekoživilo – glej tudi éko E ↑éko
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
elektrónikaSSKJ -e ž (ọ́) 1. ed. elektronski elementi, ki krmilijo napravo: vgrajena elektronika; Vse do štirih krogov pred koncem je vodil, nato pa je tudi njemu zatajila elektronika in tekmeca sta švignila mimo njega 2. skupina naprav, sestavljenih iz elektronskih elementov: zabavna elektronika; Po kategorijah so rast zabeležile osebna nega, hrana, zdravila in elektronika, padli pa avtomobili, alkoholne in brezalkoholne pijače ter finančne storitve 3. glasba, ustvarjena z elektronskimi glasbili ali drugimi elektronskimi napravami; elektronska glasbaSSKJ: Pozivajo, da se prijavijo tudi ustvarjalci nerockovskih žanrov, kot so hiphop, džez, etno, elektronika E ← nem. Elektronik iz (↑)elektrón
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
elektrónskiSSKJ -a -o prid. (ọ̑) 1. ki obstaja v digitalni obliki: elektronsko sporočilo; Z naraščanjem števila elektronskih dokumentov se hitro pojavijo podobne težave, s katerimi se srečujejo upravljavci v papirnatih skladiščih 2. ki se nanaša na prenos podatkov in informacij prek računalnikov ali drugih elektronskih naprav: elektronska komunikacija; elektronsko poslovanje; Demokratične čase so napovedovala pisma bralcev, nato pa alternativne in opozicijske publikacije, medtem ko opozicijskih elektronskih medijev v Sloveniji pravzaprav nikoli nismo imeli E (↑)elektrónelektrónska denárnica -e -e ž (ọ̑, ȃ)
1. prostor v računalniškem sistemu finančnega centra, kjer so shranjeni podatki o uporabnikih tega sistema in njihovih vloženih sredstvih: Študentje na nekaterih britanskih univerzah, v Edinburghu in Exetru, imajo dostop do elektronskih denarnic, v katerih nosijo elektronski denar
2. kartica za brezgotovinsko plačevanje, navadno manjših zneskov: Medtem ko se bankomatne kartice uporabljajo za takojšnje plačilo, kreditne pa za odloženo plačilo, so elektronske denarnice predplačniške
elektrónska konferénca -e -e ž (ọ̑, ẹ̑)
konferenca, na kateri s pomočjo informacijske tehnologije sodelujejo prostorsko oddaljeni udeleženci; e-konferenca: Pri nas še malo uveljavljene so zlasti elektronske konference, ki so se drugod že izkazale kot odlična skupinska priprava študentov na izpite
elektrónska póšta -e -e ž (ọ̑, ọ̑)
1. sistem za pošiljanje sporočil med uporabniki računalnikov ali drugih elektronskih naprav, povezanih v omrežja; e-mail1 (1), e-pošta (1), mail1 (1): odgovoriti po elektronski pošti; Hvala bogu, da smo v informacijski dobi, kjer na vsakem koraku lahko uporabljaš internet in elektronsko pošto
2. kar se pošlje, prejme po tem sistemu; e-mail1 (2), e-pošta (2), mail1 (2): poslati elektronsko pošto; nezaželena elektronska pošta; Posebno težko je, ko gredo po zlu pomembni poslovni podatki, nič lažje, ko se izgubijo družinske fotografije ali elektronska pošta
elektrónska redoválnica -e -e ž (ọ̑, ȃ)
storitev, ki staršem omogoča pregled nad šolskimi ocenami in drugimi podatki otroka prek interneta: Elektronsko redovalnico bosta podjetji osnovnim in srednjim šolam predstavili ta ali prihodnji teden
elektrónska táblica -e -e ž (ọ̑, ȃ)
majhni tablici podobna elektronska naprava za evidentiranje prehodov cestninskih postaj: Največjega stroška pri uvajanju elektronskega cestninskega sistema v prostem prometnem toku ne predstavljajo elektronske tablice, ampak sistemi za nadzor, identifikacijo in obračun
elektrónska tájnica -e -e ž (ọ̑, ȃ)
računalniški sistem, ki sprejema sporočila uporabnikov v slikovni, zvočni ali besedilni obliki: Če modem podpira tudi funkcijo elektronske tajnice, lahko na ta način poslušamo prejeta sporočila ali prek zvočne kartice posnamemo vstopna sporočila
elektrónska váruška -e -e ž (ọ̑, ȃ)
priprava za zaznavanje zvokov v prostoru z otrokom in njihovo prenašanje v drug prostor; babyphone: Večini staršem elektronske varuške ustrezajo, saj lahko ta čas porabijo za svoje obveznosti, pa še cenovno je takšno varstvo najugodnejše
elektrónski časopís -ega -a m (ọ̑, ȋ)
1. elektronska izdaja časopisa, navadno na spletu: Televizijsko podjetje že več let intenzivno razvija tudi svoj elektronski časopis
2. storitev, ki jo ponujajo časopisne hiše, da naročenim uporabnikom po elektronski pošti pošiljajo najnovejše članke: Glede na to, da sem veliko na poti, mi ne uspe sistematično spremljati elektronskih časopisov
elektrónski denár -ega -ja m (ọ̑, á)
1. denar na računih, ki je namenjen brezgotovinskemu poslovanju med različnimi računi: Centralne banke lahko neomejeno ustvarjajo papirnati oziroma elektronski denar, količine zlata pa so omejene
2. brezgotovinsko poslovanje med različnimi računi: Računalniško izmenjavanje poslovnih podatkov je prineslo tudi posodobitev plačilnega prometa, imenovano elektronski denar
elektrónski fórum -ega -a m (ọ̑, ọ̑)
spletno mesto, na katerem lahko uporabniki v obliki pisnega pogovora razpravljajo, zapisujejo svoja vprašanja, mnenja, stališča; forum: Vem, da ni nič novega, kako se ljudje, ki se ne znajo ali ne upajo niti podpisati, varno skriti repenčijo po elektronskih forumih
elektrónski naslòv -ega -ôva m (ọ̑, ȍ ó)
naslov za pošiljanje in sprejemanje elektronske pošte, sestavljen iz standardiziranega zapisa, katerega srednji del je znak @; e-naslov, e-poštni naslov: Odgovore pošljite na elektronski naslov pop@delo.si
elektrónski podpís -ega -a m (ọ̑, ȋ)
kodirana datoteka, ki omogoča preveritev istovetnosti podpisnika; digitalni podpis, e-podpis: Pri elektronski oddaji obrazcev je težava v njihovem podpisovanju, zato lahko uporabnik naroči digitalno potrdilo, elektronski podpis, ki se šteje za enakovrednega fizičnemu
elektrónski slovár -ega -ja m (ọ̑, á)
slovar v elektronski izdaji: Programsko okolje slovarja ponuja številno dodatno orodje, zaradi katerega je elektronski slovar za uporabnika prijaznejši od knjižne izdaje
elektrónski smóg -ega -a m (ọ̑, ọ̑)
elektromagnetna polja, ki nastajajo ob vključenih električnih ali elektronskih napravah; električni smog, elektrosmog: Mislili smo, da si ni treba delati skrbi zaradi sevanj mobilnikov, zaradi tega elektronskega smoga, ki bi nekoč lahko škodoval zdravju
elektrónsko črnílo -ega -a s (ọ̑, í)
tehnologija, ki omogoča grafični prikaz podatkov na posebnih zaslonih, ki niso občutljivi na sončno svetlobo: Elektronsko črnilo je podobno navadnemu, le da vsebuje milijone mikrokapsul, ki so občutljive za spremembo električnega naboja
elektrónsko pisálo -ega -a s (ọ̑, á)
pisalo, s katerim lahko pišemo po posebnem zaslonu: Pero je zgrajeno tako, da ga uporabljamo kot elektronsko pisalo ali pa z njim pišemo po navadnem listu papirja
elektrónsko poslovánje -ega -a s (ọ̑, ȃ)
trgovanje ter komuniciranje in upravljanje odnosov s strankami prek internetnega omrežja: Elektronsko poslovanje omogoča pocenitev državne uprave, povečanje njene učinkovitosti in odzivnosti
elektrónsko trgovánje -ega -a s (ọ̑, ȃ)
nabava in prodaja prek internetnega omrežja: Raziskave so pokazale, da vedno več vodilnih poslovnežev v Evropi vendarle prepoznava prednosti elektronskega trgovanja
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
empatíja -e ž (ȋ) vživljanje v drugega človeka: Do drugih čutim veliko empatije
// zmožnost takega vživljanja: Malokateri otrok te starosti je zmožen take zbranosti in empatije E ← agl. empathy ← gr. empátheia 'strast' iz en 'v' + tvor. od (↑)pátos
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
é-póšta -e ž (ẹ̄-ọ̑) 1. sistem za pošiljanje sporočil med uporabniki računalnikov ali drugih elektronskih naprav, povezanih v omrežja; elektronska pošta (1), e-mail1 (1), mail1 (1): dostop do e-pošte; Za vzpostavitev stikov lahko poleg običajne poti uporabite formular za pošiljanje po e-pošti 2. kar se pošlje, prejme po tem sistemu; elektronska pošta (2), e-mail1 (2), mail1 (2): nezaželena e-pošta; pošiljanje e-pošte; program za branje e-pošte; Od neznanca ste dobili e-pošto in če ima priponko, je to že samo po sebi dovolj dober znak, da se v njej skriva virus E ↑é- + (↑)póšta
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
é-póštni -a -o prid. (ẹ̄-ọ̑) ki je v zvezi z e-pošto; e-mail2 e-poštni naslov; e-poštni predal; Tipičen uporabnik se vsak dan srečuje z množico gesel: za dostop do računalnika, e-poštnega strežnika za prebiranje e-pošte, zbirk podatkov, spletnih strani, različnih forumov itd. E ↑é- + (↑)póštaé-póštni naslòv -ega -ôva m (ẹ̄-ọ̑ ȍ ó)
naslov za pošiljanje in sprejemanje elektronske pošte, sestavljen iz standardiziranega zapisa, katerega srednji del je znak @; elektronski naslov, e-naslov: Sporočilo je treba poslati na posebno številko oziroma e-poštni naslov, dodati je treba podatke o naslovniku, ki nato v svoj nabiralnik z navadno pošto sprejme fotografijo s pozdravi
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
erotizírati -am nedov. in dov. (ȋ) delati, da kaj vzbuja ali stopnjuje spolno slo: Razmah popularne kulture v šestdesetih je erotiziral vsa področja, od dizajna do filma, glasbe in mode E ← nem. erotisieren iz (↑)êros
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
esemès -êsa m (ȅ ȇ) kratko, s številom znakov omejeno pisno sporočilo, navadno poslano po mobilnem telefonu; message, SMS: poslati esemes; Najhitreje prsti po tipkovnici mobitela drsijo 12- do 15-letnikom, ki so od pošiljanja esemesov že malodane odvisni E ↑sms
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
eskivírati -am nedov. in dov. (ȋ) izogibati se čemu: Oseba, ki je do sedaj eskivirala določbe zakona in zavirala postopke izvajanja zakona, ne more biti priporočilo, ampak prej obratno E ← frc. esquiver 'spretno se izogniti, izmuzniti se'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
eskúdo -a m (ȗ) denarna enota Portugalske do uvedbe evra leta 2002: Poleg kun v sezoni prodajo tudi precej španskih pezet, grških drahem in portugalskih eskudov E ← port. escudo, prvotno 'ščit', < lat. scūtum
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
é-šóla -e ž (ẹ̄-ọ̑) šola, ki poleg svoje osnovne dejavnosti izvaja še program računalniškega opismenjevanja, omogoča dostop do interneta, uporabo e-pošte in drugih storitev: Vsi smo se zelo trudili in e-šola z računalniško učilnico je velika pridobitev E ↑é- + (↑)šóla1
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
é-tóčka -e ž (ẹ̄-ọ̑) prostor, ki omogoča javen dostop do interneta: Razvojna agencija Mirnske doline je lani pridobila sredstva za postavitev prve javne e-točke v tej dolini E ↑é- + (↑)tóčka
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
évrski -a -o prid. (ẹ̑) ki se nanaša na evro: evrski kovanec; Evrski bankovci, s katerimi sta v igralnici kupovala igralne žetone, so bili ponarejeni E ↑évro1 évrsko obmóčje -ega -a s (ẹ̑, ọ̑)
skupina držav Evropske unije z evrom kot denarno enoto; evroobmočje, evroskupina: V vseh delih evrskega območja od časa do časa krivdo za razne težave nacionalnih gospodarstev pripišejo evru
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
falíti -ím dov. (ī í) pog., zlasti v sproščenem ožjem krogu 1. pri metanju, streljanju ne zadeti; zgrešitiSSKJ: Napadalec je falil gol 2. pri premikanju, iskanju ne videti, ne opaziti; zgrešitiSSKJ: Do tod vodijo neštete poti, ki so lepo označene, ne morete faliti 3. narediti napako; zgrešitiSSKJ, zmotiti seSSKJ: faliti študij; Recept je preprost, ne moreš faliti 4. nedov. biti še potreben do polne mere, do določene meje; manjkatiSSKJ: Do vrha fali samo še nekaj metrov E ← it. fallire 'zmotiti se, zgrešiti' < lat. fallere 'prevarati; povzročiti, da pade'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
fan -a cit. [fên] in fên -a m, člov. (ȇ) kdor čuti in izraža zelo pozitiven odnos do koga, česa; oboževalecSSKJ: Posluša veliko latino glasbe, je velik fan salse | Igrali smo pred občinstvi drugih glasbenih skupin in si želeli, da bi imeli tudi mi toliko fenov E ← agl. fan, skrajšano iz (↑)fanátičen
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
fidelín -a m (ȋ) nav. mn. droben okrogel rezanec, pripravljen strojno: Fideline vzamete iz embalaže in kuhate v juhi do primerne čvrstosti približno 3 minute E ← it. fidelini iz fida 'tanko testo, razvaljano za rezance'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
fóbik -a m, člov. (ọ́) kdor ima pretiran, nerazumski strah pred čim ali odpor do česa: Fobiki se sicer naučijo obvladovati svoj strah, nikoli pa se ga popolnoma ne znebijo E (↑)fobíja
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
fuck cit. [fák] in fák medm. (ȃ) vulg. izraža odklonilen odnos do česa: Fuck, pravi potihem in se potem vseeno oglasi | Fak, kako imam zlizano gumo E ← agl. fuck, prvotno 'spolno občevati'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
gay friendly -- -- cit. [gêj frêndli] v prid. rabi (ȇ, ȇ) ki ima, kaže do homoseksualcev naklonjen odnos: gay friendly kafič; Amsterdam je zelo gay friendly E ← agl. gay friendly iz ↑gêj in friendly 'prijateljski, prijazen' iz ↑frênd
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
gêj1 -a in gay -a cit. [gêj] m, člov. (ȇ) moški, ki čuti spolno nagnjenje do oseb istega spola; homoseksualecSSKJ: pravice gejev; geji in lezbijke; Vedel je, da je gej, odkar se je zavedel svoje spolnosti E ← agl. gay, prvotno 'radosten' ← stfrc. gai ← got. gâheis 'živahen'gêj2 -- v prid. rabi
homoseksualniSSKJ, gejevski: gej aktivist; gej film; gej klub; V Evropi so že ugotovili, da je gej turizem pomembna tržna niša
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
gêjevstvo -a in gayevstvo -a cit. [gêjeu̯stvo] s (ȇ) spolna nagnjenost moških do oseb istega spola; homoseksualnostSSKJ: Ko sem se zavedel svojega gejevstva, sem se ločil E ↑gêj
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
gígabájt -a in gigabyte -ta cit. [gígabájt] m (ȋ-ȃ) rač. enota za merjenje količine informacije, 1024 megabajtov, simbol GB: osem gigabajtov pomnilnika; Digitalno čtivo hranita na pomnilniških karticah, ki lahko sprejmejo do štiri gigabajte podatkov E ← agl. gigabyte iz (↑)gíga... + ↑bájt
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
gôrskiSSKJ -a -o prid. (ó) gôrski kolesár -ega -ja m, člov. (ó, á)
kdor se ukvarja z gorskim kolesarstvom: dirka gorskih kolesarjev; prvenstvo gorskih kolesarjev; Razgibano Polhograjsko hribovje privablja številne popotnike, izletnike, sprehajalce in gorske kolesarje
gôrsko kolesárstvo -ega -a s (ó, ȃ)
šport, pri katerem se vozi z gorskim kolesom: ljubitelji gorskega kolesarstva; Za šport in rekreacijo je v okolici domačije nešteto lepih možnosti, od gorskega kolesarstva in sprehodov do planinarjenja
gôrsko koló -ega -ésa s (ó, ọ̑ ẹ̑)
kolo z močnim okvirjem, širokimi platišči in veliko prestavami za vožnjo po manj urejenih poteh: vrhunsko gorsko kolo; žensko gorsko kolo; Vsak dan sede na svoje gorsko kolo in se odpravi osvajat najzahtevnejše vzpetine in premagovat koreninaste poti v okolici
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
grafítarski -a -o prid. (ȋ) ki se nanaša na grafitarje ali grafitarstvo: grafitarski sleng; grafitarska scena; grafitarska umetnost; Grafitarska dejavnost se že z nelegalnim aktom grafitiranja tuje ali javne površine umešča v opozicijo do obstoječe konstelacije, vladajoče politike in oblasti E ↑grafítar
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
hard rock1 -- -a in hardrock -a cit. [hárt rók] in hárdrók -a m (ȃ, ọ̑) zvrst rokovske glasbe, za katero so značilni okrepljeni, agresivnejši zvoki, zlasti električnih kitar: Poslušam vse, od klasike do najtežjega hard rocka | Zamenjal sem že mnogo žanrov, od džeza do hardrocka | Skupina igra nekakšno mešanico hardroka in metala E ← agl. hard rock iz hard 'trd' in (↑)róckhard rock2 -- -- v prid. rabi
hardrockovski: hard rock skupina; Skupina je v osemdesetih postala ena najbolj priljubljenih ameriških hard rock zasedb
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
heavymetalski -a -o cit. [hêvimetálski] prid. (ȇ-ȃ) ki se nanaša na heavymetalce ali heavy metal; heavy metal2, heavymetalni, metal2, metalski, težkometalni, težkometalski: Celotna plošča ponuja najrazličnejše vizije rapa, od tistega, temelječega na reggaeju, do žagajoče heavymetalskega E ↑heavy metal1
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
hemofílik -a m, člov. (í) kdor ima hemofilijo: društvo hemofilikov; zdravljenje hemofilikov; Brez zdravniške pomoči so hemofiliki v življenjski nevarnosti, kajti že majhne rane privedejo do neustavljivih krvavitev E (↑)hemofilíja
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
hétero -- prid. (ẹ̑) pog. spolno nagnjen do oseb drugega spola; heteroseksualniSSKJ, straight: hetero moški; hetero par; hetero skupnost; Moja sestra je hetero E (↑)hetero(seksuálen)
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
héteroseksuálec -lca m, člov. (ẹ̑-ȃ) kdor čuti spolno nagnjenje do oseb nasprotnega spola: homoseksualci in heteroseksualci; Heteroseksualcev nihče ne sili, da se poročijo, toda če se hočejo, to lahko storijo E univerbizirano iz heteroseksuálen člôvek
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
hídromasáža -e ž (ȋ-ȃ) masaža z vodo, vodnimi curki: Hidromasaža se izvaja s pomočjo profesionalnega sistema, ki greje vodo do temperature 37 stopinj Celzija E (↑)hidro… + (↑)masáža
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
hípermárket -a m (ȋ-ȃ) trg. samopostrežna blagovnica s 1000 do 3000 m2 prodajne površine: odpreti hipermarket; zgraditi hipermarket; Najbolj ogroženi so mali trgovci, prodajalne v mestnih središčih, ki dobesedno zamirajo, medtem ko prodaja v velikih nakupovališčih in hipermarketih še naprej cveti E (↑)hiper… + (↑)márket
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
hípijevstvo -a s (ȋ) v drugi polovici 20. stoletja, zlasti v zahodnih državah pojav mlajše generacije, katere način življenja se kaže v izrazitem zanikovanju družbenih norm: V mojih mladih letih je oče trmoglavo nasprotoval in kritiziral vse, kar je bilo novega, od rokenrola do hipijevstva E (↑)hípi
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
hítriSSKJ -a -o prid. (í) hítra hrána -e -e ž (í, á)
hrana v posebnih restavracijah, ki za pripravo ne zahteva veliko časa in ki se lahko vzame s seboj; fast food1 (1), hitro pripravljena hrana: priprava hitre hrane; restavracija s hitro hrano; Čezmerno telesno težo strokovnjaki pripisujejo navdušenju nad hitro hrano
hítra póšta -e -e ž (í, ọ̑)
1. dostava pošiljk v krajšem roku: prejeti po hitri pošti; dostaviti s hitro pošto; mednarodna hitra pošta; V Sloveniji zdaj s posebno hitro pošto potuje okrog 5,5 milijona pisemskih ali paketnih pošiljk na leto
2. podjetje za dostavo pošiljk v krajšem roku: Ostala mi je še zadnja ura, da pokličem hitro pošto in oddam pošiljko, če želim, da do zadnjega roka prispe v Bologno
hítro priprávljena hrána -- -e -e ž (í, ȃ, á)
hrana v posebnih restavracijah, ki za pripravo ne zahteva veliko časa in ki se lahko vzame s seboj; fast food1 (1), hitra hrana: prodaja hitro pripravljene hrane; restavracija s hitro pripravljeno hrano; Zdravo prehrano, s katero se že od nekdaj ponašajo v sredozemskih državah, s španskih jedilnikov počasi izpodriva ameriška hitro pripravljena hrana
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
hómoerótika -e ž (ọ̑-ọ́) ljubezen, spolna nagnjenost do oseb istega spola: Tudi ko sem v visoko umetniškem jeziku pisal o homoerotiki, se tega nisem sramoval, zame je bilo to nekaj najbolj normalnega na svetu E ← nem. Homoerothik iz (↑)homo(seksuálen) + (↑)erótika
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
hómofobíja -e ž (ọ̑-ȋ) sovraštvo, odpor do homoseksualnosti, homoseksualcev: boj proti homofobiji; Osemdeseta leta sta zaznamovala aids in z njim porajajoča se homofobija E ← agl. homophobia iz (↑)homo(seksuálec) + (↑)fobíja
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
iglomát -a m (ȃ) avtomat za prodajo igel za vbrizgavanje mamila: namestitev iglomata; postavitev iglomata; V iglomatih na občinskih stavbah v Mostah in na Viču so od januarja do konca junija zamenjali več kot 11.500 injekcijskih igel, ki jih potrebujejo uporabniki drog E (↑)ígla + (↑)(avto)mát
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
ikónaSSKJ -e ž (ọ̑) 1. rač. grafični lik, sličica na zaslonu (elektronske) naprave, s katero se požene program, izvede določena funkcija, nastavitev, izbira: klikniti ikono; ikona datoteke; ikona programa; V sredinskem delu je z ikonami in imeni pod njimi označena pot do trenutno izbranega podimenika ali datoteke 2. s prilastkom vodilni predstavnik na določenem področju popularne kulture: modna ikona; Vedno je bil mojster besede, saj so bila ravno njegova besedila tisto, kar ga je naredilo za pop ikono, za protestnika in upornika E prek rus. ikóna, srb. ìkona ali nem. Ikone ← srgr. eikóna < gr. eikṓn 'slika, podoba'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
infomát -a m (ȃ) avtomat za dostop do različnih podatkov ter opravljanje nekaterih upravnih in drugih nematerialnih storitev: postaviti infomat; infomat z zaslonom na dotik; omrežje infomatov; Storitve, ki jih infomati ponujajo, so praktične informacije o zakonih, pridobivanju dokumentov, konzulatih, delu vlade, projektih E ↑ínfo… + (↑)(avto)mát
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
informatizírani -a -o prid. (ȋ) ki je v zvezi z informatizacijo: informatizirani podatki; informatizirana baza; Iz predlagane novele zakona ni razvidno, do kdaj naj bi se vzpostavila informatizirana evidenca E ↑informatizírati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
intelektuálniSSKJ -a -o prid. (ȃ) intelektuálna lastnína -e -e ž (ȃ, í) pravn.
