á1 á-ja tudi á ája tudi á -- m, prva in druga oblika z -em (ȃ; ȃ; ȃ) |ime črke ali glasu|: od ~ do ž; z malim a-jem; nerazločni a-ji; učenec iz prvega ~ ‹1. a›; točka ~; ton ~; šahovsko polje ~1; prim. a-

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

ad absúrdum nač. prisl. zv. (ȗ) lat. cit. do nesmisla: gnati spor ~ ~

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

afinitéta -e ž, pojm. (ẹ̑) knj. pog. imeti ~o do česa nagnjenje, naklonjenost; kem. ~ kovin do kisika

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

agápe -- ž (ȃ) |obred prvih kristjanov|; pojm. |ljubezen do bližnjega|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

ambivalénten -tna -o (ẹ̑) ~o razmerje do drugih |protislovno, dvojno|
ambivaléntnost -i ž, pojm. (ẹ̑) |protislovnost, dvojnost|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

antipatíja -e ž, pojm. (ȋ) ~ do koga nenaklonjenost, odpor; osebna nagnjenja in ~e

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

apatíja -e ž, pojm. (ȋ) brezčutnost, topost: bolnikova ~; ~ do življenja

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

apríl -a m (ȋ) trajati od prvega do petega ~a; prireditve (meseca) ~a, v (mesecu) ~u; prvi ~ |dan potegavščin, šal|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

avêrzija -e in averzíja -e ž, pojm. (é; ȋ) ~ do pijancev odpor, mržnja

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

ávtoagresíven -vna -o (ȃȋ) |napadalen do samega sebe|: biti ~
ávtoagresívnost -i ž, pojm. (ȃȋ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

b1 b-ja tudi b -- [bə̀ bə̀ja in bé bêja tudi bə̀ in bé] m, prva oblika z -em (ə̏; ẹ̑ ȇ; ə̏; ẹ̑) |ime črke ali glasu|: od ~ do g; mali ~; razred ~; dva b-ja; učenec iz drugega ~ ‹2. b›; prim. b-2

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

B1 B-ja tudi B -- [bə̀ bə̀ja in bé bêja tudi bə̀ in bé] m, prva oblika z -em (ə̏; ẹ̑ ȇ; ə̏; ẹ̑) |ime črke|: od ~ do G; veliki ~; vitamin ~; dva B-ja; kakovost ~ 2; prim. B-

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

balín -a m (ȋ) zadeti ~; knj. pog. ostriči na ~ do golega

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

bél3 -a -o tudi bél -a -ó [-u̯]; bolj ~, tudi -êjši -a -e (ẹ́; ẹ́ ẹ́ ọ̑; ȇ) ~ cvet; Sneg je ~; snežno ~; ~ kot mleko
béli -a -o (ẹ́) ~ kruh; poud. Knjiga je zagledala ~ dan |je izšla|; poud. plesati do ~ega dne |vso noč, do jutra|; publ. ~a celina Antarktika; ~a tehnika |električni gospodinjski aparati|; ~a garda; poud. biti ~a vrana |redkost, izjema|; ~o vino; publ. trgovina z ~im blagom z dekleti
béli -ega m, člov. (ẹ́) ~ in črni; enakopravnost z ~imi z belci
béla -e ž, rod. mn. -ih (ẹ́) poud. ne reči ne ~e ne črne |molčati|
bélo -ega s, pojm. (ẹ́) v ~ oblečena; poud. dokazati črno na ~em |pisno; neizpodbitno|; poud. pogledati z ~im |jezno|; snov., prakt.sp. liter ~ega belega vina
bélost -i tudi belóst -i ž, pojm. (ẹ́; ọ̑)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

beséda -e ž, rod. mn. tudi besedí (ẹ̑)
1. pomen ~e; prevajati od ~e do ~e |dobesedno|; z drugimi ~ami |drugače povedano|; poud.: ~ vseh besed |zelo pomembna|; To so same ~e |brez vsebine|; vznes. ~e ljubezni
2. imeti glavno ~o; poud.: držati ~o |izpolnjevati obljubljeno|; prelomiti ~o |ne izpolniti dogovorjenega|; Častna ~, tako je bilo |res, zares|; biti mož ~ |držati obljubo|; z eno ~o (povedano) |na kratko|
3. pojm. vezana ~ pesništvo, poezija; poud. ~ je bila o knjigi |govorili so|; vznes.: božja ~ |evangelij|; materina ~ |materinščina|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

bíčati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; bíčanje (í ȋ; ȋ) koga/kaj ~ ujetnika; poud. ~ napake, razmere |močno grajati|
bíčati se -am se (í ȋ; ȋ) ~ ~ do krvi

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

blížnji -a -e (ȋ) ~ kraj
blížnji -ega m, člov. (ȋ) ljubezen do ~ega
blížnje -ega s, pojm. (ȋ) od ~ega k daljnemu
blížnjost -i ž, pojm. (ȋ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

brezbrížen -žna -o; -ejši -a -e (í; ȋ; í; ȋ) ~ človek; redk. ~ otrok brezskrben; biti ~; brezbrižen do koga/česa ~ ~ drugih; ●brezbrižen nasproti komu/čemu ~ ~ lačnim do lačnih; brezbrižen za koga/kaj ~ ~ okolico
brezbrížnost -i ž, pojm. (í; ȋ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

brežína -e ž (í) priveslati do ~e do brega; grad. utrjevati ~e

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

bruceváti -újem, °brucováti -újem nedov. -ujóč, -eváje, °-ováje; -àl -ála, -àt; brucevánje, °brucovánje; (-àt) (á ȗ; á ȗ) šol. žarg. ~ do jutra

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

cíncati -am nedov. -ajóč, -áje; cíncanje (ȋ) slabš.: Dolgo je cincal, preden se je odločil |omahoval, se obotavljal|; Celo uro sva cincala do doma |počasi hodila|; knj. pog. cincati koga ~ otroka zibati; knj. pog. cincati z/s čim Konj ~a z glavo maje

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

čàs čása m, pojm. (ȁ á)
1. ~ teče; Svoje ~e je bil bogat nekoč; zgodbe iz starih ~ov; v večernem ~u |zvečer|; poud. zlati ~i |dobri, uspešni|; števn. štirje letni ~i; ~i v angleščini
2. dalj ~a biti odsoten; od ~a do ~a pogledati skozi okno; za ~a se umakniti začasa, pravočasno; za ~a pouka |med poukom|; čez ~ priti; vsak ~ priti kmalu; s ~om se bo marsikaj spremenilo sčasoma; knj. pog. vsake toliko ~a od časa do časa; poud. hoditi s ~om |biti napreden|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