izdelek, ki izhaja iz avtorjeve intelektualne dejavnosti na industrijskem, znanstvenem, literarnem ali umetniškem področju in do katerega ima avtor izključno pravico: kraja intelektualne lastnine; zaščita intelektualne lastnine; Urad RS za intelektualno lastnino; Na Irskem intelektualna lastnina oziroma avtorske pravice niso obdavčene
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
intercity1 -ja cit. [íntersíti] m (ȋ-ȋ) hiter, udoben vlak, ki ustavlja samo na pomembnejših postajah: vozovnice za intercity; Konec leta bo intercity razdaljo prevozil v uri in pol E ← agl. intercity iz (↑)inter… + city 'mesto, velemesto'; prvotno v Veliki Britaniji kot ime železniške mreže InterCity (od 1950)intercity2 -- v prid. rabi
Intercity vlak Pohorje bo po novem vozil od Gradca do Kopra in nazaj
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
ínternét1 -a m (ȋ-ẹ̑) 1. svetovno računalniško omrežje, ki s pomočjo posebne strojne in programske opreme uporabnikom omogoča izmenjevanje medijskih vsebin, besednih, zvočnih, filmskih; medmrežje (1), medomrežje (1): širokopasovni internet; uporabniki interneta; dostop do interneta; Naslednje leto, ko bo mogoče na podlagi elektronskega podpisa preveriti verodostojnost pošiljatelja, bomo lahko izpolnjen obrazec poslali kar prek interneta 2. svetovni sistem medijskih vsebin, besednih, zvočnih, filmskih, ki so med seboj povezane z nadpovezavami; medmrežje (2), medomrežje (2), splet, svetovni splet: deskanje po internetu; Na tisoče navdušencev na internetu razvija gigantsko enciklopedijo, prodajno uspešnico, ki je tako rekoč zastonj E ← agl. internet, skrajšano iz internetwork iz (↑)inter… + network 'omrežje'ínternét2 -- v prid. rabi
internetni, internetski: internet kavarna; Očitno je konkurenca med ponudniki internet storitev v Sloveniji še vedno premajhna, saj se ob vse večji rasti uporabe širokopasovnega dostopa do interneta infrastruktura razvija vse prepočasi
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
íntertekstuálnost -i ž (ȋ-ȃ) 1. lastnost besedil, ki se kaže v različnih povezavah med njimi; medbesedilnost (1): obča intertekstualnost; Citatnost kot posebno intertekstualnost pa ima za analitično, kritično in interpretativno orodje za proučevanje konkretnih literarnih del 2. teorija, ki proučuje povezave med različnimi besedili in njihove medsebojne vplive; medbesedilnost (2): Sprašuje se, kako je poststrukturalistična koncepcija intertekstualnosti učinkovala na pojmovanje vpliva kot do nedavnega osrednjega pojma primerjalne literarne vede E ↑íntertekstuálni
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
invazíven -vna -o prid. (ȋ) med. 1. ki se nanaša na vdor, navadno mikroorganizmov, v veliki množini v telo: Salmonela je invaziven mikroorganizem, ki se lahko iz črevesja s krvjo razširi do drugih organov 2. ki se nanaša na vraščanje, prodiranje kakega tkiva v drugo tkivo: invazivni rak materničnega vratu; Histološke analize so pokazale, da gre za zelo invazivne tumorje 3. ki se nanaša na prodor v telo z instrumentom: invaziven poseg; V želji, da bi odpravili potrebo po anesteziji in bolnišničnem zdravljenju ter skrajšali nezmožnost za delo, so zdravniki razvili številne manj invazivne metode zdravljenja krčnih žil E ← agl. invasive ← srfrc. invasif < srlat. invāsīvus iz invadere 'vdreti, napasti'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
islámofobíja -e ž (ȃ-ȋ) sovraštvo, odpor do islama in muslimanov: Karikature, ki so na ulice pognale na milijone razjarjenih muslimanov, islamofobijo samo še dodatno podžigajo E (↑)íslam + (↑)fobíja
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
izpogájani -a -o prid. (ȃ) pri katerem je bilo s pogajanjem doseženo soglasje, sporazum glede česa: izpogajana cena; V naši pristojnosti so vsi štirje skladi, iz katerih lahko črpamo izpogajana sredstva za obdobje do leta 2015 E ↑izpogájati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
izpogájati -am dov. (ȃ) s pogajanjem priti do česa: izpogajati visoke tantieme; izpogajati znižanje članarine; Uprava podjetja je dovolj sposobna, da izpogaja pozicijo, ki bo koristna tako za trenutni projekt kot tudi za dolgoročne interese podjetja E (↑)pogájati seizpogájati se -am se dov. (ȃ)
s pogajanjem doseči soglasje, sporazum glede česa; pogoditi seSSKJ: izpogajati se za več sredstev; Zagotovo ne bo šlo nič iz njegovega žepa in potem mu je tudi vseeno, kako se izpogaja
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
izštékani -a -o prid. (ẹ́) glasb. žarg. ki se izvaja brez električnih, samo z akustičnimi glasbenimi instrumenti; unplugged: izštekani album; izštekani koncert; Znamenita zasedba v izštekani verziji zveni še bolje kot sicer, saj prideta melodičnost in spevnost bolj do izraza E iz (pog.) izštékati 'izključiti iz električnega omrežja' iz ↑štékati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
izvídnikSSKJ -a m, člov. (ȋ) član skavtske organizacije, star od 11 do 15 let: Najmlajši med skavti so volčiči, ki združujejo otroke od prvega do petega razreda, naslednji pa so izvidniki – od petega do konca prvega letnika srednje šole E (↑)izvíden
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
javljálec -lca [in jau̯ljau̯ca] m, živ. (ȃ) teh. del alarmnega sistema, ki določeno fizikalno ali kemično spremembo javlja alarmnemu centru; javljalnikSSKJ: Sistem deluje tako, da posebni javljalci požara ves čas nadzirajo notranjost rezervoarja, sistem za hlajenje in gašenje pa začne samodejno gasiti, če pride do signala iz sistema javljanja E (↑)jávljati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
jávniSSKJ -a -o prid. (á) jávni dôlg -ega -á [dou̯g-] m (á, ȏ ȃ)
stanje obveznosti države do preostalega dela narodnega gospodarstva in do tujine: javni dolg države; javni dolg na prebivalca; Javni dolg v primerjavi z drugimi državami ni problematičen, kljub temu pa je treba skrbeti za njegovo redno servisiranje
jávno podjétje -ega -a s (á, ẹ̑)
podjetje v lasti države ali lokalne skupnosti, ustanovljeno za zagotavljanje in uporabo javnih dobrin in storitev; JP: Kontrola letenja naj bi se komercializirala in poslovala kot javno podjetje
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
jêdrskiSSKJ -a -o prid. (ē) jêdrsko odlagalíšče -ega -a s (ē, í)
prostor in naprave za odlaganje radioaktivnih odpadkov: gradnja jedrskega odlagališča; Pojasnil je, da so vseskozi nasprotovali jedrskemu odlagališču na območju od Velike Polane pa vse do Sevnice
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
jezikôvniSSKJ -a -o prid. (ō) jezikôvna kultúra -e -e ž (ō, ȗ)
poznavanje in raba jezika ter obnašanje v jeziku in do jezika: slovenska jezikovna kultura; jezikovna kultura v medijih; V humanistiki je predstavitev rezultata v veliki meri odvisna od jezikovne kulture posameznega raziskovalca, od njegove pismenosti
jezikôvna polítika -e -e ž (ō, í)
urejanje jezikovnih razmer in odločanje o njih na nacionalni ravni: dejavna jezikovna politika; nacionalni program za jezikovno politiko; Jezikovna politika je tisto področje javnega življenja, na katerem se širša jezikovna skupnost dogovarja o tem, kako bo ravnala s svojim jezikom
jezikôvne tehnologíje -ih -gíj ž mn. (ō, ȋ)
tehnologije, ki se ukvarjajo z različnimi vidiki jezikovnega inženiringa: Podjetje je vložilo tožbo, saj je strokovnjak za jezikovne tehnologije nezakonito prekinil delovno razmerje pri njih in se lotil razvoja spletnega konkurenta
jezikôvni imperialízem -ega -zma m (ō, ī)
jezikovna nadvlada ali jezikovno obvladovanje družbe: Anglo-ameriški jezikovni imperializem je dosegel raven, ko nekateri Slovenci nagovarjajo celo Slovence kar v angleščini
jezikôvni kórpus -ega -a m (ō, ọ̑)
zbirka besedil v elektronski obliki s standardizirano obliko zapisa in izbranimi podatki; besedilni korpus: oblikoslovno označen jezikovni korpus; Če so temelji – pri prevajalskem delu so to jezikovni korpusi – trdni, lahko na njih gradiš nove in nove različice ter dodajaš nove prevajalske pare
jezikôvno načrtovánje -ega -a s (ō, ȃ)
potrjevanje in utrjevanje položaja jezika z dodatnimi zakonskimi členi in ustaljevanje jezika s posodobljenimi priročniki: področje jezikovnega načrtovanja; Jezikovno načrtovanje je navsezadnje tudi institucionalizacija jezika
jezikôvno oródje -ega -a s (ō, ọ̑)
kar olajšuje delo z jezikom, večinoma računalniško podprta tehnologija: Jezikovna orodja, predvsem angleški slovar in tezaver ter dvojezični španski, nemški, francoski in italijanski slovarji, so vsekakor uporabna
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
kábelskiSSKJ -a -o prid. (á) kábelska televizíja -e -e ž (á, ȋ)
sistem prenosa televizijskih programov po kabelskem omrežju: operaterji kabelske televizije; koncesija za kabelsko televizijo; Ko ljudje seštejejo posamezne stroške za telefon, internet in kabelsko televizijo, ugotovijo, da je klasični kabel že dražji in ponuja manj od drugih
kábelski ínternét -ega -a m (á, ȋ-ẹ̑)
tehnologija, ki za prenašanje podatkov z interneta uporablja kabelsko televizijsko omrežje: dostop do kabelskega interneta; Edina alternativa pri ponudbi širokopasovnega interneta je kabelski internet, ki je na voljo le naročnikom kabelske televizije
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
kerámičar -ja m, člov. (á) 1. izdelovalec predmetov iz žgane gline; keramikSSKJ: Da bi slovenski keramičarji lahko prišli v tesnejši stik z velikimi ustvarjalci, društvo pripravlja strokovne ekskurzije in obiske mednarodnih bienalnih razstav 2. polagalec keramičnih ploščic: Za prenovo je smiselno najeti podjetje oziroma mojstra, ki je specializiran za obnovo kopalnic in ima podizvajalce za posamezna dela, od vodoinštalaterjev do keramičarjev E (↑)kerámika
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
kfórjevec -vca m, člov. (ọ̑) na Kosovu od leta 1999 dalje pripadnik mednarodnih mirovnih sil KFOR: Ob nadzornih točkah pri mostu se vijejo vrste, kforjevci so natančni in mnogih meščanov ne pustijo niti do stanovanj E iz agl. kratice KFOR za K(osovo) For(ce) 'vojaške sile na Kosovu'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
kíberkavárna -e in kíber kavárna -- -e in cyber kavárna -- -e cit. [sájbər] ž (í-ȃ; á, ȃ) kavarna, ki nudi dostop do interneta; kibernetična kavarna, kibernetska kavarna: Pri rabi javnih računalnikov, na primer v kiberkavarnah, je treba biti pazljiv E ↑kíber… + (↑)kavárna
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
kibernétičniSSKJ -a -o prid. (ẹ́) ki je v zvezi z računalniki, internetom; kiber, kibernetski: kibernetična galerija; Zaradi najrazličnejših projektov se iz kibernetične ravnine končno oblikuje poduhovljen kibernetični prostor E (↑)kibernétikakibernétična kavárna -e -e ž (ẹ́, ȃ)
kavarna, ki nudi dostop do interneta; kiberkavarna, kibernetska kavarna: Kibernetične kavarne so v preteklem desetletju v večjih mestih rasle kot gobe po dežju
kibernétični prôstor -ega -óra m (ẹ́, ó ọ́)
računalniško, internetno okolje; kibernetski prostor, kiberprostor: Roparski virusi, črvi in trojanski konji so v kibernetičnem prostoru postali že del vsakdanjika
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
kibernétskiSSKJ -a -o prid. (ẹ̑) ki je v zvezi z računalniki, internetom; kiber, kibernetični: kibernetski kriminal; Če se bo poskus posrečil, kibernetske volitve v prihodnje ne bodo potekale le na lokalni ravni, ampak tudi na nacionalni in celo na evropski E (↑)kibernétikakibernétska kavárna -e -e ž (ẹ̑, ȃ)
kavarna, ki nudi dostop do interneta; kiberkavarna, kibernetična kavarna: V objektu bodo restavracije, bari, kibernetska kavarna, otroški vrtec in prodajalna igrač
kibernétski prôstor -ega -óra m (ẹ̑, ó ọ́)
računalniško, internetno okolje; kibernetični prostor, kiberprostor: V kibernetskem prostoru se socialne povezave sicer množijo, vendar hkrati postajajo vse površnejše
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
kiberščák -a m, člov. (á) rač. žarg. kdor pogosto uporablja internet: Kiberščakom so zdaj na voljo le še kratki povzetki oziroma uvodi k posameznim geslom, za dostop do popolne vsebine pa je treba plačati naročnino E ↑kíber
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
klánovski -a -o prid. (ȃ) 1. ki se nanaša na skupnost ljudi v rodovno-plemenski družbi, ki temelji na mitično sorodstvenem odnosu s svojim totemom: Oblast prevzemajo že poraženi gospodarji vojne, kriminalci in klanovske milice 2. ekspr. ki se nanaša na skupino ljudi, ki jih tesno družijo enaki interesi, prizadevanja: Očitno je do časa, ko bo najpomembnejša strokovnost, ne pa klanovska razcepljenost, še zelo daleč! E (↑)klán
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
klepetálec -lca [klepetau̯ca] m, člov. (ȃ) kdor sodeluje v internetnih klepetalnicah: Mimo so časi, ko so surferji in klepetalci najraje prečesavali medmrežje za delničarskimi informacijami, v enovrstičnih forah do neba hvalili velikane nove ekonomije in se širokoustili s senzacionalnimi dobički E ↑klepetáti
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
klícniSSKJ -a -o prid. (ȋ) klícni dostòp -ega -ópa m (ȋ, ȍ ọ́)
vzpostavitev povezave do interneta prek telefonskega omrežja na zahtevo uporabnika: klicni dostop do interneta; omrežje s klicnim dostopom; Klicni dostop do interneta danes uporablja le tisti, ki za širokopasovni dostop nima tehničnih možnosti ali dovolj denarja
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
klíkniti -em dov. (í ȋ) 1. pritisniti navadno levi gumb na računalniški miški in s tem izbrati možnost, funkcijo, prikazano na zaslonu računalnika; poklikati (2): klikniti ikono; Zanimivo je, da na klasični spletni oglas klikne približno 0,5 odstotka ljudi, medtem ko na videooglas na spletni strani klikne tudi do dva odstotka uporabnikov 2. ekspr., s smiselnim osebkom v dajalniku doživeti nenadno spoznanje, premik v mišljenju; posvetiti seSSKJ: klikniti v glavi; Pri 23-ih letih mi je kliknilo, kar je bilo mojim teniškim kolegom jasno že v mladinski konkurenci: da je čas, da iz svojega teniškega življenja naredim nekaj več E ↑klík
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
kmetíjaSSKJ -e ž (ȋ) kmetíja odpŕtih vrát -e -- -- ž (ȋ, ȓ, á)
izletniška kmetija, ki ima poleg svoje primarne dejavnosti še gostinsko in turistično ponudbo, ne nudi pa nastanitev: Mimo cerkve stopimo do ceste, kjer je kmetija odprtih vrat
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
kobílca -e ž (í) pog., od 1991 do 2007 bankovec za pet tisoč slovenskih tolarjev: Odkrili so ponarejene cankarje in kobilce E po slikarki Ivani Kobilca (1861–1926), upodobljeni na bankovcu
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
kolokácija -e ž (á) 1. jezikosl. zveza dveh ali več besed, ki se v besedilih pogosto pojavljajo skupaj, pri čemer je pomen zveze napovedljiv iz posameznih pomenov besed: Kolokacije s primeri so vzete iz korpusa 2. rač. postavitev strežnika v prostore ponudnika dostopa do interneta: kolokacija strežnika; Gre za to, da se manjšim operaterjem omogoči razvoj na trgu, država pa bo subvencionirala del stroškov operaterjem, ki bodo ponudili kolokacijo E ← agl. collocation, nem. Kollokation ← lat. collocātiō 'razporeditev, ureditev' iz collocāre 'razporediti, urediti'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
komprimíratiSSKJ -am nedov. in dov. (ȋ) rač. zgoščevati datoteko, da zavzame manj prostora na disku; stiskati, stisniti: komprimirati podatke; Z novo tehnologijo je mogoče videodatoteke komprimirati do razmerja 1200 : 1 brez občutne izgube kakovosti posnetka E ← nem. komprimieren ← lat. comprimere 'stisniti'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
koncendènt -ênta m (ȅ é) naročnik javne službe: soglasje koncendenta; Ker nismo imeli sklenjenih koncesijskih pogodb, tudi nismo imeli nobene osnove, da izterjamo obvezo koncesionarja do koncendenta E ← agl. concendent iz lat. tvor. od concēdere 'dovoliti, dopustiti'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
kontemplatívec -vca m, člov. (ȋ) kdor poglobljeno razmišlja, razglablja o kaki stvari, zlasti duhovni: Pri vseh pristnih kontemplativcih oziroma mistikih je bistveno, da je človek v razmerju do Boga trpen in ne dejaven E univerbizirano iz kontemplatíven člôvek
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
koordinátorka -e ž, člov. (ȃ) ženska, ki kaj koordinira; koordinatorica: nacionalna koordinatorka; koordinatorka programa; Bila je prva namestnica pomočnika sekretarja za demokracijo, človekove pravice in delo, do pred kratkim pa je bila koordinatorka za Balkan E (↑)koordinátor
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
krasoslôvni -a -o prid. (ȏ) ki je v zvezi s krasoslovjem: mednarodna krasoslovna šola; Slovenska ekipa je do zdaj izvedla številne krasoslovne geološke, geomorfološke in speleološke raziskave E (↑)krasoslóvje
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
kratkometrážec -žca m (ȃ) film. žarg. film, ki je dolg do 600 m; kratkometražni filmSSKJ: V tekmovalnem sporedu bodo zavrteli 20 celovečercev, od tega en sam prvenec, in deset kratkometražcev E univerbizirano iz kratkometrážni fílm
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
krítičniSSKJ -a -o prid. (í) krítična jávnost -e -i ž (í, á)
posamezniki ali skupina ljudi, ki kritično presojajo predvsem delo vlade in aktualna družbena dogajanja: strokovna kritična javnost; biti na očeh kritične javnosti; Jasno je, da se v tem uradnem odgovoru skriva prezir do tiska in kritične javnosti
krítična mása -e -e ž (í, ȃ)
najmanjša stopnja, količina česa, potrebna za začetek spremembe: doseči kritično maso; kritična masa ljudi; pomanjkanje kritične mase; Kulturni projekti na tako majhnem trgu, kot je Slovenija, težko ustvarijo kritično maso, ki bi jim pomagala živeti in uspeti samo na podlagi prodajne, ekonomske logike
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
ksenofób -a m, člov. (ọ̑) kdor čuti sovraštvo, odpor do tujcev in tujega: Ob zadnjih dogodkih z begunci v slovenskih tiskanih medijih ni resne družbenokritične kolumne, ki se ne bi spraševala, ali smo Slovenci ksenofobi in rasisti E (↑)ksenofobíja
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
kúpčkanje -a s (ȗ) 1. dogovarjanje o razdelitvi denarja, položajev, navadno na moralno sporen način: Zdi se, da jim je več do kupčkanja sredstev, kot do tega, da bi ustanovili učinkovito turistično organizacijo 2. razporejanje: Ne gre nam v glavo, da bo kupčkanje odpadkov prej ali slej postalo način življenja E ↑kúpčkati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
kúrdski -a -o prid. (ȗ) ki se nanaša na Kurde: kurdski uporniki; kurdski voditelj; kurdska manjšina; Do leta 1991 je bil kurdski jezik v javnem življenju prepovedan E po imenu naroda Kurdi
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
láserskiSSKJ -a -o prid. (á) láserska plôšča -e -e ž (á, ó)
okrogla, tanka plastična plošča s kovino v sredini, manjša od gramofonske, na katero so digitalno zapisani glasba, videoposnetki ali drugi podatki, ki se preberejo z laserskim žarkom; optični disk: Ko so se pred dvajsetimi leti pojavile prve laserske plošče, so bile bistveno dražje od klasičnih vinilk
láserski gramofón -ega -a m (á, ọ̑)
1. naprava za predvajanje zvočnih posnetkov s CD-jev; CD-player, CD-predvajalnik: vklopiti laserski gramofon; Gramofoni in plošče so se kot način reprodukcije zvoka v domovih obdržali do konca 80. let, ko so jih začeli nadomeščati laserski gramofoni in plošče CD
2. naprava za predvajanje zvočnih posnetkov z gramofonske plošče z uporabo laserskega žarka: Problem je, da trenutno obstaja samo eno podjetje, ki proizvaja laserske gramofone
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
lastnínskiSSKJ -a -o prid. (ȋ) lastnínski certifikát -ega -a m (ȋ, ȃ)
potrdilo o določenem deležu lastninske pravice do denacionaliziranega premoženja; lastniški certifikat: vložiti lastninski certifikat; Pidi so zbrane lastninske certifikate že v celoti zamenjali za deleže in delnice v slovenskih podjetjih
lastnínsko preoblikovánje -ega -a s (ȋ, ȃ)
sprememba v lastniški strukturi gospodarske družbe: izvesti lastninsko preoblikovanje; lastninsko preoblikovanje zavarovalnice; postopek lastninskega preoblikovanja; V podjetju so prodajo 40-odstotnega deleža izbrali kot enega od načinov lastninskega preoblikovanja podjetja poleg interne razdelitve in notranjega odkupa
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
lastníškiSSKJ -a -o prid. (ȋ) lastníški certifikát -ega -a m (ȋ, ȃ)
potrdilo o določenem deležu lastninske pravice do denacionaliziranega premoženja; lastninski certifikat: zamenjava lastniških certifikatov; Imetnik lahko uporabi lastniške certifikate za nakup delnic podjetij
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
ledéniSSKJ -a -o prid. (ẹ̑) ledéna trgátev -e -tve ž (ẹ̑, ȃ)
trgatev, ki se opravi, ko je povprečna dnevna temperatura v treh dneh pred trgatvijo od minus sedem do minus pet stopinj Celzija: V vinorodni deželi Posavje bo v teh dneh vsaj sedem ledenih trgatev
ledéni čáj -ega -a m (ẹ̑, ȃ)
hladna negazirana brezalkoholna pijača iz čaja: pločevinka ledenega čaja; Mi lahko podaš tiste velike kozarce za ledeni čaj?
ledéno víno -ega -a s (ẹ̑, í)
vino iz grozdja, natrganega na ledeni trgatvi: pridelati ledeno vino; Vsak dan se spusti v temačno klet in spremlja zorenje svojega ledenega vina
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
lêr -a m (ȇ) 1. pog. vrtenje avtomobilskega motorja, pri katerem ta ne poganja vozila; prosti tekSSKJ, prazni tek (1): Na vsakem križišču, kjer stojim, prestavim v ler 2. ekspr. stanje, v katerem kdo ne opravlja dela; prazni tek (2): spraviti iz lera; biti v leru; Zaključil je svoje kaotično obdobje brezdelja in iz lera prestavil v peto prestavo 3. ekspr. časovno obdobje brez vsebinskih sprememb in učinkov; prazni tek (3): Po polletnem leru je ministrica včeraj vendarle podpisala prvi paket dovoljenj za izvajanje zdravstvene dejavnosti
// del s takšnimi značilnostmi v drami ali filmu; prazni tek (3 //): Filmska slika poganja film v enem kosu od začetka do konca – tudi tam, kjer se sicer zaradi svoje zgodbene nedodelanosti in neodločenosti prestavi v ler E ← nem. Leer(gang) 'prosti tek' iz leer 'prazen' + Gang 'hod'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
línčSSKJ -a m (ȋ) besedni sramotilni napad na koga z namenom pokazati odklonilen odnos do njega, ga onemogočiti: medijski linč; politični linč; Izbruhnil je mednarodni medijski škandal, v katerem je znani proizvajalec risank in video iger doživel javni linč E ← agl. lynch, prvotno Lynch law 'Lynchev zakon', po ameriškem sodniku Charlesu Lynchu (1736–1796)
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
lítas -a m (ȋ) denarna enota Litve: Litovski litas in estonska krona, ki sta vezana na evro, brez težav nihata v dovoljenih mejah od plus do minus 15 odstotkov glede na evro E ← litov. lìtas po imenu države Litva
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
litopunktúrni -a -o prid. (ȗ) ekol., po Marku Pogačniku ki je v zvezi z litopunkturo: litopunkturni kamen; litopunkturni steber; Do sredine prihodnjega leta bodo opremljene vse litopunkturne točke, pripravljena pa bo tudi vsa dokumentacija za začetek gradnje zdraviliške vasi E ↑litopunktúra
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
logírati se -am se dov. in nedov. (ȋ) pog. vnesti podatke, navadno uporabniško ime in geslo, s katerimi je mogoče dostopati do uporabniškega računa računalnika, spletne strani, sistema; prijaviti se, prijavljati se: Danes zjutraj, ko sem se logiral v Googlovo klepetalnico, da bi pokramljal s sestro, se je program molče nadomestil z novejšo različico E ← agl. log (in), prvotno 'vpisati se v kontrolno knjigo', k log(book), 'kontrolna knjiga'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
logístikaSSKJ -e ž (í) 1. dejavnost, ki se ukvarja z načrtovanjem, organizacijo in koordinacijo premika, prevoza česa, koga od začetne do ciljne točke: vodja logistike; področje logistike; Logistika odhoda ter nastanitve reprezentance in spremstva za evropsko prvenstvo nas časovno ne preganja 2. dejavnost, ki se ukvarja z organizacijo in koordinacijo medsebojno odvisnih delovnih enot, faz kakega procesa: Prejšnji teden sem na koalicijskem sestanku predlagal, da bi v kratkem pripravili širši posvet vodstev koalicijskih strank, na katerem bi dorekli logistiko delovanja E ← agl. logistics ← frc. (l'art) logistique 'veščina razporejanja čet' iz srfrc. logis 'nastanitev'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
lokálec -lca m (ȃ) pog. 1. člov. prebivalec, pripadnik ožjega območja, določenega kraja: Obhodila sva otok in spoznala lokalce, ki so nama kasneje priskrbeli ribe 2. živ. lokalni vlak, avtobus: Po krajšem pešačenju sem šel na drugega lokalca in voznik mi je dovolil, da se peljem do centra 3. živ. lokalna radijska postaja: Ob nedeljah posluša lokalca E univerbizirano iz lokálni prebiválec, vlák, ávtobus, rádio
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
lymska borelióza -e -e cit. [lájmska] in lájmska borelióza -e -e [borelijoza] ž (ȃ, ọ̑) med. bolezen, ki se prenaša s piki klopa, okuženega z bakterijo borelijo; borelija (2), borelioza, lymska bolezen: Na ljubljanski kliniki za infekcijske bolezni na dan v povprečju odkrijejo od pet do deset bolnikov z lymsko boreliozo | Po podatkih Inštituta za varovanje zdravja je lani v Sloveniji zaradi lajmske borelioze zbolel 3801 človek E po ameriškem mestu Lyme, kjer so 1975 zabeležili več pojavov te bolezni
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
magnétniSSKJ -a -o prid. (ẹ̑) magnétna kártica -e -e ž (ẹ̑, ȃ)
plastična kartica z magnetnim trakom za identifikacijo: čitalnik magnetnih kartic; Dostop do varovanih prostorov je mogoč le z magnetno kartico
magnétna resonánca -e -e ž (ẹ̑, ȃ)
tehnika preiskovanja notranjih organov človeškega telesa, pri kateri se uporabljajo lastnosti magnetnega polja in radijskih valov: pregled z magnetno resonanco; Bolnišnice bodo še letos lahko opravljale preglede bolnikov z napravo za magnetno resonanco
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
máliSSKJ -a -o prid. (ȃ) máli šólar -ega -ja m, člov. (ȃ, ọ̑) do leta 2000
učenec male šole; malošolar: V zgibanki je zapisano, kdaj in zakaj je treba nositi kresničko ter zakaj naj mali šolarji in prvošolčki nosijo rumeno rutico
málo délo -ega -a s (ȃ, ẹ́)
delo, ki traja največ dvajset ur na teden in ne več kot štirideset ur na mesec, plačilo za opravljanje tega dela pa ne presega pol minimalne plače: predlog zakona o malem delu; uvajanje spodbud za malo delo; Malo delo koristi vsem, ki na trgu težko najdejo zaposlitev
málo gospodárstvo -ega -a s (ȃ, ȃ)
gospodarstvo, ki vključuje manjša podjetja in obrti: sklad za razvoj malega gospodarstva; Več denarja bo namenjenega spodbujanju nekaterih posebnih projektov, kakršna sta podjetništvo žensk in mladih ter spodbujanje malega gospodarstva na nerazvitih območjih
málo mórje prisl. (ȃ, ọ̑) ekspr.
izraža veliko količino ali mero; velikoSSKJ: Na festivalu se je nagnetlo malo morje obiskovalcev
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
malošólar -ja m, člov. (ọ̑) do leta 2000 učenec male šole; mali šolar: Plavalnega tečaja se je udeležilo veliko malošolarjev E iz mála šóla
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
máster1 -tra m (á) 1. študij do druge visokošolske stopnje izobrazbe: Na fakulteti so uvedli dvoletni master 2. športno tekmovanje, na katero prireditelji povabijo le izbrane tekmovalce: V belgijski metropoli so pripravili uvodni master letošnje tekmovalne sezone v športnem plezanju 3. končna različica glasbenega ali filmskega posnetka, navadno namenjena za serijsko izdelovanje kopij: V Milanu so delali master prejšnjega albuma E ← agl. master, prvotno 'mojster'máster2 -- v prid. rabi
master posnetek; master program; master plošča; V športnem plezanju bo naslednjo nedeljo master tekma
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
MBA -- in -ja [embeá in embẹá] m (ȃ) krat. 1. mednarodni podiplomski študij menedžmenta: Na največji poslovni šoli v Evropi lahko študirate management na stopnjah od certifikata do MBA-ja 2. šola, ustanova, kjer se izvaja ta študij: Po končani ekonomski fakulteti je vpisal še študij na MBA 3. člov. kdor konča mednarodni podiplomski študij menedžmenta; embeajevec, MBA-jevec: vodilni MBA; Vsak četrti novi magister v ZDA je MBA E ← agl. MBA, kratica za M(aster of) b(usiness) a(dministration) 'magisterij poslovodenja in organizacije'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
medmréžje -a s (ẹ̑) 1. svetovno računalniško omrežje, ki s pomočjo posebne strojne in programske opreme uporabnikom omogoča izmenjevanje medijskih vsebin, besednih, zvočnih, filmskih; internet (1), medomrežje (1), net: elektronsko medmrežje; svetovno medmrežje; dostop do medmrežja; Z nenehnim širjenjem števila uporabnikov svetovnega računalniškega omrežja – interneta oziroma medmrežja – vsak dan vznikajo tudi najrazličnejši informativni servisi 2. svetovni sistem medijskih vsebin, besednih, zvočnih, filmskih, ki so med seboj povezane z nadpovezavami; internet (2), medomrežje (2), splet, svetovni splet: brskati po medmrežju; uporabniki medmrežja; Občinska volilna komisija mestne občine Slovenj Gradec je preverila razširjenost medmrežja E po zgledu agl. internet iz (↑)mréža
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
mèdomréžje -a s (ȅ-ẹ̑) 1. svetovno računalniško omrežje, ki s pomočjo posebne strojne in programske opreme uporabnikom omogoča izmenjevanje medijskih vsebin, besednih, zvočnih, filmskih; internet (1), medmrežje (1), net: dostop do medomrežja; povezovanje ljudi v svetovno računalniško medomrežje; Internet ali po slovensko medomrežje je danes gotovo najbolj razširjeno sredstvo za računalniške komunikacije na daljavo 2. svetovni sistem medijskih vsebin, besednih, zvočnih, filmskih, ki so med seboj povezane z nadpovezavami; internet (2), medmrežje (2), splet, svetovni splet: brskati po medomrežju; spletne strani medomrežja; uporabniki medomrežja; Če nekaj podjetij medsebojno poveže svoje intranete, nastane internet, medomrežje, ne pa tudi Internet E po zgledu agl. internet iz (↑)med… + (↑)omréžje
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
méstniSSKJ -a -o prid. (ẹ̑) méstno koló -ega -ésa s (ẹ̑, ọ̑ ẹ̑)
za mestno vožnjo narejeno kolo: izposoja mestnih koles; policisti na mestnih kolesih; Do kolesarjev je oblast kar prijazna in za kavcijo si lahko izposodiš prepoznavno mestno kolo
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
mešihát -a m (ȃ) pri muslimanih 1. enota v organizaciji islamske verske skupnosti, ki obsega več džematov: ustanoviti mešihat; Oktobra leta 2001 je v Sloveniji začel delati prvi pravi muftija (do takrat so bili le vršilci dolžnosti), ki vodi mešihat v Sloveniji 2. sedež te enote: prostori mešihata; Odbor islamske verske skupnosti je leta 1981 kupil hišo v Ljubljani in jo preuredil v mešihat, ki je bil edini tovrstni objekt v Sloveniji do leta 1990 3. izvršni organ najvišjega zakonodajnega telesa islamske verske skupnosti: predsednik mešihata; Vse zadeve islamske skupnosti na Hrvaškem ureja mešihat v Zagrebu E ← bos. mešìhāt ← tur. meşihat ← arab. mašīẖa
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
mêtal1 -a in metálSSKJ -a m (ȇ; ȃ) zvrst rokovske glasbe, za katero so značilni močno okrepljeni, agresivni zvoki; heavy metal1, težki metal: Njihova glasba je mešanica metala, industrijske glasbe, techna in klasične glasbe E ↑heavy metal1 mêtal2 -- v prid. rabi
heavy metal2, heavymetalni, heavymetalski, metalski, težkometalni, težkometalski: metal koncert; metal glasba; metal scena; Z brezkompromisno brzečo muziko so vplivali na vse sodobne metal skupine, od Pantere do Metallice
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
minimalízem -zma m (ī) 1. umetnostna smer v drugi polovici 20. stoletja, ki s svojo abstraktnostjo poudarja čist prostor brez površinskih okraskov ali ekspresivnih elementov: Na razstavi so najbolj zastopani pop art, minimalizem in nemška umetnost 2. glasba, nastala sredi 60. let 20. stoletja v Ameriki, za katero so značilne preproste, dolgo ponavljajoče se melodijske fraze: Kompozicija je mešanica različnih stilov: od jazza do minimalizma 3. estetsko načelo, ki zagovarja preprostost, odsotnost okrasja: Finsko oblikovanje opredeljujeta predvsem minimalizem ter občutek za naravo v vsaki liniji in materialu E ← agl. minimalism iz (↑)minimálen
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
minimizírati -am nedov. in dov. (ȋ) zmanjševati do najmanjše mogoče mere: Pokojninski sistem mora v čim večji meri prepustiti svobodo odločanja vsakemu posamezniku in minimizirati administrativne omejitve, ki povzročajo nefleksibilnost
// pripisovati manjši pomen, težo čemu: minimizirati problem; minimizirati razsežnosti podnebnih sprememb; Zaradi političnih vzrokov oblasti minimizirajo izjemen vpliv, ki so ga imele manifestacije s filmom in drugimi prireditvami vred E ← nem. minimisieren ← frc. minimiser iz minime 'najmanjši' ← lat. minimus iz (↑)míni
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
mobílniSSKJ -a -o prid. (ȋ) mobílna híša -e -e ž (ȋ, í)
hiša, navadno počitniška, ki jo je mogoče odpeljati na drugo lokacijo: Gasilci se še vedno spopadajo s tremi požari, ki so v štirih dnevih uničili približno tisoč domov, od več milijonov dolarjev vrednih vil do mobilnih hiš
mobílna telefoníja -e -e ž (ȋ, ȋ)
prenašanje govora, sporočil z mobilnim telefonom; prenosna telefonija: operater mobilne telefonije; uporabnik mobilne telefonije; Še vedno ni jasno, ali sploh in koliko mobilna telefonija ogroža naše zdravje
mobílni telefón -ega -a m (ȋ, ọ̑)
manjši brezžični prenosni telefon, s katerim lahko v mobilnem omrežju vzpostavimo telefonsko zvezo s katerim koli telefonskim naročnikom; GSM (1), mobi1, mobilec, mobilnik, mobitel, prenosni telefon: Planinca je rešil mobilni telefon, saj je po padcu sam poklical reševalce
mobílno omréžje -ega -a s (ȋ, ẹ̑)
brezžično omrežje radijskega signala, prek katerega deluje mobilni telefon: analogno ali digitalno mobilno omrežje; cena minute pogovora iz fiksnega v mobilno omrežje; Za nižje cene pogovorov med obema mobilnima omrežjema bi moral biti dosežen konsenz obeh operaterjev
mobílno straníšče -ega -a s (ȋ, í)
navadno premično stranišče, zlasti na gradbiščih in javnih prireditvah, ki namesto vode učinkuje z dezinfekcijsko tekočino za razkuževanje in nevtralizacijo vonjav; kemično stranišče, prenosno stranišče: Na koncertu na prostem so postavili več mobilnih stranišč
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
mréžitiSSKJ -im nedov. (ẹ́ ẹ̑) vzpostavljati in ohranjati stike, namenjene izmenjavi informacij ter razvijanju poklicnih in družabnih interesov: Zna mrežiti in tako je prišel do zaposlitve E ↑mréža
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
multilóg -a m (ọ̑) 1. pogovor med več osebami; večgovor (1): Najenostavnejši primer za multilog je, če si na internetu v dialogu z osmimi ljudmi hkrati 2. izmenjava mnenj med zastopniki različnih stališč z namenom doseči soglasje ali sporazum; večgovor (2): Prešli smo od monologa k multilogu, od pasivnega spremljanja sporočil do aktivnega soustvarjanja E ← agl. multilogue iz (↑)multi… + (↑)(dia)lóg
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
nàdpoménka -e ž (ȁ-ẹ̑) jezikosl. beseda, katere širši pomen izraža nadrejeni pojem v razmerju do besed z ožjim pomenom; hipernimSSKJ: Ker je na svetovnem spletu svetovna količina informacij, je spletni vodnik kot veliko in močno razvejeno drevo, v katerega krošnjo se prebijamo s klikanjem po nadpomenkah in podpomenkah E (↑)nad… + ↑poménka
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
namízjeSSKJ -a s (ȋ) navidezna delovna površina grafičnega uporabniškega vmesnika na računalniškem zaslonu z ikonami; desktop: shraniti datoteko na namizje; različica slovenskega namizja; dostop do namizja na daljavo; Površini zaslona, kjer je grafično predstavljeno celotno okolje, rečemo namizje (desktop) E iz na mízi
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
nánodélec -lca m (ȃ-ẹ̄) delec, velik od ene milijardinke do ene milijoninke metra: razbiti snov na nanodelce; srebrni nanodelci; Med običajnim bliskom, ki zadene zemljo s kremenom, to je silicijevim dioksidom, v bližini drevesa, naj bi nastali drobni delci silicija, tako imenovani nanodelci E (↑)náno… + (↑)délec
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
narojêniSSKJ -a -o prid. (é) izvorni, podedovani: narojeni pesniški dar; Pokončno sprejemanje lastne (narojene) dediščine je trdno izhodišče za uveljavljanje odprtosti in strpnosti do posebnosti in dediščin drugih posameznikov in narodov E (↑)narodíti
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
naspidíran -a -o prid. (ȋ) pog., zlasti v sproščenem ožjem krogu 1. zelo živahen, dejaven: Ko ima veliko dela in je naspidirana, ji sploh ni do hrane, na potovanjih pa, ko tempo malo popusti, se vedno zredi 2. v katerem si stvari hitro sledijo: Grozljiva, a v današnjem naspidiranem, razrvanem svetu na žalost zelo pogosta tematika: o otrocih, ki se trpinčijo E ↑naspidírati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
nasprêjati -am dov. (ȇ) s pršenjem nanesti, zlasti kaj v obliki spreja, na kaj; napršitiSSKJ: Po rekonstrukciji dlani so zdravniki celice darovane kože nasprejali na prste
// narisati, zlasti grafit, s sprejem na kaj: Aktivistu se je po dveh urah plavanja v temi uspelo prebiti do oporišča in na eno izmed podmornic nasprejati pomenljiv napis E ↑sprêjati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
našpônan -a -o prid. (ȏ) pog., zlasti v sproščenem ožjem krogu 1. napet, nategnjen: našponan jermen; Na stara leta se bo lahko hvalila, kako lepo postavo in našponano kožo je imela 2. ki je v stanju razvnetosti, vznemirjenosti: Pričakovanja za drugi album so bila našponana do skrajne možne točke 3. zvišan, dvignjen, povečan: V državah, kjer imajo cene tobačnih izdelkov zelo našponane, se hitro razvija tihotapljenje cigaret iz dežel, kjer so ti izdelki poceni 4. ki ima, vsebuje veliko točk, sestavin: našponan program; Bolj našponan urnik bi verjetno sploh ne bil več izvedljiv E ↑našpônati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
nátosképtik -a m, člov. (ȃ-ẹ́) kdor ima odklonilen, skeptičen odnos do zveze NATO: biti natoskeptik; Ostaja natoskeptik, dokler nekdo natančno ne pove, kolikšni so stroški in kolikšne koristi, in ga z argumenti prepriča E po agl. kratici NATO za N(orth) A(tlantic) T(reaty) O(rganization) 'Organizacija severnoatlantskega sporazuma' + (↑)sképtik
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
navijáštvo -a s (á) 1. dejavnost navijačev: nogometno navijaštvo; Navijaštvo se je pričelo razvijati v začetku 20. stoletja v ZDA, ki so še danes glavna avtoriteta na tem področju 2. ekspr. navdušena privrženost: očitati komu navijaštvo; politično navijaštvo; Pretirana gorečnost in navijaštvo lahko preideta v hujskaštvo, vse do pravega netenja medčloveškega sovraštva, nestrpnosti, diskriminacije – nasprotja demokracije E (↑)navijáč
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
nèinvazíven -vna -o prid. (ȅ-ȋ) med. 1. ki se nanaša na bolezensko dogajanje, ki ne vdre v obdajajoče tkivo: neinvazivni rak dojk; neinvazivni tumor; Neinvazivne vrste raka so danes že popolnoma ozdravljive 2. ki se nanaša na način preiskovanja, zdravljenja, pri katerem ne pride do prodora v telo z instrumentom: neinvazivna preiskava; neinvazivna terapija; Danes je tehnika prav revolucionarno napredovala, tako da lahko na neinvazivni način gledamo žilo v treh dimenzijah E (↑)nè… + ↑invazíven
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
nèobjáva -e ž (ȅ-ȃ) dejstvo, da kaj ni objavljeno: Uredništvo si pridržuje pravico do objave ali neobjave, do krajšanja, povzemanja ali delnega objavljanja nenaročenih prispevkov E (↑)nè… + (↑)objáva
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
nèolastnínjeni -a -o prid. (ȅ-ȋ) ki je v zvezi s tem, kar ni olastninjeno: neolastninjeni družbeni kapital; neolastninjena zavarovalnica; neolastninjeno premoženje; Lastniške certifikate bodo lahko unovčili tisti, ki so upravičeni do interne razdelitve ali notranjega odkupa v še neolastninjenih podjetjih E (↑)nè… + ↑olastníniti
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
nèposlôvni -a -o prid. (ȅ-ō) 1. ki ni v zvezi s posli: neposlovni obiskovalci; neposlovne dejavnosti; poslovne in neposlovne obveznosti; Podjetja dajejo poleg tega, kar jim pobere država in kar porabijo za sprotno poslovanje, precej tudi za razne neposlovne namene, s katerimi naj bi olajšali in zavarovali poslovanje 2. ki ni v skladu s pravili poslovanja: neposlovni odnos do strank; Prispevek temelji na neresničnih navedbah in ima za podjetje lahko negativne posledice, saj v javnosti ustvarja vtis o neracionalnosti in neposlovnih odločitvah E (↑)nè… + (↑)poslóven
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
nèrezidénčni -a -o prid. (ȅ-ẹ̑) ki ima svoje stalno prebivališče, sedež zunaj države, v kateri posluje: nerezidenčni vojaški ataše; nerezidenčni veleposlanik; V ozadju je bojazen, da bi vključitev v sistem avtomatične izmenjave informacij povzročila vračanje prihrankov v države, iz katerih prihajajo nerezidenčni varčevalci E (↑)nè + (↑)rezidénčennèrezidénčna (hranílna) vlóga -e -e -e ž (ȅ-ẹ̑, ȋ, ọ̑)
hranilna vloga na nerezidenčnem računu: obdavčenje nerezidenčnih vlog; Pogajanja, ki jih je treba skleniti do letošnjega aprila, doslej niso obrodila nobenih rezultatov, saj Švica odločno zavrača pošiljanje informacij o nerezidenčnih hranilnih vlogah
nèrezidénčni račún -ega -a m (ȅ-ẹ̑, ȗ)
bančni račun fizične ali pravne osebe, ki ga ima ta v državi zunaj svoje matične države: nakazilo na nerezidenčni račun; Tožilstvo opozarja, da je bila zoper dva obdolženca zaradi uporabe ponarejenih listin pri odpiranju nerezidenčnega računa fiktivne firme vložena obtožba, vendar je postopek na sodišču zastaral
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
nét -a m (ẹ̑) pog. svetovno računalniško omrežje, ki s pomočjo posebne strojne in programske opreme uporabnikom omogoča izmenjevanje medijskih vsebin, besednih, zvočnih in filmskih; internet, medmrežje (1), medomrežje (1): Net se je razvil v največjo svetovno zbirko glasbe in filmov, največjo prednost pa omogoča dostop do vsega kulturno-zabavnega programa izza domače mize E ← agl. net, okrnjeno iz ↑ínternét
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
névroznánost -i ž (ẹ̑-á) znanost o živcih: razvoj kognitivne nevroznanosti; Genetska znanost in nevroznanost bosta obvladovali znanstveno polje novega stoletja in bosta že v kratkem do neprepoznavnosti spremenili tudi psihologijo E (↑)nevro… + (↑)znánost
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
new age1 -- -gea cit. [njú êjdž-] m (ȗ, ȇ) 1. duhovno gibanje ob koncu 20. stoletja, za katero je značilno zanimanje za alternativne duhovne in filozofske ideje; nova doba: Zahodni svet je preplavil new age, pozitivno mišljenje, prenovljena vera v boga 2. ambientalna, razpoloženjska glasba, ki uporablja zvoke iz narave, navadno kot pripomoček za meditacijo: New age je moj najljubši glasbeni žanr E ← agl. New Age, dobesedno 'nova doba'new age2 -- -- v prid. rabi
newagevski, novodobski: new age ideologija; new age kultura; Prav v Indiji je najbolj prisotno new age prepričanje, da je religija le sredstvo, ki pripelje do boga
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
nízkoenergíjski -a -o prid. (ī-ȋ) 1. ki deluje z majhno energijo, močjo: nizkoenergijski laser; Za obsevanje z visokoenergijsko napravo morajo bolniki čakati do konca junija, čakalne dobe za obsevanje z drugimi nizkoenergijskimi napravami pa so nekoliko krajše 2. ki porabi malo energije: nizkoenergijski stanovanjski objekt; V idealnih razmerah je nizkoenergijska hiša pravilno orientirana, preproste oblike kocke in narejena iz čim manj različnih materialov 3. ki ima majhno energijo: nizkoenergijski valovi v magnetnem polju; nizkoenergijska elektronska stanja; Sončna celica je elektrokemični generator, ki nizkoenergijske valenčne elektrone s pomočjo fotonov pretvori v mobilne elektrone z višjo energijo, ki lahko generirajo električni tok 4. ki vsebuje malo kalorij; nizkokalorični: nizkoenergijski dietni pripravki; Aromatizirane vode ali vode z okusom spadajo v posebno kategorijo nizkoenergijskih osvežilnih brezalkoholnih pijač iz rastlinskih izvlečkov E (↑)nizko… + (↑)energíjski
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
nomádka -e ž, člov. (ȃ) 1. pripadnica ljudstva, ki se seli iz kraja v kraj: Ženske, ki so živele v ustaljeni kmetijski skupnosti in so večinoma sedele, so otroka lahko večkrat odložile in ga prenehale dojiti prej kot nomadke 2. ženska, ki pogosto potuje, se seli iz kraja v kraj: Kakor v mladih letih, ko se je selila z očetom, je do današnjih dni ostala nomadka na nenehni poti s celine na celino, iz mesta v divjino in iz ene v drugo družbeno skupino E (↑)nomád
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
nôriSSKJ -a -o prid. (ó) nôre góbe -ih gób ž mn. (ó, ọ́ ọ̑) pog.