četŕti -a -o vrstil. štev. (ŕ) ~ razred; ~ega marca ‹4.›; ob ~i uri |ob 4. uri; ob 4h; ob 4.00; ob 16. uri; ob 16h; ob 16.00|; biti ~; ~ del česa četrtina; Karel IV. |Četrti|; priteči na cilj ~a
četŕti -ega m, člov. (ŕ) ~ ne dobi medalje; nečlov. imeti čas do 30. ~ega ‹4.› |do 30. aprila|
četŕta -e ž, rod. mn. -ih (ŕ) Pridite po ~i |po 4. uri; po 16. uri|; hoditi v ~o |v četrti razred gimnazije|; avt. žarg. voziti v ~i, s ~o v četrti prestavi
v četŕto zapored. prisl. zv. (ŕ) ~ ~ srečati sosedo četrtič

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

čéz1 prisl. (ẹ̑)
1. smer. prostor. ~ priti; gledati ~; neknj. pog.: Mleko gre ~ prekipi; iti ~ čez mejo
2. mer. segati do kolen in še ~; priti opoldne ali malo ~; Voda je ~ in ~ preplavila bregove |popolnoma|
3. mestov. prostor. tam ~
na čéz in načéz nač. prisl. zv. (ẹ̑) prevzeti delo ~ ~; govoriti bolj ~ ~

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

čigáv2 -a -o poljubn. svoj. zaim. (á) Če je žoga padla na ~ vrt, je bilo težje spet priti do nje; Ali ta pes ni od nikogar? -Gotovo je ~

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

člének -nka m (ẹ̑) ~i na prstih; pokr. gaziti blato do ~ov do gležnjev; poud. ~ v verigi dogodkov |eden od dogodkov|; jezikosl. vprašalni ~

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

človéčen -čna -o; -ejši -a -e (ẹ́; ẹ́) neobč. človeški: ~o ravnanje; človečen do koga biti ~ ~ nasprotnikov
človéčnost -i ž, pojm. (ẹ́) neobč. človeškost

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

čŕka -e ž (ŕ) pisane ~e; od prve do zadnje ~e |od začetka do konca|; razumeti po ~i |dobesedno|; poud.: biti do ~e tako |popolnoma, čisto|; slepo se držati ~e zakona |zakona|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

čutíti in čútiti -im nedov. čúti -te in -íte, -èč -éča; čútil -íla, čúten -a; čútenje in čutênje; (čútit) (í/ȋ/ú ú) koga/kaj ~ bolečino, nevarnost; Pes ~i ljudi; čutiti kaj do koga ~ ljubezen do ljudi; čutiti kaj za koga ~ razumevanje za otroka; čutiti kaj pred kom/čim Pred očetom ~i strah; čutiti z/s kom ~ z reveži; globoko ~; Roka ne ~i več
čutíti ga in čútiti ga -im ga (í/ȋ/ú ú) knj. pog., poud. |biti vinjen|
čutíti se in čútiti se -im se (í/ȋ/ú ú) koga ~ ~ tujca v domovini; čutiti se kakšnega ~ močnega; Čutila se je dolžno, da pomaga; poud. V zraku se ~i pomlad |je|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

D1 D-ja in D -- [də̀ də̀ja in dé dêja tudi də̀ in dé] m, prva oblika z -em (ə̏; ẹ̑ ȇ; ə̏; ẹ̑) |ime črke|: od ~ do G; veliki ~; red ~; vitamin ~; prim. D-

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

dáleč2 povdk. (á) Do žetve je še ~

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

dán1 dnéva m, ed. tudi dán dné -évu -- -évu -ém; -éva dní -éma -éva -éh -éma; -évi dní -ém dní -éh -évi (ȃ ẹ̑)
1. tretji ~ v letu; ~ in noč; sončen ~; čez dva dni; Dober ~ |pozdrav|; brezskrbni ~evi; ~evi mladosti
2. rojstni ~; uradni ~evi; Prešernov ~; ~ državnosti; urad. dopis z dne 10. maja; Ljubljana, dne 26. 5.
3. Za dne je prišel; K ~u zvoni; spati čez ~; Večkrat na ~ ga vidi; Z dnem je pritisnil mraz |proti jutru|; Ves ~ se potepa; ~ na ~, ~ za dnem, iz ~eva v ~, noč in ~ misli na to |kar naprej, neprenehoma|
4. poud.: Svoj živ(i) ~ tega še nisem videl |še nikoli|; Do konca svojih dni ti bom hvaležen |do smrti|; Na ~ z besedo |povej, kaj misliš|; govoriti tja v en ~ |brez premisleka|; Pri belem ~evu se je zgodilo |podnevi; ne skrivaj, javno|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

dánes [nə] čas. prisl. (á) ~ je njegov god; ~ popoldne; Pridi ~ teden čez sedem dni; Ognjišča so ~ že redka zdaj; star. Še ~ ta dan se ga spominjajo še zmeraj; za ~
dánes -- [nə] m, pojm. (á) Prepad med takrat in ~ se povečuje; Služba od ~ do jutri nezanesljiva

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

délati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; délanje (ẹ́ ẹ̑)
1. kaj ~ čevlje, malto; žarg. ~ glavo operirati; ~ čudeže; ~ izpit |opravljati|; ~ maturo |maturirati|; ~ korake |korakati|; ~ kupčije |kupčevati|; ~ napake |motiti se|; ~ nemir; Vaša obleka se že ~a; delati kaj iz česa ~ gumi iz kavčuka; delati kaj z/s čim ~ cesto s stroji; ~ glasove z govorilnimi organi |tvoriti|; delati koga/kaj kakšnega/kakšno ~ kaj zanimivo; Ta frizura jo ~a mlajšo |jo pomlajuje|; delati komu kaj ~ fantu novo obleko; poud. ~ staršem žalost, veselje |žalostiti, veseliti jih|; delati proti komu/čemu ~ ~ oblasti, okupatorju |delovati|; Veliko ~amo ●na tem za to; delati za koga/kaj ~ ~ brata; ~ ~ mir na svetu; ~ ~ stranke od desete do dvanajste ure; ●delati na čem ~ ~ slovarju pri slovarju; sestavljati slovar; delati z/s kom/čim ~ s kemikalijami |imeti opraviti|; knj. pog. Rad ~a z ljudmi; grdo ~ z otroki, z jezikom |ravnati|
2. ~ in počivati; ~ na polju, pri stroju, v podjetju; ~ od jutra do večera; dobro, uspešno ~; ~ na roko, ročno; ~ kot konj, kot mravlja, kot črna živina; ~ kakor za stavo |hitro|; knj. pog.: Srce je začelo spet ~ biti, utripati; Naprave odlično ~ajo delujejo; Sin že ~a je zaposlen; Strup je začel hitro ~ delovati, učinkovati
délati se -am se (ẹ́ ẹ̑)
1. Led se ~a; Mrak se ~a mrači se; Škoda se ~a
2. delati se kakšnega tudi kakšen ~ ~ bolnega tudi bolan; ~a ~, da spi

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

delavóljen -jna -o; -ejši -a -e (ọ́; ọ́ ọ̑ ọ́; ọ́) neobč. voljen delati
delavóljnost -i ž, pojm. (ọ́) neobč. volja do dela

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

devétdeset1 -- s (ẹ̑) šteti do ~; ~ deljeno s petnajst je šest ‹90 : 15 = 6›

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

devetnájst1 -- s (á) Deset plus devet je ~ ‹10 + 9 = 19›; šteti do ~

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

devetnájsti -a -o vrstil. štev. (á) priti do ~e ure |do 19. ure; do 19h; do 19.00|; ~o stoletje ‹19.› |1801—1900|
devetnájsta -e ž, rod. mn. -ih (á) Kliči po ~i |po 19. uri|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

díh -a m (ȋ) pogostnost ~ov; pojm. zadrževati ~ dihanje; privzdig. ~ večernih sapic pihljanje; poud.: pomladni ~ |prvo znamenje pomladi|; ~ smrti |bližina smrti|; vztrajati do zadnjega ~a |do smrti|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

dlakocépiti -im nedov. dlakocépljenje (ẹ́ ẹ̑; ẹ̑) poud. Rad ~i |razčlenjuje problem do nepomembnih malenkosti|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

dnò -à s, dv. -ì -òv/-ôv/dán -ôma -ì -ìh/-éh -ôma; mn. dnà -òv/-ôv/dán dnòm -à -ìh/-éh -í (ȍ ȁ) morsko ~; ~ jame, soda; knj. pog. iti na ~ potopiti se; poud.: ~ družbe |najrevnejši sloj|; dojeti do ~a |popolnoma|; iz ~a srca biti hvaležen |zelo|; izpiti kozarec do ~a |do konca|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

dó -ja tudi dó -- m, prva oblika z -em (ọ̑; ọ̑) glasb.

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

do1 [poudarjeno dò] predl. z rod., nasprotnostni par je od
1. dosegovni
a) prostorski priteči ~ cilja; Voda mu je segala ~ pasu; star. Stopi no stopi ~ soseda, da nam pomore k sosedu
b) časovni ~ novega leta je še daleč; ~ volitev ne manjka veliko
c) količinski ~ sto kilogramov težko breme; kazen ~ deset tisoč tolarjev
2. razmejevalni, v zvezi z od
a) prostorski od Celja ~ Žalca
b) časovni od jutra ~ večera
c) šteti od ena ~ deset
3. merni premočen ~ kože; urezati se ~ krvi; ~ dobrega se seznaniti s problemi; poud. ganiti ~ solz |zelo|
4. določevalni ljubezen ~ domovine; pravica ~ pokojnine; veselje ~ glasbe
5. vezljivostni Fantu je veliko ~ tega dekleta; Ni mu dosti ~ učenja

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

do2 presoj. člen. skoraj: Vas ima ~ sedemdeset hiš; ~ dvajset minut hoda; napisati ~ sto vrstic največ

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

dó.. varianta predp. do.. po umiku naglasa (ọ́) star. dójdem

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

dô.. varianta predp. do.. po umiku naglasa (ó) star. dôšel -šla -o

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

dò.. predp. obr. (ȍ) |dodatno| dòdiplómski; dòzavarováti, dòkapitalizírati

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

do.. [poudarjeno dò] predp.; nasprotnostni par je od..; varianti dó.. (star. dójdem), dô.. (star. dôšel) po umiku naglasa
I. izpredložna glag.
1. 'doseganje' dozídati do slemena, dokopáti se do spoznanja
2. 'dodajanje' dodáti, dodélati, dokúhati, doplačeváti
3. 'končnost' dokončáti, doséči, doslužíti, doštudírati, dogorévati
4. 'uspešnost' doklícati, dopovédati, domísliti se, dočákati
II. izpredložna imenska
1. dokolénke, dopŕsje, dosórej, dókaj, dopóldne, dodôbra
2. dokomólčen, dosmŕten, dozdájšnji
III. izpodstavna dodeláva, dodátek, dokvalifikácija, doklícen, dókajšen, dopísen

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

dôba -e ž (ó) delovna ~; deževna ~; ~ napredka; v ~i desetih let v času; v ~i pubertete v puberteti; poud. življenjska ~ strojev |doba delovanja|
do tístih dôb čas. prisl. zv. (ȋ ȏ) star. do takrat, do tedaj: ~ ~ ~ še ni mislil na to

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

dóber dôbra -o; bóljši -a -e (ọ́ ó ó; ọ̑) ~ človek; biti ~; knj. pog.: Še vedno nisem ~ zdrav; S tobakom sem ~ za pol leta založen, preskrbljen; ~ si, da si upaš pogumen; dober za koga/kaj Mleko je ~o ~ otroke; Ta obleka ni ~a ~ v šolo; dober proti čemu Čaj je ~ ~ prehladu; dober z/s kom/čim Bodi ~ z njim prizanesljiv, usmiljen
bóljši -a -e (ọ̑) kupovati samo izdelke ~e kakovosti; šalj. njegova ~a polovica |žena|
nàjbóljši -a -e in nájbóljši -a -e (ȁọ̑; ȃọ̑) ~e želje za rojstni dan; poud. Tega pri ~i volji ne morem storiti |kljub veliki pripravljenosti|
dôbri -ega m, člov. (ó) veseliti se ~ih
bóljši -ega m, člov. (ọ̑) nagraditi ~ega
nàjbóljši -ega in nájbóljši -ega m, člov. (ȁọ̑; ȃọ̑) izročiti nagrado ~emu
dôbra -e ž, rod. mn. -ih (ó) poud. povedati nekaj ~ih |šal|
dôbro -ega s, pojm. (ó) ~ega ni nikoli dovolj
bóljše -ega s, pojm. (ọ̑) želeti komu kaj ~ega
nàjbóljše -ega in nájbóljše -ega s, pojm. (ȁọ̑; ȃọ̑) želeti komu vse ~; snov., poud. natočiti komu ~ega |najboljše vino|
do dôbrega mer. prisl. zv. (ȏ) ~ ~ se odpočiti popolnoma
dôbrost -i in dobróst -i ž, pojm. (ó; ọ̑) zastar. dobrota

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

dobojeváti -újem dov. dobojevánje; drugo gl. bojevati se (á ȗ) neobč. Dobojevali smo |končali boj|; neobč., z notranjim predmetom dobojevati kaj ~ poslednji boj
dobojeváti se -újem se (á ȗ) do česa ~ ~ ~ zmage

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

doboríti se -ím se dov. dobóril se -íla se, nam. doborít se/doborìt se; drugo gl. boriti se (í/ȋ í) dobojevati se: do česa ~ ~ ~ svobode; ~ ~ na položaj

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

dobráti -bêrem dov., 3. os. mn., privzdig. doberó, nam. dobràt; dobránje; drugo gl. brati (á é) Učenec je dobral
dobráti se -bêrem se (á é) do česa ~ ~ ~ konca knjige