halucinogeno mamilo iz posebne vrste gob, zlasti rodu Psilocybe; gobica (1): Član gobarskega društva nam je povedal, da halucinogene nore gobe, ki jih je posušene mogoče kupiti v amsterdamskih lokalih, rastejo tudi pri nas
nôre kráve -ih kráv ž mn. (ó, á ȃ) pog.
nevarna bolezen zlasti goveda, ki prizadene možgane in se prenaša tudi na človeka; bolezen norih krav, bovina spongiformna encefalopatija, BSE, goveja spongiformna encefalopatija: Kopičenje nesreč, kot so suša, toča, nore krave, parkljevka in slinavka, neizplačevanje subvencij, kasnitev povračil na področju kmetijstva so do skrajnosti zaostrili že tako težek položaj našega kmeta
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
nótranjiSSKJ -a -e in notránjiSSKJ -a -e prid. (ọ́; ȃ) nótranje lastníštvo -ega -a in notránje -ega s (ọ́, ȋ; ȃ)
delničarstvo zaposlenih: večinsko notranje lastništvo; Notranje lastništvo je lahko tudi primeren instrument za dodatno motiviranje managementa in zaposlenih pri prestrukturiranju problematičnih podjetij
nótranji dôlg -ega -á [dou̯g-] in notránji -ega m (ọ́, ȏ ȃ; ȃ)
dolgovanje lastnim državljanom: Notranji dolg naj bi odplačali z emisijo novih vrednostnih papirjev
nótranji odkúp -ega -a in notránji -ega m (ọ́, ȗ; ȃ)
prodaja deležev ali delnic zaposlenim znotraj podjetja: notranji odkup delnic; pretežni notranji odkup; Odbor vsem upravičencem do gotovinskega nakupa delnic v notranjem odkupu s 50-odstotnim popustom priporoča, naj to ugodno možnost izkoristijo v čim večji meri
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
novelácija -e ž (á) pravn. sprememba, dopolnitev veljavnega zakona, dokumenta: novelacija zakona; Vlada je rudnikom rjavega premoga v zapiranju naročila, naj do konca septembra pripravijo novelacije krovnih programov zapiranja E (↑)novéla
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
novorojênčica -e ž, člov. (é) otrok ženskega spola do štirih tednov starosti; novorojenkaSSKJ: Novorojenčico, ki je ob rojstvu tehtala malce več kot 200 gramov, bodo po več kot treh mesecih v bolnišnici kmalu odpustili iz zdravstvene nege E (↑)novorojênček
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
novoválovski -a -o prid. (ȃ) 1. ki se nanaša na novi val, smer v filmski umetnosti po letu 1950, po izvoru iz Francije: novovalovski film; Film izhaja iz novovalovske estetike 2. ki se nanaša na novi val, rokovsko glasbo iz 70. in prve polovice 80. let 20. stoletja, ki izhaja iz panka, s prvinami pop glasbe: novovalovska glasba; novovalovsko obdobje; Prešli so od udarnega novovalovskega roka in politično angažiranih himen s prvih plošč v osemdesetih do eksperimentiranja z elektronskimi ritmi v devetdesetih E iz nôvi vál
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
obritoglávec -vca m, člov. (ȃ) pripadnik subkulturne skupine, prepoznavne po obritih glavah, za katero sta navadno značilna nestrpnost do drugih narodnosti, ras in nasilništvo nad njimi; skin, skinhead: tolpa obritoglavcev; Obritoglavci kršijo splošne družbene norme E iz obritoglàv iz (↑)obríti + (↑)gláva
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
obróbniSSKJ -a -o prid. (ọ̄) obróbna skupína -e -e ž (ọ̄, í)
ljudje, ki niso vključeni v družbeno dogajanje, življenje; margina (2), marginala (2): Ravno Slovenci, ki do leta 1991 nikoli niso imeli svoje države, bi morali imeti malo več občutka, razumevanja in strpnosti za obrobne skupine in manjšine
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
obvézniški -a -o prid. (ẹ̑) 1. fin. ki se nanaša na obveznice: obvezniški indeks; obvezniški sklad; obvezniški trg; Delniški in obvezniški investotorji so nezadovoljni z letošnjimi donosi 2. ki se nanaša na vojaške obveznike: obvezniška vojska; obvezniško služenje; Zadnji nabornik bo vojsko odslužil leta 2004, zadnji obvezniški rezervist pa bo opremo vrnil najpozneje do konca leta 2010 E v prvem pomenu (↑)obvéznica, v drugem pomenu (↑)obvéznik
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
ocestníniti -im dov. (ī ȋ) pobrati pristojbino za uporabo cest: ocestniniti tovornjake; Tovornjakarji do prehoda na satelitsko cestninjenje pričakujejo, da cestninjenje zanje ne bo dražje; tujce bo treba ocestniniti višje, domače pa drugače E ↑cestníniti
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
očétovskiSSKJ -a -o prid. (ẹ́) očétovski dopúst -ega -a m (ẹ́, ȗ)
dopust, ki ga dobi oče za svojega otroka v trajanju 90 dni do tretjega leta otrokove starosti: Pravica do očetovskega dopusta želi dati očetom možnost, da se enakopravno vključijo v nego in vzgojo otroka v njegovem najzgodnejšem obdobju
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
oddèskati -am dov. (ə̏) 1. odpeljati, oddaljiti se na snežni ali jadralni deski, deski brez jadra: oddeskati naprej po napadu morskega psa; Proti koncu strmine se je v smučarko zaletel deskar, ki je oddeskal naprej, medtem ko je smučarka pri padcu izgubila zavest 2. prestaviti se z ene, navadno začetne, na drugo spletno stran; odklikati (2), odsurfati: V brskalnik lahko vpišete kateri koli naslov in oddeskate kamor koli
// priti do določene strani na svetovnem spletu sploh; odklikati (2//), odsurfati (//): oddeskati na spletno stran; Na www.e-slovenscina.si lahko oddeskajo vsi tuji in domači govorci, ki jih naš jezik vznemirja in v njih prebuja radovednost E (↑)dèskati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
odklíkati -am dov. (ȋ) 1. s klikom računalniške miške kaj izbrati, označiti, zaznamovati: odklikati ikono; Uporabnik le odklika ustrezne parametre in tako nadomesti tipkanje ukaza 2. prestaviti se z ene, navadno začetne, na drugo spletno stran s klikom računalniške miške; oddeskati (2), odsurfati: Ko si je ogledal video, je odklikal na drugo spletno stran
// s klikom računalniške miške priti do določene strani na svetovnem spletu sploh; oddeskati (2//), odsurfati (//): Če ima kdo željo po raziskovanju novih funkcij priljubljenega programa, lahko odklika na spodaj navedeni naslov E ↑klíkati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
odložíšče -a s (í) 1. rač. prostor, namenjen za (začasno) shranjevanje besedil ali slik na trdem disku: prenesti prek odložišča; kopirati na odložišče; Vsebino odložišča vstavimo v ustrezen program ter sliko odtisnemo ali shranimo v datoteko 2. del tiskalnika za odlaganje papirja: Odložišče na vrhu tiskalnika sprejme do 150 listov in je hkrati tudi pokrov, pod katerim sta boben in kaseta z barvilom E (↑)odložíti
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
odlóžni -a -o prid. (ọ̑) ki je v zvezi z odlogom: odložni rok; odložni veto odložilni veto; odložno plačilo; Če je pogodba sklenjena z odložnim pogojem, je do uresničitve tega pogoja negotovo, ali bo pogodba sploh stopila v veljavo E (↑)odlòg
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
odsurfati -am cit. [otsə̀rfati] dov. (ə̏) prestaviti se z ene, navadno začetne, na drugo spletno stran; odklikati (2), oddeskati (2): odsurfati drugam; Danes sem odprl brskalnik in hotel odsurfati na neko spletno stran, nakar se mi je brskalnik preprosto zaprl
// priti do določene strani na svetovnem spletu sploh; odklikati (2//), oddeskati (2//): odsurfati na spletišče; Lahko odsurfate do televizijskega sporeda in enostavno pogledate, kar vas zanima E (↑)surfati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
odtegnítveni -a -o prid. (ȋ) med. ki je v zvezi z odtegnitvijo: odtegnitveni simptomi; odtegnitveni sindrom; Pri nenadni prekinitvi zdravil lahko pride do močnih odtegnitvenih znakov E ↑odtegnítev
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
okóljeSSKJ -a s (ọ̑) celoten sistem, znotraj katerega deluje uporabnik, računalnik, računalniški program: delovno okolje; razvojno okolje; Ločljivost in način prikaza računalniške slike sta nadvse neprijazna do besedil, prav tako za to ni primerno osnovno grafično okolje operacijskega sistema E (↑)okóliokólju prijázen -- -zna -- -o prid. (ọ̑, á ā á)
ki deluje, je izdelan tako, da v manjši meri onesnažuje, uničuje okolje: okolju prijazen avtomobil; okolju prijazen turizem; okolju prijazna tehnologija; Embalaža je iz okolju prijaznih materialov in se z recikliranjem znova uporabi
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
okóljski -a -o prid. (ọ̑) ki se nanaša na okolje: okoljski minister; okoljski problem; okoljsko ministrstvo; Temeljni namen okoljske dajatve za onesnaževanje okolja ni financiranje javnih služb, ampak spodbujanje manjšega onesnaževanja okolja E (↑)okóljeokóljska polítika -e -e ž (ọ̑, í)
urejanje razmer in odločanje o njih na področju varovanja okolja: državna okoljska politika; razumna okoljska politika; okoljska politika Evrope; Integracija okoljske politike v vsa ključna gospodarska, infrastrukturna in ostala polja dejavnosti ter v gospodinjstva bo ključni kazalec udejanjanja sonaravnega razvoja
okóljska vzgója -e -e ž (ọ̑, ọ̑)
1. vzgoja odnosa do okolja in ravnanja z njim: Država skrbi za okoljsko vzgojo
2. šolski predmet s takšno vsebino: Osnovnošolci ekologijo obravnavajo v okviru izbirnega predmeta okoljska vzgoja
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
okúženSSKJ -a -o prid. (ȗ) 1. ki ga prizadene računalniški virus: okuženi računalnik; okužena datoteka; Filter preprečuje širjenje virusa do naših uporabnikov in razširjanje okužbe v primeru, da je okužen sistem uporabnika klicnega dostopa 2. ekspr. ki zaradi predhodne vpletenosti, že izdelanega mnenja o določeni sodni zadevi ne sme sodelovati v z njo povezanem sodnem procesu: okužen sodnik; Sodbo celjskega sodišča, s katero je bil maja lani obsojen na osem let in pol zapora, je višje sodišče razveljavilo, ker je bil sodni senat okužen s podatki iz predkazenskega postopka E (↑)okúžiti
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
operatêrSSKJ -ja m, živ. (ȇ) 1. podjetje, ki svojim naročnikom omogoča dostop do televizijskih, radijskih programov, uporabo telefonskih, internetnih storitev: kabelski operater; operater mobilne telefonije; Povsem normalno je, da operaterji mobilnih telekomunikacij za klice znotraj svojega omrežja ponujajo nižje cene kot za klice v stacionarno omrežje oziroma v omrežje drugega mobilnega operaterja 2. podjetje, ki skrbi za organizirano javno razdeljevanje električne energije, plina: Energetski zakon določa, da dejavnost sistemskega operaterja distribucijskega omrežja opravlja bodisi javno podjetje bodisi pravna oseba E ← nem. Operateur, frc. opérateur iz (↑)operátor
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
oródniSSKJ -a -o prid. (ọ̑) oródna vrstíca -e -e ž (ọ̑, í)
del slike na računalniškem zaslonu, kjer so druga poleg druge v eni smeri razvrščene ikone: Ko bo luč sveta ugledala druga različica prevajalskega sistema, bodo uporabniki s preprostim klikom miške na gumb na orodni vrstici prišli do slovenskega prevoda
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
osamosvojítelj -a m, člov. (ȋ) kdor pripomore k samostojnosti, neodvisnosti države: slovenski osamosvojitelji; Država ne more in sme biti mačehovska do osamosvojiteljev, še posebej miličnikov, sedanjih policistov, ki smo aktivno sodelovali v neposredni osamosvojitvi naše države E (↑)osamosvojíti
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
osamosvojítveni -a -o prid. (ȋ) ki je v zvezi z osamosvojitvijo države: osamosvojitveni proces; osamosvojitvene težnje; osamosvojitvena vojna; Tudi nekateri najuglednejši madžarski izobraženci so oklevali pri izražanju svoje naklonjenosti do osamosvojitvenih prizadevanj Slovencev E (↑)osamosvojítev
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
osébniSSKJ -a -o prid. (ẹ̑) osébna števílka -e -e ž (ẹ̑, ȋ)
zaporedje številk, navadno štirimestno, ki posamezniku omogoča uporabo plačilne kartice, mobilnega telefona; PIN, PIN-koda: zamenjava osebne številke; Osebno številko za kartico si takoj po prejemu zapomnite in uničite ovojnico, v kateri ste jo prejeli
osébni računálnik -ega -a m (ẹ̑, ȃ)
računalnik z operacijskim sistemom za enega uporabnika; PC: Vsaj štiri petine Švedov, starih med 16 in 64 let, ima v svojem gospodinjstvu osebni računalnik, med njimi ga vsak dan uporablja 39 odstotkov moških in 24 odstotkov žensk
osébni stečáj -ega -a m (ẹ̑, ȃ) pravn.
sodni postopek, v katerem se ugotavljajo obveznosti upnikov do prezadolženih fizičnih oseb, samostojnih podjetnikov in možnosti za poravnavo: postopek osebnega stečaja; Stečaj zapuščine in osebni stečaj sta dve pomembni novosti, ki ju prinaša predlog zakona o finančnem poslovanju
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
oteževálni -a -o prid. (ȃ) ki dela kaj, zlasti krivdo, večje, težje: oteževalne okoliščine; oteževalno dejstvo; K oteževalnim dejavnikom je senat navedel obtoženčev nekritičen odnos do dogodka, saj tragedije ni niti enkrat obžaloval E (↑)oteževáti
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
outlet1 -a cit. [áu̯tlet] m (ȃ) prodajalna, v kateri se lahko izdelki iz preteklih sezon kupijo po močno znižanih cenah: Pričakujejo, da bodo do konca razprodaj prodali skoraj vso sezonsko kolekcijo, ostanke pa bodo preselili v svoje outlete E ← agl. outlet (shop) 'trgovina z izdelki iz opuščenih programov' iz out 'ven, iz' + let 'pustiti'outlet2 -- v prid. rabi
outlet center in center outlet; outlet trgovina in trgovina outlet; Outlet prodajalne so sicer zanimiv pojav za porabnike, za velike blagovne znamke pa so dvorezni meč
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
ozavéščanje -a s (ẹ́) delanje, povzročanje, da kdo kaj spozna, se česa zave: Inštruktorjeva vloga ni le učenje vožnje, ampak tudi ozaveščanje o odgovorni vlogi, ki jo ima voznik do drugih udeležencev v prometu E ↑ozavéščati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
ozkogléd -a -o prid. (ẹ̑ ẹ̄ ẹ̄) ki pri presojanju, vrednotenju upošteva samo določene kriterije, ki ne zajemajo pojava v celoti, navadno zaradi predsodkov, neznanja, nezavedanja česa: ozkogled človek; ozkogledo prepričanje; Samo stopnjevanje pritiska ozaveščene javnosti bo tista prava pot, ki bi lahko pripeljala do spremembe v načinu razmišljanja ozkogledih, v pridobitništvo za vsako ceno zazrtih oblastnikov E (↑)ózek + (↑)glédati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
označeválecSSKJ -lca m (ȃ) med. kar označuje verjetnost prisotnosti bolezni ali nagnjenosti k določeni bolezni; marker (1): Po enem letu so diagnostične preiskave pokazale tri- do štirikratno zmanjšanje tumorskega označevalca, tumorska masa pa se je zmanjšala za 20 odstotkov E (↑)označeváti
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
panorámskiSSKJ -a -o prid. (ȃ) panorámska césta -e -e ž (ȃ, ẹ́)
cesta, speljana po pobočju, slemenu, s katere je lep razgled: Ko bo Pohorje nekoč povezano v enoten turistični izdelek, ko bo z enega dela Pohorja na drugega mogoče priti tudi po panoramski cesti na tisoč metrov visokem obrobju, bo oddih tam pravi raj
panorámska míza -e -e ž (ȃ, í)
mizi podobna plošča z zemljepisnimi imeni, navadno krajev, voda in vzpetin, in nakazanimi smermi do njih: Če z vrha ne boste vedeli, kam, poglejte na okroglo panoramsko mizo z zemljevidom, ki vam bo nakazal pravo smer in pot
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
participatívni -a -o prid. (ȋ) 1. ki je v zvezi s soudeležbo, sodelovanjem zaposlenih ali državljanov pri odločanju: participativni model vodenja; participativna demokracija; Morda ravno zaradi participativnega načina vodenja ne vidijo take potrebe po delničarstvu zaposlenih 2. ki je v zvezi z udeležbo pri dobičku: Prednostne participativne delnice, ki jih ima država, ji prinašajo dividende pred rednimi delnicami, dajejo pa ji tudi pravico do glasovanja pri poslovnih odločitvah in pri imenovanju ter razrešitvi nadzornega sveta E ← agl. participative iz (↑)participírati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
pedofíl -a m, člov. (ȋ) kdor ima spolno nagnjenost do otrok: register pedofilov; zlorabe pedofilov; Mogoče je sklepati, da gre za pedofila, ki je do podrobnosti načrtoval svoja dejanja in si vzel dovolj časa, da jih je lahko izpeljal E ← agl. pedophile, nem. Pädophiler, frc. pédophile ← gr. paidóphilos 'kdor ljubi dečke, otroke' iz paĩs 'otrok, dete' + phílos 'prijatelj, ljubitelj'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
pedofilíja -e ž (ȋ) spolna nagnjenost do otrok: problem pedofilije; Pedofilija in nasilje v družinah sta vsega obsojanja vredna, vendar se žal dogajata po celem svetu, ne glede na vero E ← nlat. paedophilia iz gr. paĩs 'otrok, dete' + philía 'ljubezen, naklonjenost, nagnjenje, prijateljstvo'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
perésnikSSKJ -a m (ẹ̑) 1. ahek p renosni r ačunalnik, navadno brez tipkovnice, v katerega se vnašajo podatki z neposrednim dotikom zaslona: peresniki in navadni prenosniki; Peresnik naj bi bil primeren za poslovno in industrijsko rabo, predvsem kot zaslonski terminal za dostop do zbirk podatkov 2. nav. mn. poševno prirezan makaron: Peresnike kuham v osoljeni vodi po navodilu o dolžini kuhanja, a vedno kako minuto manj 3. nalivnemu peresu podoben medicinski pripomoček za natančno odmerjanje in poenostavljeno injiciranje zdravila: vbrizgavati inzulin s peresnikom; Raziskovalci so ugotovili, da peresnika vsebujeta dobro odmerjeno količino, kar je za bolnike bistveno E (↑)peró
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
perfekcioníst -a [perfekcijonist] m, člov. (ȋ) kdor si prizadeva za popolnost, dovršenost dela: biti perfekcionist; Pripravljen je vaditi do zadnjih atomov moči, saj je pravi perfekcionist E ← nem. Perfektionist, agl. perfectionist iz (↑)perfékcija
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
perfórmans -a in performance -cea cit. [perfórmans] m (ọ̑) nastop, predstava, ki združuje prvine različnih umetnosti in novih tehnologij za raziskovanje nastajanja umetniškega dela, družbenih, političnih pojavov, odnosa do lastnega telesa: izvesti gledališko-telovadni performans; plesni performans; Proslavil se je s performansom v vlogi psa E ← agl. performance iz perform 'uprizoriti, izvršiti'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
performatívnost -i ž (ȋ) 1. dejstvo, da nastopajoči zlasti s telesnim dejanjem neposredno vzpostavlja lastno identiteto pred občinstvom: performativnost telesnega; Body art prav s performativnostjo in z odstiranjem umetnikovega telesa spravi na površje nezadostnost in inkoherenco telesa 2. jezikosl. dejstvo, da se z izjavo neposredno uresniči dejanje ali da je izjava že sama dejanje: Do nedavna je veljalo, da je avtor teorije performativnosti John L. Austin, ki je ugotovil, da ne obstajajo le resnične in neresnične izjave, ampak da lahko izjave tudi delujejo E ↑performatívni
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
pêrmakultúra -e ž (ȇ-ȗ) 1. odnos do življenja, za katerega je značilno iskanje možnosti, kako živeti in gospodariti v soglasju z naravo in s seboj: Permakultura upošteva prirojene lastnosti rastlin in živali in jih kombinira z naravnimi značilnostmi pokrajine 2. na takem odnosu temelječe načrtovanje trajnostnega človekovega življenjskega prostora: Permakultura je sistem, ki vsaj teoretsko predvideva načrtovanje na mnogo večjih površinah, kot je petsto kvadratnih metrov 3. gibanje, ki zagovarja tako načrtovanje: srečanje pripadnikov permakulture; Permakultura je svetovno gibanje, ki si je najprej prizadevalo za pridelovanje zdrave hrane, zdaj pa sega tako rekoč že na vsa področja, celo na področje trgovine E ← agl. permaculture iz (↑)perma(nénten) + (↑)(agri)kultúra
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
permisívnost -i ž (ȋ) 1. permisivni nazori, permisivna miselnost: Današnjo družbo po eni strani zaznamuje totalitarni model, po drugi pa popolna permisivnost 2. lastnost, značilnost permisivnega: Po novem bo širitev koncesionarstva odvisna le od permisivnosti posameznega ministra in zmožnosti zdravnikov, da gredo v ta izziv 3. popuščanje in neomejevanje: Pri nas vlada permisivnost, splošna družbena strpnost do alkohola E ↑permisíven
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
petrólovec -vca m, člov. (ọ̑) kdor je zaposlen pri podjetju Petrol: Čedalje glasnejše in odločnejše so besede petrolovcev o neprimernem odnosu do podrejenih E po imenu družbe Petrol
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
picopék -a m, člov. (ẹ̄) kdor se poklicno ukvarja s pripravljanjem, pečenjem pic: Picopek s certifikatom mora obvladati vse: od tega, kako izbrati ustrezna polena za krušno peč, do tega, kako spreminjati razmerje moke in vode v testu glede na dnevno stopnjo vlažnosti v zraku E iz pék píc
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
piknikíranje -a s (ȋ) pog. prirejanje piknikov: Od pomladi do jeseni je pri nas doma piknikiranje del redne prehrane; vsaj dvakrat tedensko pripravljamo kosila na prostem E ↑piknikírati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
píper -ja m, živ. (í) manjše letalo s štirimi do šestimi sedeži: Zaradi okvare na letalu je pilot manjšega letala piper s šestimi sedeži iz Velike Britanije zaprosil za zasilni pristanek na letališču E po imenu ameriškega proizvajalca Piper Aircraft
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
pírsing -a in piercing -a cit. [pírsing-] m (ȋ) 1. prebadanje mehkih delov telesa in nameščanje kovinskega nakita skoznje: pirsing in tetovaže; Če se zaradi lepotnih razlogov odločate za pirsing, dvakrat premislite, saj skriva veliko stranskih učinkov – od bolečin in vnetih živcev do okužb in hepatitisa 2. tak nakit: pirsing v nosu; Vse bolj množična uporaba pirsingov (raznih uhanov, kovinskih obročkov in predmetov v telesu) onemogoča krvodajalstvo E ← agl. piercing iz pierce 'prebadati'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
plák -a m (ȃ) 1. obloga na zobeh, kjer se zadržujejo in razmnožujejo bakterije; zobna oblogaSSKJ: zobni plak; Priporočam mehke ščetine, zlasti zato, ker enako uspešno odstranijo plak z zobnih površin, le da so veliko prijaznejše do dlesni 2. obloga, navadno maščobna, ki se nabira na notranji steni žile in zožuje njen premer: Telesna dejavnost naj bi preprečevala nastanek strdkov in plakov v krvnem obtoku 3. med. ploščata bolezenska sprememba na koži, v tkivu: Zdravilo se, tako kot druga biološka zdravila s to indikacijo, uporablja za zdravljenje zmerne do hude psoriaze s kožnimi plaki pri odraslih, ki se niso odzvali na drugo sistemsko zdravljenje E ← agl. plaque, nem. Plaque ← frc. plaque 'plošča, ploščica', prim. (↑)plakéta
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
plavajóčiSSKJ -a -e prid. (ọ́) v matematiki plavajóča vêjica -e -e ž (ọ́, ȇ) rač.