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

dočísta prisl. (ȋ) neobč.
1. nač. ~ umiti do čistega
2. mer. ~ izprazniti; ~ osiveti, uničiti popolnoma, čisto

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

doglédati -am dov.doglèj/doglêj doglêjte, star. doglédi -te; -an -ana; doglédanje (ẹ́ ẹ̑) kaj ~ konec poti; neobč. ~ človeško neumnost doumeti, dojeti; dogledati do česa ~ ~ vrha

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

dognáti -žênem dov. dognánje; drugo gl. gnati (á é) kaj ~ resnico; dognati kaj do česa neobč. ~ prevod do popolnosti izoblikovati; star. ~ kupčijo do konca izvesti, narediti

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

dogoréti -ím dov. dogorênje; drugo gl. goreti (ẹ́ í) Sveča je dogorela; dogoreti do česa ~ ~ polovice

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

dogrêbsti -grêbem in dogrêbsti se -grêbem se dov.; drugo gl. grebsti (é) do česa ~ ~ kamna; sleng. ~ ~ premoženja pridobiti si ga

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

dohòd -óda m (ȍ ọ́) zapreti ~ do šole

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

dojádrati -am dov. dojádranje (ȃ) do česa ~ ~ otoka

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

dojáhati -am tudi dojáhati -jášem dov. -aj -ajte tudi -i -ite; dojáhanje (á; ȃ; á; ȃ) do česa ~ ~ vasi prijahati

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

dokléj in doklèj čas. prisl. (ẹ́/ẹ̑; ȅ) do kdaj: ~ misliš ostati tu; Bomo videli, ~ se bodo upirali

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

dokopáti -kópljem tudi dokopáti -ám dov.; drugo gl. kopáti (á ọ́; á ȃ) kaj ~ še del jarka; ~ temelje; dokopati do česa ~ ~ polovice vinograda
dokopáti se -kópljem se tudi dokopáti se -ám se (á ọ́; á ȃ) ~ ~ skozi sneg v zavetišče; poud. dokopati se do česa ~ ~ ~ spoznanja |s trudom priti|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

dokopávati se -am se nedov. -ajóč se, -áje se; dokopávanje (ȃ) poud. do česa ~ ~ ~ bogastva |s trudom prihajati|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

dôlgo2 [u̯g] povdk. (ȏ) ~ je še do večera

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

dolžnóst -i [u̯ž] ž (ọ̑) moralna ~; poklicne ~i; ~ do otrok; vršilec ~i ‹v. d.› direktorja; prevzeti ~i predsednika |službo, naloge|; ravnati po uradni ~i uradno; Tvoja ~ je, da to storiš |pričakuje se|; publ. izpolniti svojo državljansko ~ |voliti|; poud. To je naša sveta ~ |zelo velika|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

domála presoj. člen. (ȃ) skoraj, do malega: ~ vse je uničeno

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

do málega presoj. člen. zv. (ȃ) skoraj: ~ ~ vsi so prišli

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

domêhka in doméhka nač. prisl. (ȇ; ẹ̑) redk. skuhati kostanj ~ do mehkega

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

domíšljati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; domíšljanje (í) kaj ~ svoj odnos do umetnosti; neobč. domišljati koga na kaj ~ soseda na plačilo spominjati
domíšljati se -am se (í) neobč. koga/česa ~ ~ znancev, preteklosti spominjati se
domíšljati si -am si (í) ~ ~ preveč; neobč. domišljati si kaj ~ ~ vse najhujše misliti si, predstavljati si

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

domôči se -mórem se dov. domógel se domôgla se (ó ọ́) neobč. do česa ~ ~ ~ oblasti

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

dopétnik -a in dopêtnik -a m (ẹ̑; ȇ) poud. kožuh ~ |do pet segajoč kožuh|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

doplávati -am dov. (ȃ) ~ do brega, k bregu

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

dopláviti -im tudi doplavíti -ím dov. doplávil -a tudi doplávil -íla, nam. doplávit tudi doplavít/doplavìt; drugo gl. pláviti (á ȃ; ȃ; í/ȋ í) kaj ~ les do brega, k bregu

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

doplésati in doplesáti -pléšem dov.; drugo gl. plesati (ẹ́/á ẹ́) kaj ~ ples; doplesati do česa ~ ~ mize

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

doplúti -plôvem in doplúti -plújem dov., nam. doplùt/doplút; drugo gl. pluti (ú ó; ú) ~ do brega; ~ v pristanišče

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

dopomôči -mórem dov. dopomógel dopomôgla (ó ọ́) redk. pomagati, pripomoči: komu do česa ~ delavcu do pravice

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

doprášati tudi doprašáti -am dov.; drugo gl. prašati (á/á á) pokr. kaj vse ~ in oditi povprašati, vprašati
doprášati se tudi doprašáti se -am se (á/á á) pokr. do česa ~ ~ ~ hiše dovprašati se

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

dorásti1 -rástem dov., nam. doràst; drugo gl. rasti1 (á) zgodaj ~; dorasti koga ~ sošolce; dorasti do česa Drevo je doraslo do strehe; dorasti v koga/kaj ~ ~ moža; dorasti za kaj ~ ~ delo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

dosihdôb čas. prisl. (ȏ) star. do zdaj: ~ se še niso srečali

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

dosíta prisl. (ȋ) neobč.
1. nač. ~ se najesti do sitega
2. mer. ~ se nasmejati zelo, močno

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

doslêj in doslèj kaz. čas. prisl. zaim. dosega sedanjosti (ȇ; ȅ) do zdaj: ~ se še ni vrnil

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

dosorêj čas. prisl. (ȇ) star. do zdaj: To mi ~ ni prišlo na um

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

dôsti3 mer. prisl. (ó)
1. Do odhoda je še ~ časa; ~ delati; To ga ne bo ~ prizadelo
2. Zdaj je ~ boljši; Z avtomobilom se pride ~ prej
3. ~ si star, da lahko razumeš; ~ je tega čakanja; ~ dolgo ste spali, takoj vstanite

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

dôsti4 povdk. (ó) Tonetu je bilo ~ do posestva; ~ ji je bilo spletk; Zdaj mi je pa ~ |Naveličan sem|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

dostòp -ópa m (ȍ ọ́) urediti ~ do hiše; pojm. ovirati ~ v mesto; imeti prost ~ do morja

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

dosúha nač. prisl. (ȗ) neobč. do suhega: ~ obrisana posoda

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

doštéti -štêjem dov., nam. doštèt/doštét; drugo gl. šteti (ẹ́ ȇ) ~ do sto

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

dotehdôb kaz. čas. prisl. (ȏ) star. do zdaj

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

dotehmál [-u̯] kaz. čas. prisl. (ȃ) star. do takrat, do zdaj: Slovo je bilo težko, ker ~ še ni šel od doma

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

dotípati -am in dotípati -ljem dov. -aj -ajte in -i -ite; -an -ana; dotípanje (í ȋ; ȋ; í ȋ; ȋ) kaj ~ vrata
dotipati se -am se in dotípati se -ljem se (í ȋ; ȋ; í ȋ; ȋ) do česa ~ ~ ~ vrat; neobč. ~ ~ ~ bistvenega |z razmišljanjem priti|; neobč. dotipati se česa ~ ~ vrat do vrat

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

dotipávati se -am se nedov. -ajóč se; dotipávanje (ȃ) do česa ~ ~ ~ izhoda

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

dotlêj in dotlèj kaz. čas. prisl. zaim. dosega nesedanjosti (ȇ; ȅ) do takrat: Vse ~ je bil živahen otrok

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

dovêsti -vêdem dov.; drugo gl. vêsti (é) neobč. pripeljati, privesti: koga ~ prijatelja na dom; dovesti komu koga/kaj ~ ponesrečencu zdravnika; dovesti do česa Kaj je dovedlo do tega

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

dovléči -vléčem dov., nam. dovléč/dovlèč; drugo gl. vleči (ẹ́) neobč. privleči: kaj ~ veliko vejo
dovléči se -vléčem se (ẹ́) poud. do česa ~ ~ ~ zavetja |s trudom, naporom priti|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

dovoljeváti -újem nedov. -ujóč, -eváje; -àl -ála, -án -ána; dovoljevánje; (-àt) (á ȗ) komu kaj ~ delavcu počitek; publ. Skakalnica ~uje skoke do 200 m |na njej so mogoči skoki|
dovoljeváti si -újem si (á ȗ) kaj Vse si ~nje

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

dovòz -ôza m, pojm. (ȍ ó) ~ peska; poškodba blaga med ~om; števn. urediti ~e do stavbe

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

dovprášati tudi dovprašáti -am dov.; drugo gl. vprašati (á/á á) koga/kaj o kom/čem ~ vse o študiju povprašati, vprašati
dovprášati se tudi dovprašáti se (á/á ȃ) do česa ~ ~ ~ prave poti

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

dovŕtati -am dov. (ŕ; ȓ) do česa ~ ~ nasprotne strani; poud. ~ ~ njegove skrivnosti

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

dozídati tudi dozidáti -am dov. drugo gl. zidati (í/á í) kaj ~ cerkev; ~ še eno nadstropje; dozidati kaj do česa ~ hišo do slemena

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

dozoréti -ím dov. dozorênje in dozorétje; drugo gl. zoreti (ẹ́ í) Sadje ~i; neobč. dozoreti do česa Stvar je dozorela do vrhunca; dozoreti v koga/kaj ~ ~ moža

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

dúšek -ška m, tudi živ. (ú; ȗ) star. požirek; zastar. vdih; poud. dati ~a čemu |sproščeno kaj izraziti|; star. priti do ~a zajeti sapo; oddahniti se; poud. izpiti kaj na ~, v ~u |ne da bi se vmes oddahnil|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

dvá dvé dvé glav. štev. dvéh dvéma -á/-é/-é -éh -éma (ȃ ẹ̑ ẹ̑) ~ brata; roman v ~eh delih; ~e uri; pred ~ema letoma, ●pred dvemi leti; knj. pog. imeti jih ~e manj kot sedemdeset |oseminšestdeset let|; prakt.sp. ~ čaja, prosim dve skodelici; Pokažite mi tista ~ vzorca; poud.: Že ~, tri tedne se nista videla |približno|; Do trgovine ima ~ koraka |zelo blizu|; ubiti ~e muhi na en mah |hkrati opraviti dve stvari|
dvá dvéh m, člov. (ȃ ẹ̑) Zunaj te ~ čakata; poud. delati, jesti za ~ |zelo veliko|; Kjer se prepirata ~, tretji dobiček ima
dvé dvéh ž, člov. (ẹ̑ ẹ̑) Sprehajale so se po ~ in ~; nečlov. Ura je ~; ob ~eh ponoči |ob 2. uri; ob 2h; ob 2.00|
dvé dvéh s, člov. (ẹ̑ ẹ̑) Imajo tri dekleta, ~ sta že poročeni

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

dváindvájset -ih glav. štev. (ȃȃ) razred z ~imi učenci; Ura je ~
dváindvájset -ih m, ž, s mn. (ȃȃ) delati do ~ih |do 22. ure; do 22h; do 22.00|; prakt.sp. dekle pri ~ih pri dvaindvajsetih letih

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

dvájset1 -- s (ȃ) ~ deljeno s pet je štiri ‹20 : 5 = 4›; številke od ena do ~

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

dvájset2 -ih glav. štev. (ȃ) ~ korakov; zbrano delo v ~ih zvezkih; imeti okoli ~ let
dvájset -ih m, ž, s mn., člov. (ȃ) tri od ~ih; ~im so dali odpoved; Na izboru manekenk so izbrali pet od ~ih; nečlov. priti do ~ih |do 20. ure; do 20h; do 20.00|; prakt.sp. dekle pri ~ih pri dvajsetih letih

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

dvájseti -a -o vrstil. štev. (ȃ) ~ rojstni dan; ~ega marca ‹20.›; okoli ~e ure |okoli 20. ure; okoli 20h; okoli 20.00|; ~o stoletje; ~ del celote dvajsetina; v ~ih letih ~ega ‹20.› stoletja |1920—1929|
dvájseta -e ž, rod. mn. -ih (ȃ) čakati do ~e |do 20. ure|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

dvanájsti -a -o vrstil. štev. (ȃ) biti v ~em letu; priti do ~e ure |do 12. ure; do 12h; do 12.00; do 24. ure; do 24h; do 24.00|; ~ del celote dvanajstina
dvanájsti -ega m (á) končati 31. ~ega ‹12.› |31. decembra|
dvanájsta -e ž, rod. mn. -ih (á) oglasiti se pred ~o |pred 12. uro; pred 24. uro|; poud. prispeti pet minut pred ~o |v zadnjem trenutku|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

dvésto1 -- s (ẹ̑) ~ deljeno s petdeset je štiri ‹200 : 50 = 4›; šteti do ~

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

éks velel. medm. (ẹ̑) neknj. pog. Pijmo, ~ do dna

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

éksati -am dvovid., nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; éksanje (ẹ̑) neknj. pog. |izpiti do dna|: na kaj ~ ~ sinovo zdravje

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

eksplodírati -am dvovid., nedov. -ajóč; eksplodíranje (ȋ) Smodnik ~a; poud. ~ za prazen nič |zelo se razjeziti|; brezos., poud. Tudi na tem koncu sveta bo eksplodiralo |prišlo do spopada|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

empíričen -čna -o; bolj ~ (í) priti do česa po ~i poti (izkustveni)
empírični -a -o (í) ~a filozofija; kem. ~a formula
empíričnost -i ž, pojm. (í)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