način s hranjevanja realnih števil, od zelo velikih do zelo majhnih: cela števila in števila s plavajočo vejico; Ker vemo, da je vrednost v plavajoči vejici lahko zapisana v več oblikah, nam je jasno, da vse tri vrednosti predstavljajo logično število 12
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
plázemskiSSKJ -a -o prid. (ȃ) ki se nanaša na plazmo; plazma2 plazemski televizor; plazemski zaslon; Plazemska tehnologija je napredovala in dandanes je življenjska doba plazemskih zaslonov od 40 do 60 tisoč ur E ↑plázma1
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
pléčnik -a m, živ. (ẹ̑) pog., od 1991 do 2007 bankovec za petsto slovenskih tolarjev: V nekaj trenutkih je zaslužila enega plečnika E po arhitektu Jožetu Plečniku (1872–1957), upodobljenem na bankovcu
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
plezalíšče -a s (í) prostor za plezanje, navadno športno: ledno plezališče; naravno plezališče; dostop do plezališča; Čeprav je izgubil polovico mišične mase, vsak dan uživa v skalah plezališča v Ospu, kot pravi, enem najlepših plezališč na svetu E (↑)plézati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
pòdmápa -e ž (ȍ-ȃ) rač. zbirka datotek, vsebovana v drugi, večji zbirki; podimenik: odpreti podmapo; shraniti v podmapo; Kadar je ciljna datoteka v kateri od podmap, moramo pred imenom napisati pot, kako pridemo do nje iz trenutne mape E (↑)pod... + ↑mápa
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
pòdpoménka -e ž (ȍ-ẹ̑) jezikosl. beseda z ožjim pomenom, ki izraža podrejeni pojem v razmerju do besede s širšim pomenom; hiponimSSKJ: Besede so glede na stopnjo prekrivanja pomenov označene kot sopomenke ali delne sopomenke, včasih je poleg najti še podpomenke in protipomenke E (↑)pod... + ↑poménka
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
pokojnínskiSSKJ -a -o prid. (ȋ) pokojnínski bón -ega -a m (ȋ, ọ̑) v letih od 1992 do 2002
vrednostni papir, ki ga dobi delavec v rednem delovnem razmerju namesto neizplačanega osebnega dohodka in ga lahko proda ali zamenja za polico dodatnega pokojninskega zavarovanja: nakup pokojninskih bonov; delnice za pokojninske bone; promet s pokojninskimi boni; Pokojninski boni so pokriti z realnim premoženjem, ki ga bo ponudila država, upravljavci pokojninskih skladov pa bodo kupovali premoženje z gotovino brez omejitev
pokojnínski stèber -ega -bra m (ȋ, ə̀)
sklad, namenjen za zagotavljanje sredstev za pokojnine: drugi pokojninski steber obvezno dodatno zavarovanje za poklicno upokojitev, ki ga plačuje delodajalec; prvi pokojninski steber obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje; tretji pokojninski steber prostovoljno individualno pokojninsko zavarovanje; Zaposlenim je obljubil tudi oblikovanje dodatnega pokojninskega stebra, saj se lahko za zdaj s tem pohvalijo samo na eni fakulteti, takšni privilegiji pa ne morejo biti ekskluzivni
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
pokônčnica -e ž (ō) 1. pokončna, navpična palica, letev: Okrog pokončnice se ovija kača 2. pokončna črta za razmejevanje besedilnih delov: Beseda je dana med pokončnice 3. člov. načelna, značajna ženska: Bila je poštenjakinja in pokončnica od glave do pet E (↑)pokônčen
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
pôlsúhiSSKJ -a -o [pou̯suhi] prid. (ȏ-ú) pôlsúho víno -ega -a s (ȏ-ú, í)
vino, ki ima v enem litru do 15 g sladkorja: Porabniki med belimi vini najbolj cenijo suho in polsuho vino
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
pometálec -lca [in pometau̯ca] m (ȃ) 1. člov. delavec, ki pometa; pometačSSKJ: Pometalec ali smetar odstranjuje smeti in odpadke z ulic in drugih javnih površin, prazni smetnjake in uporablja metle ali grablje za čiščenje onesnaženih področij 2. stroj za pometanje; pometač: nov pometalec tal; Pometalec je kar petkrat hitrejši kot običajna metla, pomete do 1600 kvadratnih metrov v eni uri E (↑)pométati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
pòosamosvojítveni -a -o prid. (ȍ-ȋ) ki je v zvezi s časom po osamosvojitvi Slovenije od Jugoslavije: poosamosvojitvena politika; poosamosvojitvena zgodovina; poosamosvojitveno obdobje; Za poosamosvojitvena leta v slovenskem filmu je značilna averzija do filmov, ki so nastajali po slovenskih literarnih delih E iz po osamosvojítvi
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
pòp1 SSKJ pôpa m (ȍ ó) zabavna glasba različnih glasbenih zvrsti od druge polovice 20. stoletja dalje s poudarkom na preprosti muzikalnosti; pop glasbaSSKJ: plesni pop; koncert popa; kraljica popa; Bil je izjemen pevec, ki je spoštoval najrazličnejše zvrsti glasbe, od tradicionalne in klasične glasbe do sodobnega popa, etna in celo heavy metala E ← agl. pop, skrajšano iz pop(ular music) 'popularna glasba'pòp2 -- v prid. rabi
pop pevec; pop zvezdnik; pop kultura; Na letališču ga je pričakalo več histeričnih navdušencev kakor kakšno pop zvezdo – glej tudi pòp...
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
popízditi -im dov. (ī ȋ) vulg. zelo se razjeziti, razburiti in navadno začeti grobo, glasno preklinjati: Pogledam skozi okno in zarobantim, da bom čisto zares popizdila, če bom morala po vsem skupaj še v tem dežju hoditi do doma E ↑pízditi
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
portálSSKJ -a m (ȃ) spletna stran, ki na pregleden način združuje dostop do različnih informacij in storitev: informacijski portal; spletni portal; urednik portala; Svoj portal naj bi banka za poskusno uporabo pripravila že te dni E ← nem. Portal, prvotno 'arhitektonsko poudarjen vhod v stavbo', ← srlat. portāle 'preddverje' iz portalis 'vratni' iz lat. porta '(mestna) vrata'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
povrátniSSKJ -a -o prid. (ȃ) povrátna informácija -e -e ž (ȃ, á)
odziv na kak izdelek, storitev, opravljeno nalogo, ki proizvajalcu, izvajalcu služi kot osnova za izpopolnitev; feedback: dobiti povratno informacijo; pozitivna povratna informacija; pridobivanje povratnih informacij; Analiza povratnih informacij kmalu pokaže, da je glavni razlog za slabe rezultate nezadostno znanje ali omalovažujoč odnos do znanja, ki je zunaj okvira posameznikove stroke
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
pózitivniSSKJ -a -o in pozitívniSSKJ -a -o prid. (ọ̑; ȋ) pózitivna diskriminácija -e -e in pozitívna -e ž (ọ̑, á; ȋ)
dodelitev, dodeljevanje več ugodnosti manjšim skupnostim kot velikim: ukrepi pozitivne diskriminacije; načelo pozitivne diskriminacije; Pozitivna diskriminacija vedno obsega nekatere spodbude in ukrepe, ki vsaj začasno neki manjšini dajejo prednost
pózitivna energíja -e -e in pozitívna -e ž (ọ̑, ȋ; ȋ)
veselje do življenja in dela: oddajati pozitivno energijo; povezovanje pozitivne energije; Vzdušje je nabito s pozitivno energijo
pózitivna lísta -e -e in pozitívna -e ž (ọ̑, ȋ; ȋ)
seznam zdravil na zdravniški recept, ki so plačana povsem ali predvsem iz obveznega zdravstvenega zavarovanja: pozitivna lista zdravil; uvrstitev na pozitivno listo; Komisija razvršča na pozitivno listo zdravila, ki so najbolj učinkovita in strokovno najbolj utemeljena
// seznam česa za uporabnike ugodnega sploh: Na pozitivni listi so dovoljene snovi
pózitivno mišljênje -ega -a in pozitívno -ega s (ọ̑, é; ȋ)
mišljenje, prepričanje, da je posameznik s svojo naravnanostjo sposoben spremeniti fizično resničnost ali zunanje okoliščine: moč pozitivnega mišljenja; Sklenila sva, da bova s svojo energijo, pozitivnim mišljenjem in dejanji pomagala tistim, ki nimajo dovolj moči in volje za pot, ki je naju vodila v lepši, predvsem pa bolj zdrav jutri
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
prápòk -póka in prápók -a m (ȃ-ȍ ȃ-ọ́; ȃ-ọ̑) eksplozija snovi, s čimer naj bi nastalo vesolje; veliki pok (1): model prapoka; Še vedno ne vedo, zakaj je do prapoka sploh prišlo, in tudi tega ne razumejo, zakaj se je vesolje med širjenjem tako hitro napihnilo E (↑)prá... + (↑)pòk1
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
prázniSSKJ -a -o prid. (á) prázni ték -ega -a m (á, ẹ̑)
1. vrtenje avtomobilskega motorja, pri katerem ta ne poganja vozila; prosti tekSSKJ, ler (1): V praznem teku je do konca pritisnil na plin
2. ekspr. stanje, v katerem kdo ne opravlja dela; ler (2): Počivam, kadar to res rabim; možgani so v praznem teku in po navdihu si izberem dejavnost, ki mi to omogoča
3. ekspr. časovno obdobje brez vsebinskih sprememb in učinkov; ler (3): Po skoraj dveh mesecih praznega teka bi se iskanje resnice (čeprav je ta pojem v politiki relativen) res že lahko nadaljevalo
// del s takšnimi značilnostmi v drami ali filmu; ler (3 //): Hiter vizualni ritem mora prikriti luknje v logiki in pomanjkljivosti v zgodbi oziroma prazni tek med nizanjem pogosto osupljivih prizorov
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
prèdreferéndumski -a -o prid. (ȅ-ẹ̑) ki se nanaša na čas pred referendumom: predreferendumska kampanja; predreferendumske obljube; predreferendumske razprave; Najmanj denarja so za predreferendumsko propagando namenili v združenju upravičencev do vlaganj v telekomunikacije E iz pred referéndumom
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
prehrámbenik -a m, člov. (ȃ) 1. podjetnik ali podjetje, ki se ukvarja s prodajo prehrambenih izdelkov: Borze se na Nestléjevo odločitev niso prav toplo odzvale, saj so na dan objave delnice švicarskega prehrambenika padle za 2,5 odstotka 2. strokovnjak za prehrano; nutricionist, nutricist: Celo zdravniki in prehrambeniki, ki vedo o prehranjevanju največ, so povečini ravnodušni do tega pomembnega znanja, ki je odločilno za naše zdravje, torej za pravilno delovanje telesa E (↑)prehrámben
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
preposlúšati -am in preposlúšati in preposlušáti -am dov. (ú; ú; á ú) s poslušanjem priti od začetka do konca: Odgovorili so mu, ko so preposlušali posnetek njegovega pogovora E (↑)poslúšati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
prešéren -rna m, živ. (ẹ́) pog., od 1991 do 2007 bankovec za tisoč slovenskih tolarjev: Cena je šest prešernov E po pesniku Francetu Prešernu (1800–1849), upodobljenem na bankovcu
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
preusposábljanje -a s (á) omogočanje, da kdo pridobi sposobnosti za drugo delo kot do sedaj: preusposabljanje delovne sile; programi preusposabljanja; Delavcem so omogočili ustrezno preusposabljanje E ↑preusposábljati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
preusposábljati -am nedov. (á) omogočati, da kdo pridobi sposobnosti za drugo delo kot do sedaj: preusposabljati dolgotrajno brezposelne; Zakaj ne bi prezaposlovali in preusposabljali tistih, ki so že zdaj brezposelni, in ne tistih, ki naj bi postali brezposelni? E ↑preusposóbiti
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
preusposóbiti -im dov. (ọ̄ ọ̑) omogočiti, da kdo pridobi sposobnosti za drugo delo kot do sedaj: preusposobiti čim več brezposelnih; preusposobiti vojaka za civilni poklic; Naši svetovalci porabijo veliko energije za to, da motivirajo brezposelne in jih ustrezno preusposobijo glede na zahteve delodajalcev E (↑)usposóbiti
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
prigrêbsti se -grêbem se dov. (é) ekspr. 1. z velikim prizadevanjem doseči kaj: Trenutno je njegova edina skrb, kako se prigrebsti do napredovanja 2. z intenzivno dejavnostjo, prizadevanjem priti do česa: Zame so zdaleč najzabavnejši televizijski program prenosi sej iz državnega zbora, kadar se ljudje, ki so se prigrebli v politiko, začno prerekati o raznih vrednotah E ↑grêbsti se
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
prigrêbsti si -grêbem si dov. (é) ekspr. z intenzivno dejavnostjo, prizadevanjem priti do česa: Prigrebel si je položaj predsednika nadzornega sveta E (↑)grêbsti
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
prijáviti seSSKJ -im se dov. (á ȃ) vnesti podatke, navadno uporabniško ime in geslo, s katerimi je mogoče dostopati do uporabniškega računa računalnika, spletne strani, sistema; logirati se: prijaviti se v sistem; Prijavili se bodo lahko samo imetniki gesla E (↑)prijáviti
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
prijávljati seSSKJ -am se nedov. (á) vnašati podatke, navadno uporabniško ime in geslo, s katerimi je mogoče dostopati do uporabniškega računa računalnika, spletne strani, sistema; logirati se: prijavljati se na spletni naslov; prijavljati se z imenom in priimkom; Ne prijavljajte se več v svoj uporabniški račun! E ↑prijáviti se
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
priklíc -a m (ȋ) 1. doseganje, da se kaj pojavi, nastopi: priklic informacij; tipke za priklic programa; Novi izdelki vključujejo napredne zmožnosti, kot na primer hitrejše iskanje in priklic podatkov ter dostop do vseh vrst vsebin 2. psiht. povrnitev podatka, informacije iz spomina: motnja priklica; S fotografijami ob aretaciji doživlja priklic v spomin E (↑)priklícati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
priónski -a -o [prijonski] prid. (ọ̑) med. ki se nanaša na prione: prionski test; prionske bolezni; Ugotovili so, da je gen, ki kodira prionski protein, prisoten v vseh do zdaj pregledanih organizmih – miših, hrčkih in številnih drugih sesalcih, vključno s človekom E ↑prión
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
privatizátor -ja m, člov. (ȃ) kdor privatizira; privatizer: divji privatizator kdor je v sorazmerno kratkem času s pidovsko-borznimi operacijami prišel do velikega premoženja; Privatizatorji zdravstva trdijo, da bodo skrajšali čakalne dobe E (↑)privatizírati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
prizemljítev -tve ž (ȋ) ekspr. 1. delanje, povzročanje, da kaj postane stvarno, primerno, naravno; ozemljitev (1): prepričljiva prizemljitev poezije; Pri prizemljitvi solidarnosti, polne zaposlenosti in sploh večje socialne pravičnosti se mora Evropa vprašati, do kam je sposobna in pripravljena iti 2. povzročanje, da se kdo spet zaveda resničnosti, mogočega, dovoljenega; ozemljitev (2): Za ekipo je po prvi zmagi hitro prišla tudi prizemljitev E ↑prizemljíti
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
próbiótični -a -o [probijotični] prid. (ọ̑-ọ́) 1. ki ugodno vpliva na zdravje človeka, živali: probiotični mikroorganizmi; probiotična kultura; Za zdravo črevesno floro bi lahko po njihovih trditvah zaužili deset do petnajst oliv, obogatenih s probiotičnimi bakterijami 2. ki vsebuje žive mikroorganizme, ki ugodno vplivajo na zdravje človeka, živali: probiotični jogurt; probiotični napitek; probiotično živilo; Pravi kefir je najstarejši probiotični mlečni izdelek E ← agl. probiotic, nem. probiotisch iz ↑próbiótik
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
pro-life -- cit. [pró-lájf] v prid. rabi (ọ̑-ȃ) ki nasprotuje splavu, evtanaziji, poskusom na človeških zarodkih: pro-life aktivist; pro-life gibanje; Rimskokatoliška cerkev nasprotuje tako terapevtskemu kot reproduktivnemu kloniranju, kar utemeljuje kot pro-life odnos do življenja E ← agl. pro-life iz (↑)pró... + life 'življenje'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
prôstiSSKJ -a -o prid. (ó) ki ga lahko vsakdo brezplačno uporablja, spreminja in dopolnjuje: prosta enciklopedija; Izraz prosto programje pomeni, da lahko program presnemavate, ga delite s prijatelji in ga spreminjate E = stcslov. prostъ 'preprost, enostaven, kmečki', hrv., srb. prȍst, rus. prostój 'preprost, enostaven', češ. prostý < pslov. *prostъ 'prost, svoboden, nesestavljen' < ide. *prosth2o- iz (↑)pro... + (↑)státi1 prôsti dostòp -ega -ópa m (ó, ȍ ọ́)
odprti, brezplačni dostop do določenih elektronskih virov, gradiv: Praksa prostega dostopa se v svetu udejanja šele zadnji desetletji z dostopnostjo znanstvenih vsebin na spletu
prôsto plézanje -ega -a s (ó, ẹ̑)
plezanje, pri katerem se tehnični pripomočki uporabljajo samo za varovanje: prosto plezanje po skalah ali umetni steni; tečaj prostega plezanja; Prosto plezanje v bistvu pomeni, da napreduješ po steni tako, da uporabljaš samo svoje telo
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
prótiamerikanízem -zma m (ọ̑-ī) nenaklonjenost, odpor do politike Združenih držav Amerike; antiamerikanizem: glasniki novega protiamerikanizma; Ta epizoda je zelo okrepila protiamerikanizem v Evropi E (↑)proti... + (↑)amerikanízem
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
prótiglobalístični -a -o prid. (ọ̑-í) ki je proti globalizmu; antiglobalistični: protiglobalistični protestniki; protiglobalistične demonstracije; protiglobalistično gibanje; Naša najbolj dejavna protiglobalistična organizacija v Ljubljani je protestirala proti odnosu slovenske vlade do Neslovencev E ↑prótiglobalíst
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
prótiglobalízem -zma m (ọ̑-ī) gibanje proti globalizmu; antiglobalizem: svetovni protiglobalizem; V Aziji niha razpoloženje od protiglobalizma do občutka, da je globalizacija edina pot iz revščine E (↑)proti... + ↑globalízem
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
qi gong1 -- -a cit. [čí gông-] m (ȋ, ȏ) vrsta meditativnega usklajenega gibanja: inštruktor qi gonga; Ena izmed temeljnih nalog qi gonga je pomagati organizmu do uravnoteženega delovanja, ki omogoča zdrav pretok energije E ← agl. qigong, nem. Qigong ← kit. qigong, dobesedno 'obvladovanje umetnosti nadzora nad življenjsko energijo', iz ↑chi in gong 'dosežek, obvladovanje'qi gong2 -- -- v prid. rabi
qi gong metoda in metoda qi gong; Qi gong vaje so sestavljene iz dihanja v povezavi z določenimi gibi, kar naj bi organizem privedlo do stanja globoke sproščenosti
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
računálničarka -e ž, člov. (ȃ) strokovnjakinja za računalništvo: V poslopju smo same ženske, od računalničarke do električarke E (↑)računálničar
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
ráft -a m (ȃ) 1. gumijast čoln za plovbo, spust po divjih vodah, brzicah: Letos je bilo po svetu že več hujših nesreč na rekah, kjer so spusti z rafti, kajaki in kanuji že dolgo donosen posel 2. pog. plovba, spust s takim čolnom po divjih vodah, brzicah; raftanje, rafting: Tukaj smo se zbrali na raftu; od Zagorja do Hrastnika bomo šli z dvema čolnoma E ← agl. raft ← stnord. raptr 'hlod, klada'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