èn1 êna -o glav. štev., sam. êden [də] (ȅ é é)
1. ~ tolar; ~a oseba; ~o pero; imeti ~ega otroka; kovanci po ~ tolar; slep na ~o oko; Niti ~ list se ni zganil; knj. pog.: ~ čas čakati nekaj časa; Že ~e tri dni ga ni približno, kake; ~a vrata so še odprta; imeti samo ~e čevlje; poud. vsi kot ~ mož |enotno, složno|; ~a lastovka ne naredi pomladi |Iz enega primera se ne morejo delati splošni sklepi|
2. v zvezi en — drug Na ~em koncu mesta zidajo, na drugem podirajo; Po ~i strani so zadovoljni, po drugi pa še dvomijo; neknj. pog. ~i vaščani so bili za, mnogi drugi pa proti nekateri; knj. pog. prevažati ljudi z ~ega brega na drugega z brega na breg
3. enak, isti: biti ~ih misli; živeti pod ~o streho; jesti ~o in isto jed
4. v zvezi s sam poud.: Njeno življenje je ~a sama bridkost |je zelo žalostno|; V množici sem spoznal ~ega samega rojaka |samo enega|
êden ênega m, člov. (é) stopati v koloni po ~; ~ je zbežal, trije so ostali; poud. Vsi do ~ega so prišli |prav vsi|; Vsi za enega, ~ za vse
êna -e ž, člov., rod. mn. -ih (é) neknj. pog. ~ čez drugo govorita obe hkrati
êno -ega s (é) Imeli so dve teleti. Eno so prodali; ~ z drugim |oboje|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

ênaindvájset2 -ih glav. štev. (é/ȇȃ) razred z ~imi učenci; igr. |hazardna igra|
ênaindvájset -ih m, ž, s mn. (é/ȇȃ) prakt.sp. fant pri ~ih pri enaindvajsetih letih; delati do ~ih |do 21. ure; do 21h; do 21.00|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

evrópstvo -a s, pojm. (ọ̑) pisateljev odnos do ~a

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

fašístičen -čna -o; bolj ~ (í) slabš. ~ odnos do sodelavcev |oblasten, poniževalen|
fašístični -a -o (í) ~ režim
fašístičnost -i ž, pojm. (ȋ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

fehtáriti -im nedov. fehtárjen -a; fehtárjenje (ȃ) neknj. pog. koga za kaj ~ očeta za denar prositi; neknj. pog. ~ od hiše do hiše beračiti, prosjačiti

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

fermènt -ênta m, snov. (ȅ é) encim; poud. spoznati kaj do ~a |popolnoma|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

fêrplêj -a m s -em (ȇȇ) šport. |pravilni odnosi do soigralcev|; publ. ~ med političnimi strankami |pošteno ravnanje|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

finésa -e ž, pojm. (ẹ̑) gibati se z veliko ~o; števn. stilne ~e dognanosti; poud. izdelati kaj do zadnje ~e |do popolnosti|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

fízičen -čna -o (í) čutiti ~ odpor do koga |telesen|
fízični -a -o (í) ~ dražljaj; ~ napor telesni napor; ~ svet stvarni, predmetni svet; ~a geografija; redk. ~a ljubezen čutna, spolna ljubezen; ~o delo; olepš. ~o obračunavanje |pretep|
fízičnost -i ž, pojm. (í)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

garancíja -e tudi garáncija -e ž, pojm. (ȋ; á) jamstvo, poroštvo: dati, prevzeti ~o za najetje kredita; trg. ~ je potekla |upravičenost do brezplačnega popravila v določenem roku po nakupu|; knj. pog. Pralni stroj je še pod ~o

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

gléženj -žnja m z -em (ẹ́) obleka do ~ev

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

gnús -a m, pojm. (ȗ) z ~om pripovedovati o čem; gnus do koga/česa ~ ~ mrčesa

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

gòl gôla -o tudi gòl gôla -ó [-u̯] (ȍ ó ó; ȍ ó ọ̑) ~ vrat; poud.: ~a resnica |samo prava|; klečati na ~ih kolenih; rešiti si ~o življenje; nevtr. biti čisto ~; ~ do pasu
gôli -a -o (ó) rastl. ~ cvet
gôla -e ž, rod. mn. -ih (ó) poud. našeškati koga po ~i |po goli zadnjici|
do gôlega nač. prisl. zv. (ó) sleči se ~ ~
na gôlo nač. prisl. zv. (ó) ~ ~ ostrižen
gôlost -i tudi golóst -i ž, pojm. (ó; ọ̑)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

goličeváti -újem nedov. -ujóč, -eváje; -àl -ála, -àt, -án -ána; goličevánje; (-àt) (á ȗ) gozd. |sekati do golega|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

golíčiti -im nedov. -èč -éča; -en -ena; golíčenje (í ȋ) gozd. |sekati do golega|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

grám -a m (ȃ) ~ zlata; poud. do ~a se ujemati |popolnoma, natančno|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

gŕd -a -o in gŕd -a -ó; gŕši -a -e, tudi gŕji -a -e (ȓ ŕ ŕ; ȓ ŕ ọ̑; ȓ; ȓ) ~ obraz; poud.: ~ naklep; ~a bolečina |zelo huda|; ~a napaka |zelo velika|; grd do koga biti ~ ~ žene |slabo, neprimerno ravnati z njo|; grd z/s kom biti ~ ~ sodelavci |neobziren, neustrežljiv|
gŕda -e ž, člov., rod. mn. -ih (ŕ) ~e ne mara, lepe pa ne dobi
gŕdo -ega s, pojm. (ŕ) mesto ~ega v umetnosti
z gŕdo nač. prisl. zv. (ȓ) doseči kaj z lepo ali ~ ~
gŕdost -i ž, pojm. (ŕ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

greníti -ím nedov. grêni -íte, -èč -éča; -íl -íla, -ít, grenjèn -êna; grenjênje; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) komu kaj ~ učencu veselje do dela; greniti koga Očitki ga ~ijo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

grób -a -o tudi grób -a -ó; bolj ~ (ọ̑ ọ́ ọ́; ọ̑ ọ́ ọ̑) ~ človek; poud. ~a napaka |zelo velika|
gróbi -a -o (ọ́; ọ̑) ~ omet
na gróbo nač. prisl. zv. (ọ́/ọ̑) ~ ~ tkano platno
v gróbem nač. prisl. zv. (ọ́/ọ̑) ~ ~ kaj izdelati
grobóst -i tudi gróbost -i ž, pojm. (ọ́; ọ̑; ọ̑) ~ tkanine; ~ do dekleta; števn. pozabiti vse njegove ~i |grobe besede, groba dejanja|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

gròb grôba m, mest. ed. tudi gróbu, dv. -ôva -ôv, mn. -ôvi -ôv tudi grôbi, mest. mn. tudi grobéh (ȍ ó) izkopati ~; položiti krsto v ~; nesti rože na ~; privzdig. biti zvest do ~a |vse življenje|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

gubíti -ím nedov. gúbi -íte, -èč -éča; -íl -íla, gubljèn -êna; gubljênje; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) neobč. izgubljati: koga/kaj ~ čas, veselje do dela
gubíti se -ím se (í/ȋ í) neobč. Cesta se ~i v daljavi se izgublja