ráftati -am nedov. (ȃ) pluti, spuščati se z gumijastim čolnom po divjih vodah, brzicah: Raftamo z manjšimi čolni, v katerih so lahko poleti največ trije veslači; za zimske avanture pa vzamemo iz njih lesene klopi in povečamo prostor še za dve do tri osebe E ↑ráft
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
rámbo -a m, člov. (ȃ) ekspr. neustrašen moški, ki s svojo močjo vedno premaga nasprotnika, pri čemer je fizična sila navadno upravičena z bojem za preživetje: Mišičasti in do zob oboroženi rambo je izurjen za posredovanje tudi v najtežjih situacijah E po priimku ameriškega literarnega akcijskega junaka Johna Ramba
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
rambútan -a m (ȗ) zimzeleno, do dvajset metrov visoko tropsko drevo, po izvoru iz jugovzhodne Azije, ali njegov podolgovati koščičasti sad z izrazito rdečo lupino z značilnimi mehkimi, dolgimi bodicami: Rambutan, sorodnik nekoliko bolj znanega ličija, zaradi njegove nenavadne krtačaste lupine pogosto imenujemo krtačasti liči E ← agl. rambutan, nem. Rambutan ← malaj. rambutan, prvotno 'lasat', iz rambut 'lasje'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
ránčSSKJ -a m (ȃ) 1. turistična kmetija, kjer se ukvarjajo tudi z živinorejo in je v ponudbo navadno vključena tudi možnost jahanja: V središču vasi je ranč, ki je uspešno združil naravo Triglavskega narodnega parka in ljubezen do konj, ki jih poskušajo pobliže predstaviti tudi obiskovalcem 2. pog. počitniška hiša na deželi, navadno v naravnem okolju, s pripadajočim vsaj manjšim travnikom: Ob koncu tedna gre navadno na svoj ranč E ← agl. ranch ← amer. špan. rancho 'skupina kolib, majhna kmetija' iz stšpan. ranch(e)arse 'nastaniti se' ← stfrc. se ranger 'razporediti se' iz (↑)ráng
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
raperski -a -o cit. [rêperski] in rêperski -a -o prid. (ȇ) ki se nanaša na raperje: Njegova raperska poezija je prefinjena umetniška analiza, iz katere se luščijo zrna balkanske resničnosti, ki jih sicer mediji in politiki radi spregledajo | Pri prevajanju so poseben izziv zanj predstavljali različni jezikovni registri, ki segajo od visoke do pogovorne angleščine in reperskih komadov E ↑raper
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
raver -ja cit. [rêjver] in rêjver -ja m, člov. (ȇ) kdor se navdušuje za rave glasbo: Vselej se na rave zabavah med raverje pomeša od 20 do 50 policistov | Petnajstletnim rejverjem, nekoliko mlajšim ali starejšim, denar najbrž dajo starši E ← agl. raver iz ↑rave1
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
razdélati -am dov. (ẹ́ ẹ̑) podrobno, postopno obdelati, proučiti: razdelati sistem; natančno razdelati; V svojih pripovedovanjih razdela različne segmente slovenstva in jih nenehoma povezuje s svojo percepcijo in z odnosom do njih E (↑)délati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
reciklážni -a -o prid. (ȃ) ki je v zvezi z reciklažo: zbirni reciklažni center; Javno podjetje Komunala mora do septembrske seje pripraviti program za ločeno zbiranje odpadkov in lokacijo reciklažnega prostora, občinska uprava pa predlog za lokacijo reciklažnega dvorišča E (↑)recikláža
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
reciklíranje -a s (ȋ) 1. ponovna uporaba že uporabljenih, odpadnih snovi v proizvodnem procesu: recikliranje odpadnega papirja; stroški recikliranja; Načrtovani regijski centri so osnovni pogoj za izrabo potencialnih možnosti recikliranja, ponovne uporabe odpadkov in uporabe sekundarnih surovin 2. ekspr. ponovna uporaba, oživljanje, reaktualizacija: Incident bi lahko odpravili kot nesrečno epizodo industrije, ki je odkrila veselje do recikliranja starih idej, če ne bi pri njej iskal inspiracije ameriški pravosodni minister E ↑reciklírati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
referénčniSSKJ -a -o prid. (ẹ̑) referénčna literatúra -e -e ž (ẹ̑, ȗ)
objavljena dela, ki s tehtnostjo obravnave določene teme pomembno prispevajo k njenemu poznavanju in se zato na njihove izsledke, spoznanja lahko sklicujejo avtorji nadaljnjih obravnav: Predmetu se približuje kot veliki poznavalec dramske književnosti, pa tudi ogromnega opusa referenčne literature, do katerega se sproti duhovito opredeljuje
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
referéndumski -a -o prid. (ẹ̑) ki se nanaša na referendum: referendumski izid; referendumska pobuda; referendumsko vprašanje; Posebno poglavje so referendumska območja izražanja volje ljudi, in če že ni več mogoče prirejati rezultatov glasovanja, je mogoče do njih priti z risanjem meja referendumskega območja E (↑)referéndumreferéndumski môlk -ega -a [mou̯k] m (ẹ̑, ȏ)
prepoved predvolilne propagande navadno dan pred referendumom: Na ministrstvu za notranje zadeve bo med referendumskim molkom delovala dežurna služba, kamor lahko državljani sporočijo podatke o kršitvah referendumskega molka
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
retrogardízem -zma m (ī) programska umetnostna usmeritev, ki oživlja pretekle sloge, vključuje obnavljanje nečesa starejšega, v preteklosti modernega, popularnega: Fenomen ansambla je namreč dvojen: v skladateljskem konceptu, ki je blizu retrogardizmu; jemanju glasbenih motivov iz različnih obdobij in zvrsti, od folklore, jazza, popevke do najbolj znanih klasičnih del E (↑)retro… + (↑)(avant)gardízem
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
rólkanje -a s (ọ̑) šport, pri katerem se vozi z rolko; skejtanje: hitrostno rolkanje; Počnemo vse mogoče – od rolanja, rolkanja, krosa, kolesarjenja, gorskega teka do plavanja, veslanja, s čimer učinkovito krepimo moč nog in rok E (↑)rólkati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
rooibos -a cit. [rôjbos] in rôjbos -a m (ȏ) 1. zeliščni čaj iz posušenih listov grma Aspalathus linearis: piti rooibos; Količina čaja, ki jo lahko zaužijete v enem dnevu, ni omejena, kajti rooibos ne vsebuje kofeina 2. ta grm, ki raste predvsem v Južni Afriki: Rooibos zraste do višine 1,5 metra E ← afrikan. rooibos iz rood 'rdeč' + bos 'šop, grm'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
rumêniSSKJ -a -o prid. (é) rumêne straní -ih -í ž mn. (é, ȋ)
del telefonskega imenika, navadno tiskan na rumenem papirju, s telefonskimi številkami podjetij, trgovin, raznih servisov, urejen abecedno po posameznih gospodarskih področjih: Na skoraj sto rumenih straneh se vrstijo ponudbe od zavarovalnih polic do notranje stanovanjske opreme
rumêni časopís -ega -a m (é, ȋ)
dnevnik ali tednik, ki vsebuje veliko slikovnega gradiva in kratkih, pogosto nepreverjenih, senzacionalnih novic, navadno o znanih osebah; tabloid: V Veliki Britaniji znajo že otroci ločiti zavajajoče vsebine od manj zavajajočih, znajo prepoznati lažnivo vsebino v rumenem časopisu
rumêni kartón -ega -a m (é, ọ̑)
kazenski ukrep pri nekaterih športih, ki ga sodnik izreče igralcu kot opozorilo ali kot začasno izključitev iz igre: dobiti rumeni karton; pokazati rumeni karton; Prav ob zaključku prvega dela je moral igralec zaradi dveh rumenih kartonov predčasno z igrišča
rumêni tísk -ega -a m (é, ȋ)
dnevniki ali tedniki, ki vsebujejo veliko slikovnega gradiva in kratkih, pogosto nepreverjenih, senzacionalnih novic, navadno o znanih osebah: Po pisanju newyorškega rumenega tiska je gala prireditev stala približno 2,2 milijona dolarjev
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
sámodestruktíven -vna -o prid. (ȃ-ȋ) razdiralen, uničevalen, razkrojevalen do samega sebe; avtodestruktiven: samodestruktivno vedenje; Problematičen odnos do spolnosti v njem stopnjuje samozaničevanje, samodestruktivne misli, ljubosumnost, zavist E (↑)samo... + (↑)destruktíven
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
sámonastavljív -a -o prid. (ȃ-ī ȃ-í ȃ-í) ki se nastavi samodejno, ga ni treba posebej nastavljati: Naprava ima preprost merilnik položaja v različnih merskih enotah in samonastavljiv digitalni kompas, ki vas s puščico vodi v pravo smer oziroma do nastavljene točke E (↑)samo... + (↑)nastavljív
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
sámoogróžanje -a s (ȃ-ọ́) ogrožanje samega sebe: Kadilci se sklicujejo na pravico do samoogrožanja E (↑)samo... + (↑)ogróžanje
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
sámoplačníški -a -o prid. (ȃ-ȋ) ki se nanaša na plačevanje storitev, zlasti zdravstvenih, neposredno iz lastnih sredstev: samoplačniški pregled; samoplačniška ambulanta; samoplačniške storitve; Do dobrega specialista je na marsikaterem področju že zdaj mogoče priti samo po samoplačniški poti E (↑)sámoplačníksámoplačníško prisl. (ȃ-ȋ)
Za zdravstveno zavarovanje vsak mesec odvajamo ogromen delež dohodka, ko pa enkrat zbolimo, lahko pridemo do ustrezne diagnostike in oskrbe le samoplačniško
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
sámopoškodovánje -a s (ȃ-ȃ) namerno poškodovanje samega sebe: Samopoškodovanje telesa je zlasti med mladimi lahko napoved samomora, zato bi morali biti do te rizične skupine posebej pozorni E ↑sámopoškodováti se
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
sárs -a m (ȃ) med. nalezljiva virusna bolezen, za katero so značilni oteženo dihanje, visoka temperatura, vnetje pljuč, bolečine v mišicah: epidemija sarsa; Do zdaj so za sarsom umrli predvsem starejši in imunsko oslabljeni ljudje E ← agl. SARS, kratica za s(evere) a(cute) r(espiratory) s(yndrome) 'resen akutni dihalni sindrom'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
satanizácija -e ž (á) pripisovanje komu, čemu satanskih lastnosti: Satanizacija male deklice kaže splošno stanje duha, ki ne trpi različnosti in celo do bolnih ne čuti niti kančka usmiljenja E ↑satanizírati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
scenarístika -e ž (í) 1. dejavnost, ki se ukvarja s pisanjem, dodelovanjem scenarijev: Hja, hollywoodska scenaristika je definitivno v krizi 2. veda o tej dejavnosti: Grem do knjigarne, ki je namenjena samo filmom oziroma še posebej scenaristom, saj je notri na milijone knjig o filmih in scenaristiki E (↑)scenaríst
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
sfalíti -ím dov. (ī í) pog., zlasti v sproščenem ožjem krogu 1. pri metanju, streljanju ne zadeti; zgrešitiSSKJ: Izstrelek napadalcev je sfalil tarčo 2. pri premikanju, iskanju ne videti, ne opaziti; zgrešitiSSKJ: Pijanec je bil tako nabasan, da je sfalil blok in skoraj vlomil, ker ni mogel odkleniti vrat 3. narediti napako; zgrešitiSSKJ, zmotiti seSSKJ: sfaliti z naslovom; Poročilo varuha človekovih pravic nas točno opozarja, kje smo sfalili, česa kje nismo naredili 4. zmanjkati do polne mere, do določene meje: Zelo dobri smo bili, sfalil nam je le kanček sreče
// zmanjkati: sfaliti za plače; Če se bo trend zviševanja porabe nadaljeval, bo nafte sfalilo že čez 10 let E ↑falíti
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
sfénati -am dov. (ẹ̑) posušiti lase s fenom: Lase moramo sfenati do suhega
// izoblikovati pričesko s krtačo za lase in fenom: Pred predstavo so me sfenali, nato pa mi skušali razmršiti pričesko, a učinek ni bil takšen, kot smo ga želeli E ↑fénati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
sfórjevec -vca m, člov. (ọ̑) v Bosni in Hercegovini v letih od 1996 do 2004 pripadnik mednarodnih mirovnih sil SFOR: V noči s četrtka na petek je 50 sforjevcev z več oklepnimi in terenskimi vozili obkolilo poslopje s petimi vhodi v banjaluškem naselju Borik E iz agl. kratice SFOR za S(tabilization) For(ce) 'stabilizacijska sila'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
shareware -ra cit. [šêrvêr] m (ȇ-ȇ) rač. preizkusna programska oprema, ki navadno omogoča dostop le do nekaterih funkcij plačljive različice za nedoločen čas ali do polne različice za določen čas in jo je z doplačilom pogosto mogoče nadgraditi v polno različico: Shareware proizvajalec ponudi v preizkušnjo, navadno za en mesec, potem pa se je potrebno registrirati in program plačati E ← agl. shareware iz share 'deliti' + ware 'blago, roba'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
show dance1 -- -cea cit. [šôu̯ dêns] m (ȏ-ȇ) ples, ki temelji na moderni glasbi, živahnih ritmih in razgibani koreografiji: Včeraj so se za naslove v stepu in show danceu začeli boriti mladinci, stari od 12 do 15 let E ← agl. show dance iz (↑)shów in dance 'ples'show dance2 -- -- v prid. rabi
show dance formacije; Na članskem svetovnem prvenstvu show dance parov sta slovenska tekmovalca s 4. mestom premagala lanskoletna svetovna prvaka
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
shuttle -la cit. [šátəl] m (á) 1. raketoplan ameriške izdelave: Ameriški shuttle in ruska postaja sta se uspešno združila 2. prevozno sredstvo, ki pogosto vozi na navadno krajših razdaljah med dvema krajema: Jeseni uvajamo brezplačni prevoz s shuttlom do hotela E ← agl. shuttle, prvotno 'puščica'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
sinêrgični -a -o prid. (é) ki temelji na sodelovanju, medsebojnem dopolnjevanju dveh ali več ustvarjalcev, povzročiteljev, dejavnikov: sinergični učinek; sinergično delovanje; Obe upravi zdaj po nalogah, ki sta jima jih dala njuna nadzorna sveta, pripravljata sinergične ukrepe, ki naj bi bili nared do konca septembra E ← agl. synergic iz (↑)sinergíja
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
SÍT -- in sít -- m (ȋ) krat., od 8. oktobra 1991 do 31. decembra 2006 denarna enota Republike Slovenije; slovenski tolar: Prva nagrada na razpisu je 800.000 SIT, druga 400.000 SIT E po mednarodni tričrkovni kratici iz S(loven)i(ja) + t(olar)
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
skêjterski -a -o in skaterski -a -o cit. [skêjterski] prid. (ē) pog. ki se nanaša na rolkarje ali rolkanje; rolkarski: skejterski park; Legendarno prizorišče, kjer se ob sončnih popoldnevih zbere tudi do 40 fantov najmlajše skejterske generacije, je pred Cankarjevim domom E ↑skêjter
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
skín -a m, člov. (ȋ) pog. pripadnik subkulturne skupine, prepoznavne po obritih glavah, za katero sta navadno značilna nestrpnost do drugih narodnosti, ras in nasilništvo nad njimi; obritoglavec, skinhead: Redarji in policaji so se pognali za bežečimi skini, na koncu uklenili in obdolžili dva, ostali pa so se izgubili v noč E ↑skin(head)
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
skinhead -a cit. [skínhêd-] in skínhêd -a m, člov. (ȋ-ȇ) pripadnik subkulturne skupine, prepoznavne po obritih glavah, za katero sta navadno značilna nestrpnost do drugih narodnosti, ras in nasilništvo nad njimi; obritoglavec, skin: Odkritega antisemitizma ni, čeprav so nam po telefonu grozili skinheadi | Družba se je začela deliti, vedno več je skinhedov, zlasti med najmlajšimi E ← agl. skinhead 'obritoglavec' iz skin 'koža' + head 'glava'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
skrájniSSKJ -a -o prid. (ȃ) skrájni rók -ega -a in ròk róka m (ȃ, ọ̑; ȍ ọ́)
končni rok, čas, do katerega je treba končati kako delo; deadline: Skrajni rok za dokončno uresničitev te naloge je konec leta
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
slániSSKJ -a -o prid. (á) slána žétev -e -tve ž (á, ẹ̑)
pospravljanje soli na solinah; žetev soliSSKJ: Če računamo, da povprečno priden solinar pridela kakih sedem do osem ton soli na dan (vsako tono je treba trikrat obrniti), je jasno, da bo pospravljanje slane žetve še trajalo
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
sledljív -a -o prid. (ī í í) ki omogoča sledenje, sprotno seznanjanje: Ustvarjanje pozitivnega odnosa do domače – kakovostne in sledljive – proizvodnje pri porabniku je v nacionalnem interesu E (↑)sledíti
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
slovénskiSSKJ -a -o prid. (ẹ́) slovénska pomlád -e -i ž (ẹ́, ȃ)
1. čas pred demokratizacijo in osamosvojitvijo Slovenije izpod komunističnega režima v Jugoslaviji: Spomnil bi, da prav v teh dneh praznujemo obletnico dogodkov, ki so naznanili slovensko pomlad in kasneje slovensko osamosvojitev
2. gibanje za demokratizacijo in osamosvojitev Slovenije izpod komunističnega režima v Jugoslaviji: Nobena sedanja politična usmeritev nima niti dejanske niti moralne pravice, da se razglaša za edinega pravega dediča slovenske pomladi
3. stranke, ki so nastale iz gibanja za demokratizacijo in osamosvojitev Slovenije izpod komunističnega režima v Jugoslaviji: Če bi se upoštevali volilni rezultati, bi seveda v kateri koli kombinaciji teh treh strank slovenska pomlad imela večino
slovénski tólar -ega -ja m (ẹ́, ọ̑) od 8. oktobra 1991 do 31. decembra 2006
denarna enota Republike Slovenije; SIT: Zaradi visokega povpraševanja po devizah in krepitve ameriškega dolarja se je v prvi polovici leta nadaljevalo razvrednotenje slovenskega tolarja
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
slow food1 -- -a cit. [slôu̯ fúd-] m (ȏ, ȗ) način počasnega prehranjevanja, povezan z zdravo, raznoliko, lokalno hrano in izbrano pijačo: Od kuhinj mu najbolj diši italijanska, delno mu je všeč tudi francoska, čeprav v slow foodu ne uživa najbolj E ← agl. slow food iz slow 'počasen' in food 'hrana' kot opozicija do ↑fast foodslow food2 -- -- v prid. rabi
slow food večerja; Ko sem na dopustu, si z največjim veseljem vzamem dve uri časa in pripravim pravi slow food zajtrk
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
smôlček -čka m, člov. (ȏ) ekspr. kdor je rojen 29. februarja: Od 10. do 14. ure bodo rajali smolčki, stari štiri in osem let, od 13. do 17. ure pa dvanajst- in šestnajstletniki E (↑)smôla
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
snífati -am nedov. (ȋ) pog. uživati mamilo z vdihavanjem skozi nos: Ne čutim naklonjenosti do tipa, ki snifa kokain, veliko pije in piše neumna besedila E ← agl. sniff, prvotno 'poduhati, povleči skozi nos'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
snowboard1 -a cit. [snôu̯bórd-] m (ȏ-ọ̑) 1. deska, navadno iz umetne snovi, v obliki kratke široke smučke za vožnjo po snegu brez palic; bord, snežna deska (1): Na noge si pripneš snowboard in ko si prepričan, da imaš dobro pripete vezi, se lahko spustiš po hribu 2. šport, pri katerem se vozi po snegu stoje na snežni deski; bordanje, deskanje (2), snowboarding: Snowboard je šport, ki se bo obdržal, čeprav smučanja nikoli ne bo spodrinil E ← agl. snowboard iz snow 'sneg' + ↑bórdsnowboard2 -- v prid. rabi
snowboard zveza; Ko se končno prebijem do snowboard parka, kjer ponavadi potekajo treningi, se začne zabava
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
sobótniSSKJ -a -o prid. (ọ̑) sobótno léto -ega -a s (ọ̑, ẹ́) šol.
leto ali daljše obdobje do enega leta, navadno brez delovnih ali študijskih obveznosti, namenjeno predvsem raziskovanju, izpopolnjevanju, potovanjem: Moj prvi veliki načrt je, da bom skušal s pridom uresničiti sobotno leto, ki sem ga dobil po dvanajstih letih profesure na fakulteti
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
sociopát -a [socijopat] m, člov. (ȃ) psiht. kdor se moteče vede do drugih ljudi, družbenega okolja: Sociopati nenehno manipulirajo, vse z namenom, da dosežejo osebno zadovoljstvo in korist E ← agl. sociopath iz (↑)socio... + (↑)(psiho)pát
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
sofisticíran -a -o prid. (ȋ) 1. pretanjen, prefinjen, kultiviran: sofisticiran videz; sofisticirano občinstvo; Vse ji pristaja, od jahalnih hlač do najbolj sofisticirane večerne toalete 2. tehnološko zapleten: sofisticiran izdelek; sofisticirano orožje; V zadnjem času lahko s sofisticiranimi tehnikami posegamo tudi v podkožno maščevje E po zgledu agl. sophisticated, nem. sophistiziert k (↑)sofístika
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
solátniSSKJ -a -o prid. (ȃ) solátni bár -ega -a m (ȃ, ȃ)
posebno oblikovana miza, zlasti v restavracijah, z raznovrstnimi solatami za samopostrežbo; solatni bife: V pritličju so uredili bistro, v katerem bodo ves dan stregli vse od sladkih zalogajev do solat iz solatnega bara ter lahkih prigrizkov
solátni bifé -ega -êja m (ȃ, ẹ̑ ȇ)
posebno oblikovana miza, zlasti v restavracijah, z raznovrstnimi solatami za samopostrežbo; solatni bar: Gostom je na razpolago pester izbor jedi, ki ga dopolnjujejo sadni in solatni bife
solátni króžnik -ega -a m (ȃ, ọ̑)
jed iz solate ter različnih hladnih in toplih sestavin, ponujena na krožniku: Odlično znam pripraviti solatni krožnik z izbranimi začimbami, avokadom in ravno prav zapečenimi bučnimi in sončničnimi semeni, popraženimi na rastlinskem maslu
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
sòzakónec -nca m, člov. (ȍ-ọ̄) zakonec v odnosu do drugega zakonca, s katerim je v zakonski zvezi: Ravnaj s svojim sozakoncem tako, kakor želiš, da on ravna s tabo E (↑)sò... + (↑)zakónec
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
spam1 -a cit. [spêm] m (ȇ) vsiljena elektronska pošta, ki je poslana velikemu številu naslovnikov in ki jo sestavljajo predvsem reklamni oglasi; junk mail, nezaželena pošta, neželena pošta: Čeprav spam ni tako škodljiv, kot so virusi, pa je lahko zelo nadležen, saj polni uporabnikov elektronski predal E ← agl. spam, prvotneje 'kar nekdo ponavlja v nedogled', prvotno kratica SPAM za s(houlder of) p(ork) a(nd ha)m 'svinjsko pleče in šunka' (od 1937), izdelek ameriškega proizvajalca Hormelspam2 -- v prid. rabi
Med tistimi, ki prejemajo spam sporočila na svoj domači elektronski naslov, večina (skoraj 70 odstotkov) prejema dnevno do deset tovrstnih sporočil
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
speed -a cit. [spíd-] in spíd -a m (ȋ) močno sintetično mamilo, ki se uporablja kot poživilo: Zaljubila sem se v nekega fanta, ki je bil z mano samo zato, ker je mislil, da se drogiram in bo prek mene prišel do speeda | Ne uporabljaj spida in kokaina, da bi premagal depresijo E ← agl. speed, prvotno 'hitrost'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
splétni -a -o prid. (ẹ̑) ki je v zvezi s spletom: spletni brskalnik; spletni naslov; spletne storitve; Naš spletni strežnik je bil zasut z naročili, ki bi jih bilo verjetno še več, če se vmes ne bi sesul E ↑splètsplétna strán -e -í ž (ẹ̑, ȃ ȋ)
mesto na spletu, na katerem so dostopne medijske, besedne, zvočne, filmske vsebine: spletna stran podjetja; obiskovalci spletne strani; Po razgibani debati se je okrogla miza končala, še naprej pa je mogoče svoje mnenje izraziti na spletni strani
splétna umétnost -e -i ž (ẹ̑, ẹ́)
umetnost, ki izrablja možnosti, ki jih daje svetovni splet; netart: Prednost spletne umetnosti je v tem, da je umetnikov atelje lahko že kar galerija, galerija spletne umetnosti pa je le zbirka povezav do umetnin samih
splétni dnévnik -ega -a m (ẹ̑, ẹ̑)
spletno mesto, na katerem avtorji s pomočjo preprostega vmesnika objavljajo besedila, slike, posnetke, bralci pa imajo navadno možnost komentiranja; blog: pisanje spletnega dnevnika; Je že res, da blogersko spletišče deluje samo nekaj mesecev, a vendarle bi od piscev spletnih dnevnikov pričakovali malce več zagnanosti
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
spodbujeválecSSKJ -lca m (ȃ) 1. kar kaj spodbuja: spodbujevalec razvoja; Vonj in zvok sta dva izredno močna spodbujevalca čustev spominjanja 2. med. priprava, ki z električnimi impulzi spodbuja bitje srca; spodbujevalnikSSKJ: Ko je diagnoza jasna, je tudi odločitev zdravnikov, ali je bolnik upravičen do vstavitve srčnega spodbujevalca ali defibrilatorja, lažja E (↑)spodbújati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
spustáš -a m, člov. (á) 1. športnik, ki se ukvarja s spustom s kajakom ali kanujem na divjih vodah: Slalomiste in spustaše čakajo do začetka junija nastopi na evropskih ali svetovnih prvenstvih 2. športnik, ki se ukvarja s spustom v gorskem kolesarstvu: Nanos je zelo priljubljen predvsem med kolesarji prostega sloga in spustaši, ki tam lahko tudi pozimi ali zgodaj spomladi trenirajo svoje veščine E (↑)spúst
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
stárševskiSSKJ -a -o prid. (á) stárševski dopúst -ega -a m (á, ȗ)
dopust, ki ga dobi eden od staršev ob rojstvu, posvojitvi otroka za nego in varstvo: pravica do starševskega dopusta; Delodajalec ne sme odpovedati pogodbe o zaposlitvi staršem, ko izrabljajo starševski dopust v obliki polne odsotnosti z dela
stárševsko podjétje -ega -a s (á, ẹ̑)
izvorni lastnik dejavnosti, proizvodnje: Tesno sodelujemo s starševskim podjetjem
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
stotín -a m (ȋ) 1. vrednost ene stotine evra; cent: Avgustovska plača je bila za 5 evrskih stotinov višja od julijske 2. od 8. oktobra 1991 do 31. decembra 2006 vrednost ene stotine tolarja: Deset stotinov od vsakega tolarja potrošijo za marketing, razkošne pisarne, drage avtomobile in visoke plače najvišjih menedžerjev E (↑)stotína
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
straight -- cit. [strêjt] in strêjt -- prid. (ȇ) spolno nagnjen do oseb drugega spola; heteroseksualniSSKJ, hetero: straight moški; straight populacija; Jaz sem straight, a me eni bodisi imajo za geja ali pa me napadajo in kritizirajo, češ zakaj imam toliko prijateljic, pa z nobeno ne hodim | V sodobnem času najdemo veliko samskih, strejt žensk, ki si ne želijo partnerja, bi pa imele otroka E ← agl. straight, prvotno 'raven'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
sudóku -ja m (ọ̑) logična uganka v obliki velikega kvadrata z devetimi vrsticami in devetimi stolpci, razdeljenega na devet manjših, v katere se vpisujejo manjkajoče številke od ena do devet, ki se ne smejo ponoviti znotraj vrstice, stolpca in manjših kvadratov: reševanje sudokuja; Sudoku ima vrsto lastnosti, zaradi katerih bo postal ena najbolj znanih ugank v zgodovini človeštva, če ne celo kar največja E ← agl. sudoku ← jap. sūdoku iz sū 'število' + doku 'sam, samostojen'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
súperca1 -- prid. (ȗ) pog., navadno v povedni rabi izvrsten, odličen: res superca film; Fantje so superca, nobenega se ne bi branila E iz súperica iz (↑)súpersúperca2 prisl. (ȗ) pog.
biti superca zadovoljen; Bilo bi superca, če bi bila naloga gotova do naše vrnitve
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
súpermáraton -a m (ȗ-ȃ) športno tekmovanje v teku na razdaljah, daljših od 42,2 kilometra; ultramaraton: Vsako leto pretečem 75-kilometrski supermaraton iz Celja do Logarske doline E ← agl. supermarathon iz (↑)super... + (↑)máraton
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
svetôvniSSKJ -a -o prid. (ō) svetôvna glásba -e -e ž (ō, ȃ)
glasba, ki združuje elemente lokalne ali etnične tradicije in popularne glasbe: Do zdaj je sodeloval že pri več kot 30 projektih avtorske glasbe različnih stilov jazza in svetovne glasbe
svetôvna vás -e -í ž (ō, ȃ ȋ) ekspr.
ves sodobni svet, ki temelji na medkulturnem povezovanju in je informacijsko, tehnološko, telekomunikacijsko povezan v celoto; globalna vas: Živimo v svetovni vasi, v svetovnem gospodarstvu, tudi izobrazba postaja mednarodna, študentje so zelo mobilni, med seboj se merijo najboljši z različnih koncev sveta
svetôvni splèt -ega spléta m (ō, ȅ ẹ́)
svetovni sistem medijskih vsebin, besednih, zvočnih, filmskih, ki so med seboj povezane z nadpovezavami; internet (2), medmrežje (2), medomrežje (2), splet: uporabniki svetovnega spleta; Med športnim prenosom se lahko prek svetovnega spleta povežemo z navijači nasprotnega tabora in izmenjujemo mnenja
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
širokopasôvniSSKJ -a -o prid. (ō) širokopasôvna povezáva -e -e ž (ō, ȃ)
internetna povezava, ki omogoča prenos podatkov s hitrostjo več kot 1 megabit na sekundo: Vedno več gospodinjstev, že 44 odstotkov ali 10 odstotkov več kot v enakem obdobju lani, dostopa do interneta tudi prek širokopasovne povezave
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
špônati -am nedov. (ȏ) pog., zlasti v sproščenem ožjem krogu 1. napenjati, nategovati: Sila petih ali šest napetih jeklenih kablov bi ustrezala eni vlakovni kompoziciji, Črnokalski viadukt pa bo šponalo kar 50 takih kablov
// igrati, zlasti brenkala: Ali je zvezdnik že nekdo, ki dobro poje in odlično špona kitaro? 2. gnati, priganjati: Ta oddaja bo vrhunska, šponajo nas na polno, imajo stroga pravila, danes sem bil ves dan na snemanju
// poganjati: šponati do daske voziti z največjo možno hitrostjo; Včasih vidiš bus, ki ga šofer špona kot norca, po možnosti z mobitelom v roki
// gnati se: Sem pač tak: nekaj časa zelo radikalno šponam v eno smer, potem lahko presekam in začnem stvar od začetka 3. varati: Gospodarji iz ozadja nas lepo šponajo: pokupili so nam tovarne, da delamo za male pare, pa še vse je dražje E ← nem. spannen
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
špórtnost -i ž (ọ̑) 1. lastnost, značilnost športnega: poudarjati športnost avtomobila; dajati pridih športnosti; Z ambicioznostjo, športnostjo in videzom manekenke za kopalke je že postavila na noge miniindustrijo potrebščin za ekstremne športe 2. ravnanje ali vedenje, pri katerem se upoštevajo ustaljena pravila izvajanja športa in se kaže primeren odnos do soigralcev pri igri, tekmi: izkazovati športnost in strpnost; nagrada za športnost; Nekakšen kodeks, v katerem bi klubi opredelili meje športnosti in korektnosti, ne pride v poštev, če ga klubi potem ne spoštujejo E (↑)špórten
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
študêntskiSSKJ -a -o prid. (ē) študêntski bón -ega -a m (ē, ọ̑)
bon, s katerim oseba s statusom študenta uveljavlja pravico do subvencionirane prehrane za vsak obrok posebej: jesti na študentske bone; prodaja študentskih bonov; Študentu ob plačilu s študentskim bonom pripadajo glavna jed, dva hoda in 2 dcl vode oziroma brezalkoholne pijače brez doplačila
študêntsko délo -ega -a s (ē, ẹ́)
delo, zlasti priložnostno, ki ga ob posredovanju določenih ustanov za plačilo opravljajo osebe s statusom dijaka ali študenta: ukiniti študentsko delo; obdavčenje študentskega dela; Študentsko delo je pomemben vir dohodkov marsikaterega študenta ali dijaka, saj si z njim zagotovi določeno stopnjo finančne neodvisnosti
študêntsko posojílo -ega -a s (ē, í)
posojilo za osebe s statusom študenta, navadno v študijske namene: prošnja za študentsko posojilo; Študentsko posojilo lahko najamejo študenti z rednimi mesečnimi prilivi
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
šuménka -e ž (ẹ̄) tableta, ki se zaužije raztopljena v tekočini, zlasti v vodi, in pri raztapljanju šumi; šumeča tableta: zaužiti eno do dve šumenki na dan; Šumenke vsebujejo poleg učinkovine še veliko drugih sestavin, ki jim omogočajo, da po raztapljanju v vodi ne izgubijo svoje učinkovitosti E (↑)šuméti
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
taekwondo -ja cit. [tekvondó] in tekvondó -ja m (ọ̑) karateju podoben borilni šport, po izvoru iz Koreje: Vzporedno sem se ukvarjal tudi z borilnimi veščinami in treniral boks, karate, taekwondo in kickbox | Medtem ko so v tekvondoju pomembnejše nožne tehnike, v kikboksu več poudarka dajejo ročnim udarcem E ← agl. taekwondo ← korej. taekwondo iz tae 'noga' + kwon 'roka' + do 'pot, način'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
tai chi -- -ja cit. [táj čí] in táj čí -- -ja m (ȃ, ȋ) kitajska borilna veščina in način počasne telovadbe, namenjene meditaciji: Obiskuje tai chi, judo, karate ali pa preprosto sede na kolo in je tako ali drugače telesno aktiven | Taj či poveča gibljivost ter utrdi sklepe, kite, vezi in mišice, ki podpirajo, varujejo in premikajo sklepe, zato ti postajajo močnejši in bolj vzdržljivi, kar obenem pomaga do boljše drže E ← agl. tai chi ← kit. tai ji (quan) 'prazna pest' iz tai 'izredno', ji 'meja' in quan 'pest'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
tajkún -a m, člov. (ȗ) zelo bogat in vpliven podjetnik z močnimi političnimi povezavami: medijski tajkun; tranzicijski tajkun; Menedžerji ali tajkuni so z malverzacijami, izmišljenimi dokapitalizacijami in pritiski prišli do večinskih deležev podjetij E ← agl. tycoon ← jap. taikun 'mogočnež, vladar' ← kit. taijun iz tai 'velik' + jun 'vladar'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
téhno1 -a in techno -a cit. [téhno] m (ẹ̑) zvrst elektronske plesne glasbe, za katero je značilen poudarjen, ponavljajoč se ritem; tehnoglasba: V Angliji je tehna izredno malo, v Španiji in Nemčiji neverjetno veliko, na Nizozemskem zadnji dve leti tudi, čisto odvisno od države E ← agl. techno (music) iz (↑)tehno(lóški)téhno2 -- v prid. rabi
tehno glasba; tehno kultura; tehno zabava; V skupini so sčasoma razvili svojevrsten elektronski izraz, ki temelji na ekstremnih zvokih in hitrem tehno ritmu (ta sega tudi do 250 udarcev na minuto) – glej tudi téhno...
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
tehnolóškiSSKJ -a -o prid. (ọ̑) tehnolóški párk -ega -a m (ọ̑, ȃ)
središče, ki združuje inovativna, tehnološka, na znanju temelječa, predvsem mala in srednje velika podjetja: član tehnološkega parka; direktor tehnološkega parka; gradnja tehnološkega parka; V poslovni coni v vzhodnem delu mesta načrtujejo visokošolsko središče s tehnološkim parkom in novo industrijsko cono
tehnolóški preséžek -ega -žka m (ọ̑, ẹ̑)
1. presežek delovne sile zaradi naprednejše, izboljšane tehnologije; tehnološki višek (1): Postopke ugotavljanja tehnoloških presežkov bo izpeljal zavod, končani pa morajo biti do konca avgusta
2. člov. kdor zaradi spremembe zaposlitvenih potreb podjetja izgubi zaposlitev; tehnološki višek (2): postati tehnološki presežek; Delavke so po vrnitvi s porodniškega dopusta izpostavljene izsiljevanju, da kot tehnološki presežek sprejmejo slabše delo ali pa same dajo odpoved
tehnolóški víšek -ega -ška m (ọ̑, ī)
1. presežek delovne sile zaradi naprednejše, izboljšane tehnologije; tehnološki presežek (1): ugotavljanje tehnoloških viškov; Kot vemo, je pri začetnih fazah lastninjenja začelo prihajati do velikih tehnoloških viškov
2. člov. kdor zaradi spremembe zaposlitvenih potreb podjetja izgubi zaposlitev; tehnološki presežek (2): postati tehnološki višek; Zgraditi moramo sistem, da bomo sposobni prešolati tiste tehnološke viške, ki bodo izgubili delovna mesta zaradi novih tehnologij
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
telefónskiSSKJ -a -o prid. (ọ̑) telefónska kártica -e -e ž (ọ̑, ȃ)
1. plastična kartica za uporabo javnega stacionarnega telefona; telekartica: uporabljati ponarejeno telefonsko kartico
2. kartica za polnjenje računa mobilnega telefona: Ponujajo več telefonskih kartic različnih mobilnih operaterjev
telefónska tájnica -e -e ž (ọ̑, ȃ)
naprava, ki predvaja posneto uporabnikovo sporočilo in shranjuje posnetke sporočil telefonskih klicev; avtomatski (telefonski) odzivnikSSKJ, avtomatska tajnica, telefonski odzivnik (3): Pred nekaj leti je na mojo telefonsko tajnico kar naprej prihajalo sporočilo neke ženske, vendar nisem mogel prav razumeti, kaj hoče povedati
telefónski odzívnik -ega -a m (ọ̑, ȋ)
1. telefonska storitev, ki uporabniku omogoča dostop do različnih informacij: Osnovne informacije so zavarovancem na voljo tudi na avtomatskem telefonskem odzivniku
2. telefonska storitev, ki uporabniku posreduje informacije o klicu: Telefonski odzivnik se javi, če je klicana številka (operater) zasedena, preusmeritev klica na odzivnik se pri tem opravi avtomatsko
3. naprava, ki predvaja posneto uporabnikovo sporočilo in shranjuje posnetke sporočil telefonskih klicev; avtomatski (telefonski) odzivnikSSKJ, avtomatska tajnica, telefonska tajnica: Na telefonskem odzivniku imam že nekaj časa sporočilo, da me ni doma
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
têlnét -a m (ȇ-ẹ̑) nekdaj zelo uporabljan način omrežne povezave med uporabnikovim računalnikom in oddaljenim strežniškim računalnikom: Verjetno vam vaš ponudnik dostopa do interneta ponuja tudi možnost uporabe programa telnet, s katerim se iz daljne tujine preselite na domači strežnik in z njim delate E ← agl. Telnet, skrajšano iz Tel(ecommunication) net(work) 'telekomunikacijsko omrežje'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
têmeljniSSKJ -a -o prid. (é) têmeljna obréstna méra -e -e -e ž (é, ẹ̑, ẹ́) do junija 2003
letna obrestna mera za denarne obveznosti in terjatve v domači valuti, ki zagotavlja ohranitev njihove realne vrednosti; TOM: dvigniti temeljno obrestno mero; odprava temeljne obrestne mere; Temeljna obrestna mera, ki je julija lani znašala le še 4,8 odstotka, se je konec leta spet povzpela na 8,56 odstotka
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
tevé1 -êja m (ẹ̑ ȇ) pog. 1. televizijski sprejemnik; televizorSSKJ: Dneve preživlja zleknjen v naslonjaču pred tevejem 2. televizija: Lahko rečem, da mi je do neke mere zgled za vodenje nogometa na teveju E iz kratice TV za (↑)televizíjatevé2 -- v prid. rabi
televizijski, televizorski: teve zaslon; teve kamera; teve nadaljevanka; Igral sem vse, od težke drame do moškega, oblečenega v žensko, a največjo popularnost so mi prinesle radijske in teve oddaje
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
titoíst -a m, člov. (ȋ) pristaš titoizma; titovecSSKJ: Moj oče je bil idealist, komunistični utopist, ne pa titoist, zato nisem bil vzgajan v slogu suženjskega odnosa do Tita E ← rus. titoíst po jugoslovanskem predsedniku Josipu Brozu Titu (1892–1980)
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
tólarSSKJ -ja m (ọ̑) od 8. oktobra 1991 do 31. decembra 2006 denarna enota Republike Slovenije: milijon tolarjev; Kdor si želi v pokoju imeti kakšen evro (včasih je bila to marka ali pa tolar) več, se mora dodatno pokojninsko zavarovati E ← nem. Taler, skrajšano iz Joachimstaler 'kovanec iz srebra iz doline Joachimstal' iz osebnega imena Joachim + Tal 'dolina'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
toleránčniSSKJ -a -o prid. (ȃ) toleránčni pràg -ega prága m (ȃ, ȁ á)
meja, do katere določen dejavnik še ni (preveč) moteč: visok tolerančni prag; Težko je ravnati z otrokom, ki ima nizek tolerančni prag za okoljske dražljaje in je psihično šibkejši
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
tóm -a in -- in TÓM -a in -- m (ọ̑) do junija 2003 letna obrestna mera za denarne obveznosti in terjatve v domači valuti, ki zagotavlja ohranitev njihove realne vrednosti; temeljna obrestna mera: V Banki Slovenije priznavajo, da bi tom po veljavni metodologiji hipotetično res lahko bil negativen, čeprav je to po njihovem mnenju malo verjetno E kratica za t(emeljna) o(brestna) m(era)
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
transgéni -a -o prid. (ẹ̑) ki ima dodan ali spremenjen gen; transgenetski, transgenski: transgena koruza; transgena rastlina; Svetovno proizvodnjo transgene hrane obvladuje le peščica multinacionalk E ← nem. transgen iz (↑)trans… + (↑)géntransgéna tehnologíja -e -e ž (ẹ̑, ȋ)
tehnologija, ki se uporablja pri posegih v gensko zasnovo živih bitij; transgenetska tehnologija, transgenska tehnologija: Zgodba o sijajni prihodnosti transgene tehnologije se je zamajala do temeljev
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
tréndovski -a -o prid. (ẹ̑) ki se nanaša na trend: trendovski lokal; trendovska revija; Slovenci za trendovsko vodo v plastenkah plačamo tudi do tisočkrat več, čeprav za njo velja enak pravilnik o kakovosti kakor za vodo iz pipe E (↑)trénd
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
trilétjeSSKJ -a s (ẹ̑) orientacijsko določeno triletno obdobje za preverjanje poteka in učinkovitosti pouka v devetletni osnovni šoli; triada, triletka (1): prvo triletje; tretje triletje; V drugem triletju, najpozneje pa v tretjem, pridemo do tako imenovane zunanje diferenciacije E (↑)tri… + (↑)léto1
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
trúbar -ja m, živ. (ȗ) pog., od 1991 do 2007 bankovec za deset slovenskih tolarjev: Za kavico daš tam le dva trubarja E po duhovniku in pisatelju Primožu Trubarju (1508–1586), upodobljenem na bankovcu
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
tviteráš -a m, člov. (á) uporabnik družabnega omrežja Twitter: Tviteraši secirajo vse, od izjav ministrov do zapisov novinarjev, od najbolj vročih političnih afer do kadrovskih menjav, od športnih dosežkov do najbolj gledanih televizijskih oddaj E po imenu omrežja Twitter iz agl. twitter 'čebljanje, čivkanje'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
ugovórnik -a m, člov. (ọ̑) kdor ugovarja čemu: V primeru neupravičenega ugovora se šteje, kot da ugovor ni bil podan, tako da ugovornik ne bi neupravičeno pridobil koristi (odlog plačila) E (↑)ugóvorugovórnik vestí -a -- m, člov. (ọ̑, ȋ)
vojaški obveznik, ki uveljavlja pravico do civilnega služenja vojaškega roka: Vpoklicani, ki želijo dobiti status ugovornika vesti, morajo najpozneje 15 dni pred pričetkom vojaškega roka poslati vlogo z utemeljitvijo razlogov
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
únprofórjevec -vca m, člov. (ȗ-ọ̑) na Hrvaškem ter v Bosni in Hercegovini v letih od 1992 do 1995 pripadnik mednarodnih mirovnih sil UNPROFOR: Unproforjevci so na Hrvaškem prehodili pot od slavljenca do sovražnika E po agl. okrajšavi UNPROFOR za U(nited) N(ations) Pro(tection) For(ces) 'zaščitne vojaške sile Združenih narodov'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