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

H1 H-ja tudi H -- [hə̀ hə̀ja in há hája tudi hə̀ in há] m, prva oblika s -em (ə̏; ȃ; ə̏; ȃ) |ime črke|: veliki ~; od ~ do M; začetnica ~; kvadrant ~ 4; prim. H-

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

hláče hláč ž mn. (á ȃ) nositi, obleči ~; ~ do kolen; smučarske ~; dolge, kratke ~; spodnje ~; iron. V tej hiši ona nosi ~e |odloča, ukazuje|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

hláden -dna -o tudi hladán hládna -ó; -êjši -a -e (á; ȃ á ọ̑; ȇ) ~ zrak; biti, ostati ~; zdrav. spolno ~; hladen do koga biti ~ ~ gostov
hládni -a -o (á) friz. ~a trajna
hládno -ega s, snov. (á) popiti kaj ~ega; pojm. dati mleko na ~o; žarg. spraviti koga na ~o |zapreti ga|
hládnost -i ž, pojm. (á)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

hlapčeváti -újem nedov. -ujóč, -eváje; -àl -ála, -àt; hlapčevánje; (-àt) (á ȗ) ~ pri različnih kmetih; slabš. hlapčevati komu ~ nadrejenim |biti pretirano uslužen do njih|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

hòd hóda tudi hód -a tudi hòd hôda m, z izrazom količine hodá pojm. (ȍ ọ́; ọ̑; ȍ ó) star. hoja: imeti trd ~; do mesta je še dve uri ~á; strojn. mrtvi ~ mrtvi gib

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

hója1 -e ž, pojm. (ọ́) ~ ga je utrudila; ~ po vrvi; peš ~; Do koče je dve uri hitre ~e

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

hudíč1 -a m s -em člov. (í) ~ se mu prikazuje; poud.: Ta ~ je zmožen vsega |zlobni, hudobni človek|; zganjati ~a |povzročati hrup, nemir|; Ta človek mu zmeraj naredi kakšnega ~a |neprijetnost, težavo|; Do ~a vse so podrli |popolnoma vse|; Vožnja se od ~a vleče |zelo|; kletv.: ~ prekleti; tristo ~ev
hudíčevka -e ž, člov. (í)
hudíčev -a -o (í) prikazen v ~i podobi; poud.: ~i časi |težki|; ~i fantje |zelo dobri|; ~a lakota |zelo huda|; ~o vreme |slabo, neugodno|; To vino je ~o |zelo močno|; slabš. biti ves ~ |zloben, hudoben|; zmer. Molči, mulec ~

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

humán -a -o; bolj ~, tudi -ejši -a -e (ȃ; ȃ) |človekoljuben; človeški|: ~ človek; human do koga biti ~ ~ svojih nasprotnikov; human z/s kom biti ~ z ujetniki
humáni -a -o (ȃ) ~ virus
humánost -i ž, pojm. (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

humanístičen -čna -o (í) ~ odnos do delavcev human
humanístični -a -o (í) ~a izobrazba
humanístičnost -i ž, pojm. (í)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

idiosinkrazíja -e [ijo] ž, pojm. (ȋ) zdrav. |prirojena preobčutljivost|: ~ za jagode, do jagod

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

ignorántski -a -o; bolj ~ (á; ȃ) slabš.: ~ človek |neveden, omejen|; ~ odnos do problema |omalovažujoč|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

igráti -ám nedov. -àj -ájte, -ajóč, -áje; -àl -ála, -àt, -án -ána; igránje; (-àt) (á ȃ) koga/kaj ~ domine; ~ flavto v orkestru; ~ Hamleta; Olimpija je igrala z Milanom, publ. proti Milanu; poud. ~ prizadetost |hliniti|; publ.: ~ prvo violino biti vodilen, odločilen pri kakem dejanju, ravnanju; To ne ~a nobene vloge ni pomembno, je nepomembno; nevtr. igrati (na) kaj ~ (~) klavir, violino; igrati komu kaj ~ poslušalcem vesele poskočnice; ~ v gledališču; ~ na srečo; ~ po notah; ~ za denar, za zabavo; šport. ~ neodločeno; poud.: Ves čas samo ~a |se pretvarja|; ~ na vse ali nič |tako, da se vse dobi ali izgubi|; ~ z odprtimi kartami |javno kazati svoje namene|
igráti se -ám se (á ȃ) kaj ~ ~ slepe miši; poud. ~ ~ skrivalnice |ne govoriti, ne ravnati odkrito|; ~ ~ na dvorišču; igrati se z/s kom/čim ~ ~ z avtomobilčki, z žogo; poud.: Dekle se samo ~a s fantom |ni resno zaljubljena vanj|; ~ ~ z zdravjem |imeti lahkomiseln odnos do njega|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

imperialístičen -čna -o [ija]; bolj ~ (í) ~ odnos do drugih držav
imperialístični -a -o [ija] (í) ~a politika
imperialístičnost -i [ija] ž, pojm. (í)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

indiferénten -tna -o; -ejši -a -e (ẹ̑; ẹ̑) narodno, politično ~ neopredeljen; ~a barva neizrazita, medla; indiferenten do koga/česa biti ~ ~ vsega dogajanja ravnodušen, nezavzet; indiferenten za koga/kaj z leti postati ~ ~ vse ravnodušen, nezavzet
indiferéntnost -i ž, pojm. (ẹ̑)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

indiferentízem -zma m, pojm. (í) politični ~ neopredeljenost; izražati popoln ~ do vsega ravnodušnost, nezavzetost

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

indolénten -tna -o; -ejši -a -e (ẹ̑; ẹ̑) neobč.: ~ delavec malomaren, neprizadeven; indolenten do koga/česa biti ~ ~ vsega ravnodušen, brezbrižen
indoléntni -a -o (ẹ̑) zdrav. ~e bezgavke neboleče bezgavke
indoléntnost -i ž, pojm. (ẹ̑) neobč.