uporábniškiSSKJ -a -o prid. (ȃ) uporábniško imé -ega -na s (ȃ, ẹ̑)
zaporedje znakov, ki se rabi kot identifikacija uporabnika in ki skupaj z geslom omogoča dostop do računalniškega omrežja, elektronske pošte, spletnih storitev: vpisati uporabniško ime; prijaviti se v računalnik z uporabniškim imenom; zloraba uporabniških imen; Starši za dostop do ocen svojih otrok potrebujejo uporabniško ime in geslo ter digitalno potrdilo za elektronski podpis
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
úps ùps medm. (ȗ; ȕ) 1. izraža neprijetno presenečenje: Ups, spet me je zaneslo 2. izraža ironičen odnos do popravka k povedanemu: To funkcijo opravlja od lanskega dneva zmage, ups, dneva Evrope E ← agl. oops ali whoops
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
USB-kljúč -a in kljúč USB -a -- [uesbé-kljúč] m (ẹ̑-ú) prenosna pomnilniška naprava s priklopom USB; ključek, USB (2), USB-ključek: Na projektor lahko priklopite svoj USB-ključ in neposredno z njega dostopate do vsebine ter prikazujete slike in druge predstavitve E ↑USB- + (↑)kljúč
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
usódniSSKJ -a -o prid. (ọ̑) usódna žénska -e -e ž, člov. (ọ̑, ẹ́)
ženska, ki zaradi svoje lepote in izredne zapeljivosti odločujoče vpliva na moške; fatalna ženskaSSKJ, fatalka: Nekateri v njej vidijo usodno žensko, ki na svoji poti do uspeha ne trpi ničesar
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
várčniSSKJ -a -o prid. (á) várčna žárnica -e -e ž (á, ȃ)
žarnica, ki za svoje delovanje porabi manj električnega toka kot navadna: nakup varčnih žarnic; uporaba varčnih žarnic; Varčna žarnica stane 5- do 10-krat več kot navadna, a se nato z daljšo življenjsko dobo večja investicija povrne
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
vèčgôvor -a m (ȅ-ȏ) 1. pogovor med več osebami; multilog (1): Nikjer v književnosti niso notranji monolog, dialog ali večgovor prišli tako do izraza kot prav v delu Tujec 2. izmenjava mnenj med zastopniki različnih stališč z namenom doseči soglasje ali sporazum; multilog (2): Nekaj mesecev že trajajo dvo- in večgovori med različnimi avtorji ter sodnikom ustavnega sodišča in celo njegovim predsednikom E (↑)več... + (↑)góvor
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
vèčmédijski -a -o prid. (ȅ-ẹ́) 1. ki združuje, uporablja več izraznih sredstev, načinov: večmedijski projekt; večmedijska predstava; večmedijska razstava; Večmedijski umetnik je kljub prehajanju skozi različna umetniška polja, od klasičnega kiparstva do videa in performansa, ohranil svoj osnovni kiparski jezik 2. ki se nanaša na vsestransko predstavitev vsebine s predvajanjem besedila, slike, videoposnetka, zvoka; multimedialni, multimedijski, večpredstavni, večpredstavnostni: Drugi največji slovenski operater mobilne telefonije uvaja novo storitev – večmedijska sporočila, ki omogočajo pošiljanje sestavljenih sporočil, zvokov, barvnih slik in spremnega teksta E iz vèč médijev
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
vèčuporábniški -a -o prid. (ȅ-ȃ) rač. ki ga lahko hkrati uporablja več uporabnikov: večuporabniški sistem; večuporabniška licenca; večuporabniška različica programa; Dostop do interneta bo predstavljal osnovo za večuporabniške igre naslednjega rodu E iz vèč uporábnikov
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
vèčžaríščni -a -o prid. (ȅ-ȋ) 1. ki ima veliko žarišč; multifokalni (1): večžariščni tumorji; večžariščno obolenje centralnega živčnega sistema; Lahko nastane tudi večžariščna arteriopatija, ki povzroča demenco 2. fiz. ki ima postopno spreminjajočo se dioptrijo; multifokalni (2): večžariščne leče; Izdelamo vam enožariščna, pa tudi večžariščna očala, ki zajemajo vse razdalje gledanja od daljave do bližine E (↑)več... + (↑)žaríščenvèčžaríščno stêklo -ega -a s (ȅ-ȋ, é)
steklo očal s postopno spreminjajočo se dioptrijo; progresivno steklo: mineralna večžariščna stekla; očala z večžariščnimi stekli; Pri večžariščnih steklih dioptrija postopoma prehaja od ostrega pogleda na daljavo do tistega na blizu
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
vedêjevec -vca m, člov. (ȇ) pog. kdor začasno opravlja določena vodstvena dela in naloge; v. d.SSKJ, vršilec dolžnostiSSKJ, vede: Čeprav se generalni direktor ni opredeljeval do obeh favoriziranih kandidatov, je nekoliko bolj naklonjeno govoril o dosedanjem vedejevcu E ↑védé
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
vedênjskiSSKJ -a -o prid. (ē) vedênjska terapíja -e -e ž (ē, ȋ)
zdravljenje, ki poskuša spremeniti neustrezno, neprilagojeno vedenje: kognitivna vedenjska terapija; tehnike vedenjske terapije; Do zdaj ni bilo razlage niti možnosti diagnosticiranja te bolezni, za katero sta značilni kronična mentalna in fizična utrujenost, zdravili pa so jo samo z gibanjem in vedenjsko terapijo
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
venetovánje -a s (ȃ) slabš. neznanstveno prizadevanje, ki Venete prikazuje kot prednike Slovencev; venetologija (2): odnos do slovenskega venetovanja; Kot v času venetovanja se k besedi spet javljajo raznorazni »strokovnjaki«, ki bi radi vsak na svoj način na novo začeli pisati slovensko zgodovino E iz venetováti po imenu ljudstva Veneti
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
veselošólski -a -o prid. (ọ̑) ki se nanaša na Veselo šolo, osnovnošolsko tekmovanje v znanju: državni veselošolski prvak; veselošolska delavnica; veselošolsko tekmovanje; Danes v Veseli šoli sodeluje približno 15.000 veselošolcev od 4. do 9. razreda E po imenu tekmovanja Vesela šola
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
vídeoinstalácija -e in vídeo instalácija -- -e ž (ȋ-á) umetniška predstavitev, posneta na magnetni trak ali računalniški medij: otvoritev videoinstalacije; Razstavo sestavlja več sklopov, od poslikave stene s tekstom in podobami do majhnih videoinstalacij, ki prikazujejo različne, bolj ali manj vsakdanje situacije z obilico ironije E ↑vídeo... + ↑instalácija
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
vitalizírati -am nedov. in dov. (ȋ) 1. povzročati, da ima kdo, kaj več življenjske moči, energije; poživljatiSSKJ, poživitiSSKJ: vitalizirati telo; Kaj človeka najbolj vitalizira, ga napolni z energijo in optimizmom, z veseljem do življenja? 2. delati kaj bolj pestro, zanimivo; poživljatiSSKJ, poživitiSSKJ: Polne dvorane, uspešnice, ki ostajajo na sporedu po nekaj let – vse to komercialno produkcijo vitalizira in ohranja pri življenju E ← nem. vitalisieren, agl. vitalise iz (↑)vitálen
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
vodomát -a m (ȃ) avtomat za vodo: namestiti vodomat; voda iz vodomata; Vodomate je treba redno vzdrževati, sicer lahko prihaja do težav E (↑)vodo... + (↑)(avto)mát
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
vróčiSSKJ -a -e prid. (ọ́) vróča línija -e -e ž (ọ́, í)
1. telefonska povezava z ustanovo, ki daje ali zbira posebne informacije; hot line (1), vroča telefonska linija (1), vroči telefon (1): Za zdaj naj bi bili bolj pozorni na okolico in poklicali vročo linijo, če bi zaznali kaj sumljivega
2. telefonska povezava, po kateri je mogoče poslušati erotične zgodbe ali sodelovati v erotičnem pogovoru; hot line (2), vroča telefonska linija (2), vroči telefon (2): Po sklepu sodišča je treba zaposlenim na vročih linijah, ki si denar služijo s pripovedovanjem opolzkih zgodbic v telefonsko slušalko, zagotoviti enake pravice kot vsem drugim delavcem
vróča telefónska línija -e -e -e ž (ọ́, ọ̑, í)
1. telefonska povezava z ustanovo, ki daje ali zbira posebne informacije; hot line (1), vroča linija (1), vroči telefon (1): Noč in dan je odprta vroča telefonska linija, na katero sprejemajo opozorila meščanov na sumljivo vedenje v njihovi okolici
2. telefonska povezava, po kateri je mogoče poslušati erotične zgodbe ali sodelovati v erotičnem pogovoru; hot line (2), vroča linija (2), vroči telefon (2): Število oglasov za vedeževalske storitve strmo narašča in preti, da bo v bližnji prihodnosti ogrozilo železni repertoar bujnih bejb v okvirčkih z vročimi telefonskimi linijami
vróča típka -e -e ž (ọ́, ȋ)
tipka ali kombinacija tipk na tipkovnici računalnika, telefona, ki sproži določeno funkcijo ali program: Številčne tipke lahko delujejo kot vroče tipke, ki omogočajo dostop do izbrane funkcije le s pritiskom ene tipke
vróča žémljica -e -e ž (ọ́, ẹ̑) nav. mn., ekspr., v zvezi s kot
blago, ki hitro poide oziroma se dobro prodaja: kupovati se kot vroče žemljice; prodajati se kot vroče žemljice; Večina vstopnic za tekme je pošla kot vroče žemljice
vróči stòl -ega stôla [stou̯] m (ọ́, ȍ ó) ekspr.
položaj, delovno mesto, na katerem je oseba izpostavljena javnemu ocenjevanju, javni presoji, kritiki; vroči stolček: Iščemo človeka, ki bo na vročem stolu sedel vsaj do konca kvalifikacij za svetovno prvenstvo
vróči stôlček -ega -čka [stou̯čək] m (ọ́, ō) ekspr.
položaj, delovno mesto, na katerem je oseba izpostavljena javnemu ocenjevanju, javni presoji, kritiki; vroči stol: Legendarni vratar, tedaj v vlogi selektorja, se je zaradi rušilnega plazu kritik na račun sloga igre odpovedal vročemu stolčku
vróči telefón -ega -a m (ọ́, ọ̑)
1. telefonska povezava z ustanovo, ki daje ali zbira posebne informacije; hot line (1), vroča linija (1), vroča telefonska linija (1): Vroči telefon lahko uporabljajo državljani v tujini, če zaidejo v težave
2. telefonska povezava, po kateri je mogoče poslušati erotične zgodbe ali sodelovati v erotičnem pogovoru; hot line (2), vroča linija (2), vroča telefonska linija (2): Neki Italijan je zavrtel številko vročega telefona, pa se mu je iz spalnice oglasila – lastna žena
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
zadétekSSKJ -tka m (ẹ̑) 1. rezultat iskanja, zlasti po internetu: seznam zadetkov; Program lahko upravljamo iz orodne vrstice, ki sproti prikazuje zadetke in ponuja hiter dostop do njih 2. obisk spletne strani: Stran zabeleži vsak mesec čez sedem milijonov zadetkov in dva milijona vpogledov E (↑)zadéti
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
zadétostSSKJ -i ž (ẹ̑) pog. stanje, navadno z mamili, omamljenega človeka: občutek zadetosti; Med razloge, kaj jih je privedlo do prve uporabe droge, so anketiranci navedli radovednost, željo po zadetosti in željo, da bi pozabili na svoje težave E ↑zadéti se
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
zafrustríranec -nca m, člov. (ȋ) kdor čuti duševno stanje neugodja zaradi nasprotja med željami in možnostmi, ki jih nudi okolje: Napeto ozračje lahko pripelje do incidentov in malih vojnih pohodov najrazličnejših užaljencev in zafrustrirancev, ki bi lahko imeli uničujoč in nepopravljiv vpliv na odnose med državama in narodoma E ↑zafrustríran
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
zakadíti seSSKJ -ím se dov. (ī í) pog. omamiti se s kajenjem mamil, zlasti marihuane: Zakadil se bo do smrti E (↑)zakadíti
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
zamerikanizírati -am dov. (ȋ) narediti kaj ameriškemu podobno po načinu življenja in mišljenja; poameričaniti, poamerikaniti: Božič smo že čisto zamerikanizirali E (↑)amerikanizíratizamerikanizírati se -am se dov. (ȋ)
privzeti ameriški način življenja in mišljenja; poameričaniti se: Množična kultura se je že do skrajnosti zamerikanizirala
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
zaščítniSSKJ -a -o prid. (ȋ) zaščítna známka -e -e ž (ȋ, ȃ)
1. znak, s katerim proizvajalec, trgovec opremi svoje proizvode za razločevanje od istovrstnih ali podobnih; zaščitni znakSSKJ: Na prsni strani Lacostove majice se je leto dni pozneje pojavila še njegova zaščitna znamka, aligator
2. kar zagotavlja prepoznavnost koga ali česa: Odkritost je njegova zaščitna znamka
zaščítne slušálke -ih -šálk ž mn. (ȋ, ȃ)
priprava v obliki slušalk za zaščito sluha pri zelo velikem hrupu: Delavci na gradbišču so po predpisih o varnosti pri delu morali nositi zaščitne slušalke
zaščítni fáktor -ega -ja m (ȋ, á)
številčno izražena stopnja na lestvici, do katere krema, losjon ali gel za sončenje varuje kožo pred škodljivimi sončnimi žarki: sredstva z visokim zaščitnim faktorjem; Tudi v mestu, ko gremo na kavo, kolesarimo ali se izpostavljamo soncu na balkonu, se je dobro namazati s kremo z zaščitnim faktorjem
zaščítni zákon -ega -óna in -a m (ȋ, á ọ́; á)
zakon, ki ščiti slovensko manjšino v Italiji: Zamejcem naj bi bile zajamčene pravice na vseh področjih, obenem naj bi zaščitni zakon veljal za vse ozemlje, torej tudi za Beneško Slovenijo, Rezijo in Kanalsko dolino
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
zavíhekSSKJ -hka m (ȋ) del pogovornega okna, ki omogoča dostop do dokumenta ali spletne strani znotraj istega pogovornega okna: Portal nas s klikom na zavihek Avdio/Video popelje v multimedijski center, kjer lahko v živo spremljamo vse javne radijske postaje E (↑)zavíhati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
zdílati -am dov. (ȋ) pog. 1. (pre)prodati, razpečati mamilo: Popolnoma se strinjam s kolegom, da je treba na prste stopiti tistim, ki so dijakom mamilo zdilali oziroma so jim prinesli to marihuano 2. izpogajati: zdilati ugodno ceno obveznega zavarovanja; Kot idejni vodja si lahko s soinvestitorjem zdilal kar do 30 odstotkov kapitala E ↑dílatizdílati se -am se dov. (ȋ)
izpogajati se: zdilati se za večjo plačo; Zdilati se morate tam z enim podjetnikom, da vam bo milostno dal še en košček zemlje
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
zdravkomát -a m (ȃ) od leta 1999 do 2010 avtomat za potrjevanje veljavnosti kartic zdravstvenega zavarovanja in naročanje potrdil za zdravstveno zavarovanje v določenih državah v tujini: Evropsko kartico zdravstvenega zavarovanja ter konvencijska potrdila, ki jih je bilo doslej mogoče naročati tudi na zdravkomatih, bodo zavarovanci odslej lahko naročali prek spleta ali mobilnega telefona E (↑)zdràv + (↑)(ban)komát
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
zelêniSSKJ -a -o prid. (é) zelêna barétka -e -e ž (é, ẹ̑) nav. mn.
posebna vojaška enota v nekaterih državah, usposobljena za zahtevne vojaške operacije: ameriške zelene baretke; Je soustanovitelj in medvojni poveljnik zelenih baretk, vojaške enote, nastale v Sarajevu
zelêna máfija -e -e ž (é, á) ekspr.
organizirana skupina prekupčevalcev z zelenjavo in sadjem na velikih trgih, tržnicah: Trg vrtnin ureja zelena mafija
zelêna mêja -e -e ž (é, é)
območje državne meje med mejnimi prehodi, zlasti nenaseljeno, gozdnato: Na zeleni meji pri opazovanju in odkrivanju ilegalnih prebežnikov in njihovih pomagačev policistom pomagajo psi
zelêna revolúcija -e -e ž (é, ú)
1. v državah v razvoju izrazito povečanje pridelka, zlasti visokodonosnih vrst pšenice, koruze, riža, doseženo z visoko uporabo gnojil, pesticidov in drugih sredstev: Zelena revolucija je omogočila petkratni porast v proizvodnji hrane, toda to je bilo lahko doseženo le ob uporabi ogromnih količin kemikalij, ki se nevarno kopičijo v okolju in zastrupljajo tla
2. gibanje za spremembo odnosa in ravnanja družbe, politike, gospodarstva do okolja: Predsednik države je pozval k zeleni revoluciji in se zavzel za ustanovitev novega okoljevarstvenega telesa OZN
zelêna trgátev -e -tve ž (é, ȃ)
trganje še nezrelega grozdja z namenom uničenja grozdov in posledičnega zmanjšanja presežnih zalog vina na tržišču v zameno za državno denarno podporo: Med pridelovalci grozdja, ki so se prijavili za zeleno trgatev, predpisanim pogojem ustreza le en vinogradnik
zelêni čáj -ega -a m (é, ȃ)
1. poživljajoča pijača iz posušenih nefermentiranih listov čajevca: Zeleni čaj spodbuja presnovne procese in krepi imunski sistem
2. posušeni nefermentirani listi čajevca za pripravo te pijače: Korenček, paradižnik, paprika in zeleni čaj vsebujejo veliko antioksidantov, s čimer lahko povzročijo, da je koža videti mlajša
zelêni móst -ega -ú in -a m (é, ọ̑ ȗ; ọ̑)
most za varno gibanje predvsem divjih živali prek avtoceste: Z izgradnjo avtocestnega omrežja so bile prekinjene tisočletne stečine divjadi, kar se da popraviti z zelenimi mostovi oziroma umetnimi prehodi
zelêni ôtok -ega -óka m (é, ó ọ́)
zelena površina, navadno travnata, sredi mestnega asfaltnega ali betonskega okolja: Na sredi ploščadi je zeleni otok, obkrožen s skrbno prirezano živo mejo
zelêni podòrSSKJ -ega -ôra m (é, ȍ ó)
gnojenje z zelenimi rastlinami, ki se podorjejo; zeleno gnojenje: rastline za zeleni podor; Zelo uporabna za zeleni podor so žita
zelêno gíbanje -ega -a s (é, í)
delovanje skupine, množice za varovanje, ohranjanje narave, življenjskega okolja: Zelena gibanja, ki so se v Evropi pojavila v 70. in 80. letih, so v marsičem spremenila javno mnenje in stališča ljudi do okoljskih problemov
zelêno gnojênje -ega -a s (é, é)
gnojenje z zelenimi rastlinami, ki se podorjejo; zeleni podor: Ponekod v Evropi za zeleno gnojenje radi uporabljajo tudi špinačo
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
zêmeljskiSSKJ -a -o prid. (ē) zêmeljska stevardésa -e -e ž, člov. (ē, ẹ̑)
delavka na letališču, ki izdaja ali preverja letalske vozovnice, skrbi za namestitev, oskrbo in udobje potnikov pred poletom in po pristanku letala: Potnikom invalidom pomagajo zemeljske stevardese, in sicer jih spremljajo od okenca za prijavo na let prek carine in kontrole potnih listov skozi izhode do letala
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
zénbudíst -a m, člov. (ẹ̑-ȋ) kdor se ukvarja z zenbudizom, smerjo v budizmu, ki uči tehniko samoobvladovanja, notranje sprostitve: Zenbudist je vedno osredotočen na sedanji trenutek, predan in zaupljiv, poln sočutja, pozitivnih misli in razumevanja do vsega, kar ga obdaja E (↑)zén + (↑)budíst
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
ziheráštvo -a s (ȃ) pog., zlasti v sproščenem ožjem krogu nagnjenost k izraziti previdnosti in nenaklonjenost, odpor do tveganja: Smučarju letos na tekmah vsekakor ne gre več očitati ziheraštva E ↑ziheráš
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
zlátiSSKJ -a -o prid. (á) zláta malína -e -e ž (á, í)
nagrada za najslabše filmske dosežke, ki se vsako leto podeljuje v Hollywoodu: Film je prejel tri nominacije za najboljše kaskaderske dosežke in pet nominacij za zlato malino
zláta maturántka -e -e ž, člov. (á, ā)
maturantka, ki doseže izjemen splošni uspeh na maturi: Maturo je končala z odliko in si pridobila naziv zlate maturantke
zláti maturánt -ega -a m, člov. (á, ā á)
maturant, ki doseže izjemen splošni uspeh na maturi: Lani so na naši gimnaziji maturo opravili vsi, imeli pa smo tudi sedem zlatih maturantov, od teh sta dva zbrala vseh 34 točk
zláti prinašálec -ega -lca [prinašau̯ca] m, živ. (á, ȃ)
srednje velik lovski pes z mehko, dolgo, rahlo valovito dlako smetanove do zlate barve: Zlate prinašalce zaradi prikupne zunanjosti in značaja najpogosteje izberejo za pomočnike invalidom, njihova prednost je še, da razmeroma dolgo živijo
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
zmasakrírati -am dov. (ȋ) 1. pomoriti, poklati: Tragedija se je zgodila, ko je razjarjena množica zmasakrirala begunce, ki so si poiskali zatočišče v mestu 2. razmesariti: zmasakrirati truplo z nožem; Zmasakriral mu je obraz do nerazpozavnosti 3. ekspr. uničiti, onemogočiti: Mediji so ga zmasakrirali zaradi nepreverjanja informacij in doživel je že milijonske tožbe E (↑)masakrírati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
zminimizírati -am dov. (ȋ) zmanjšati do najmanjše mogoče mere: Cilj je, da ne samo zminimiziramo, ampak optimiziramo stroške, da bomo lahko omogočili boljšo dostopnost do zdravil in poskrbeli za boljše zdravstveno varstvo naših državljanov in državljank
// pripisati manjši pomen, težo čemu: zminimizirati zadevo; skušati zminimizirati dimenzijo stavke; Varčevalec, ki podvomi o višini izplačanih obresti med preobratom v gibanju obrestnih mer, se lahko obrne na banko, ki pa včasih poskuša svojo krivdo zminimizirati E ↑minimizírati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
zrelaksírati -am dov. (ȋ) pog. narediti, povzročiti, da postane kdo čustveno, duševno manj napet, nenapet: Dodatno se lahko zrelaksirate s poslušanjem glasbe, medtem ko vam lahko buljenje v TV in prebiranje časopisa ponovno zbijeta voljo do življenja E (↑)relaksírati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
žámetniSSKJ -a -o prid. (á) žámetna revolúcija -e -e ž (á, ú)
na Češkoslovaškem od 17. novembra do 29. decembra 1989 mirna, nenasilna politična revolucija, ki je povzročila prehod iz komunističnega v demokratični družbeni sistem: češkoslovaška žametna revolucija; osemnajsta obletnica žametne revolucije; Žametna revolucija je jeseni 1989 povzročila padec komunizma v nekdanji Češkoslovaški
// mirna, nenasilna politična revolucija, ki povzroči spremembo družbenega sistema: izpeljati žametno revolucijo; voditelj gruzijske žametne revolucije; Na prvi pogled je videti, da so voditelja z mirno žametno revolucijo odnesli privrženci opozicije, ki so skoraj tri tedne protestirali pred zgradbo parlamenta
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
žúrati -am nedov. (ȗ) pog. preživljati čas v družbi, navadno v poznem večernem ali nočnem času, pogosto v povezavi z glasbo, s plesom; žurirati: žurati do jutra; hoditi žurat s prijatelji; Nameravam študirati in zraven delati, poleg tega pa še žurati, tako da se kar veselim študentskega življenja E ↑žúr
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
žúrka -e ž (ȗ) 1. pog. zasebna družabna prireditev za ožji krog zlasti mlajših povabljencev, navadno v poznem večernem ali nočnem času, pogosto v povezavi z glasbo, s plesom; žurSSKJ: Če želi vaš otrok doma pripraviti žurko, mu ne nasprotujte 2. pog. družabna prireditev, namenjena zabavi, navadno v poznem večernem ali nočnem času, pogosto v povezavi z glasbo, s plesom; zabavaSSKJ, žur (1): novoletna žurka; V kavarni, kjer so pile kavo, je natakarica pospravljala po študentski žurki, ki se je zavlekla do šeste zjutraj 3. pog. prijetno vzdušje; žur (2): Glasbena skupina zna narediti žurko 4. ekspr. zelo neprijetno dogajanje; žur (3): Ko je pijan, se žena zapre v hišo, zaklene, on robanti celo noč, nazadnje uspe vlomiti in imamo celo žurko E = hrv., srb. žȗrka iz ↑žúr
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
žvižgáčSSKJ -a m, člov. (á) zaposleni ali nekdanji zaposleni, ki razkrije nezakonito ravnanje članov svoje organizacije: najeti žvižgača; zaščita žvižgačev; Žvižgač ima v podjetju, organizaciji, vladni ali javni službi neposreden dostop do informacij o spornem ravnanju, o katerem obvesti organe pregona ali javnost E (↑)žvížgati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.