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

inkluzíve nač. prisl. (ȋ) izobr. vključno, vštevši: Prijaviti se je treba do prvega septembra ~

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

inkluzívno nač. prisl. (ȋ) vključno, vštevši: Prošnjo je treba oddati do ~ 31. maja

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

inkubácija -e ž, pojm. (á) |čas od okužbe do izbruha bolezni|: ~ je, traja deset dni

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

inkvizícija -e ž (í) zgod. |cerkveno sodstvo od 12. do 18. stoletja|: ustanoviti ~o; pojm., slabš. sadistična okupatorska ~ |brezobzirno, nasilno ravnanje|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

iróničen -čna -o; bolj ~ (ọ́) posmehljiv: ~ nasmeh; biti preveč ~; ironičen do koga biti ~ ~ prijatelja
iróničnost -i ž, pojm. (ọ́) posmehljivost

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

ísti -a -o ist. vrst. zaim. (ȋ)
1. stanovati v ~em bloku; zgoditi se ~ega dne; V časopis dopisujejo vedno ~ ljudje; vrniti se po ~ poti; Cene so v letošnjem juniju za štiri odstotke višje kot v ~em mesecu lani
2. Dvojčka sta čisto °~a enaka; prodati kaj za °~o ceno enako; Čisto °~a je kot pred petimi leti taka; urad. Po potrdila prihajajte do 12h, ker ●~ih pozneje ne izdajamo jih
ísti -ega m, člov. (ȋ) Danes me nadleguje ~ kot včeraj; Policist je ustavljal voznika, vendar se ●~ zanj ni zmenil ta
ísto -ega s (ȋ) Zmeraj govori ~

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

íti grém in íti grèm dvovid. grémo in grêmo, star. gremò, gréste in grêste, star. grestè, gredó in gredò in grêjo, star. grejò, bom šèl in pójdem itd.; pójdi -te tudi -íte, pokr. ídi -te, nedov. gredóč, star. idóč; šèl [šə̀u̯] šlà šlò tudi šló (íti/ȋti grẹ́m/grȅm, grẹ́mo/grémo, star. gremȍ, grẹ́ste/gréste, star. grestȅ, gredọ́/gredȍ/gréjo, star. grejȍ, pọ́jdem; pọ́jdi/pọ̑jdi; šə̏l šlȁ šlȍ/šlọ́)
1. ~ domov, mimo, peš; iti k/h komu/čemu ~ k frizerju; knj. pog. Ni še šel k izpitu opravljal izpita; Vsak dan gre na pokopališče; iti na kaj ~ ~ koncert; knj. pog. Si že šel na operacijo Si se že dal operirati; omilj. ~ ~ drugi svet |umreti|; ~ po opravkih; ~ za zaslužkom; ~ čakat brata; knj. pog. Popoldne se je šel z nami igrat se je z nami igral; knj. pog.: Iz rane gre kri teče, se cedi; Mleko gre čez prekipeva; Novica je šla od vasi do vasi se je širila; Že tri dni gre sneg sneži; Po nekaterih krajih je šla toča je padala; Kdaj gre vlak odpelje; knj. pog. iti z/s čim ~ s pinceto v rano seči; ~ s svinčnikom čez stran potegniti; ~ s telesom preveč naprej nagniti se; neknj. pog. iti skozi Njena prošnja je šla skozi je bila ugodno rešena; kletv. Pojdi nekam, k vragu, se solit
2. Ključ ne gre v ključavnico; knj. pog.: Barvi ne gresta skupaj se ne ujemata, skladata; Cesta gre čez hrib je speljana; Meso gre rado od kosti se rado loči; Ura gre na enajsto kmalu bo enajst; omilj. ~ na stran |opraviti malo, veliko potrebo|; publ. ~ k filmu postati filmski igralec, filmska igralka; ~ k partizanom, °v partizane; knj. pog. Tudi najmlajši je že šel v službo je že zaposlen; °V kateri razred greš hodiš; knj. pog. iti za kaj ~ ~ šoferja postati šofer; ~ ~ poroka biti porok; brezos. Šlo je na jesen
3. Zdravljenje gre počasi; žarg.: Blago je že davno šlo pošlo; Knjiga gre se dobro prodaja; Veliko izdelkov gre v izvoz se izvaža; Trgovina gre dobro dobro uspeva; Žarnica je šla je pregorela; poud. ~ nad koga |napasti koga, spopasti se s kom|; knj. pog. iti komu/čemu Matematika mu ne gre je ne obvlada; Polenta mu ne gre ne tekne; poud., z nedoločnikom Vse naredi zate, ti pa mu greš nagajati |mu nagajaš|; s smiselnim osebkom iti komu/čemu Gre mu dobro; knj. pog. iti komu/čemu za koga/kaj Gre mu za napredek prizadeva si, trudi se; iti z/s kom/čim S podjetjem ne gre najbolje; brezos. iti za koga/kaj Tu ne gre za nesrečo, pač pa za prekršek; Kadar gre za človeka, se je treba potruditi; Za kaj je šlo v predavanju kaj se je obravnavalo; poud. Gre za življenje in smrt |usodno je|; poud., z nedoločnikom ali stavčno Ne gre dvomiti o tem |ni mogoče|; Ne gre, da bi jaz samo delal, ti pa lenaril |ni dopustno|; Poskušal je vstati, pa ni šlo |ni mogel|
íti se grém se in íti se grèm se (í/ȋ ẹ́; í/ȋ ȅ) kaj ~ ~ slepe miši; iron. ~ ~ znanstvenika |hoteti biti znanstvenik|; Kaj se pa greste |Kaj delate, počenjate|; s smiselnim osebkom iti se komu Ne gre se mi še domov |Ne da se mi še iti domov|; brezos. ●iti se za kaj Za kaj se gre? Za kaj gre

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

izčívkati -am dov. izčívkanje (ȋ) poud. |nepremišljeno reči, povedati|: kaj ~ skrivnost
izčívkati se -am se (ȋ) poud. |reči, povedati vse, do konca|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

izgáziti -im dov. -il -ila in -íla; izgážen -a; izgáženje (á ȃ) iz česa Komaj je izgazil iz močvirja; izgaziti kaj ~ sneg do hiše zgaziti

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

izkústveno nač. prisl. (ȗ) priti do česa ~; dokazati ~

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

izlíti -líjem dov., nam. izlít/izlìt; izlítje; drugo gl. liti (í) kaj ~ juho na krožnik; poud. ~ svoje gorje |brez pridržkov izraziti|; izliti kaj na koga/kaj poud. ~ žolč na podrejenega |zelo ga ošteti|
izlíti se -líjem se (í) Mleko se je izlilo; brezos., poud. Do večera se bo že izlilo |prenehalo deževati|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

izmamíti in izmámiti -im in izmámiti -im dov.; drugo gl. mamiti (í/ȋ/á á; á ȃ) poud. komu kaj ~ hčerki skrivnost |jo od nje spretno, zvijačno izvedeti|; ~ poslušalcu solze |ganiti ga do solz|; poud. izmamiti kaj od koga ~ denar od očeta |spretno, zvijačno dobiti|; poud. izmamiti koga/kaj iz česa ~ dekle iz hiše, lisico iz brloga |izvabiti|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

izmešetáriti -im dov. izmešetárjen -a; izmešetárjenje (á ȃ) |priti do česa s pogajanjem|: kaj ~ njivo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

izmúčiti -im dov. -en -ena; izmúčenje (ú ȗ) koga Kašelj bolnika ~i; poud. ~ ujetnike do smrti |popolnoma|
izmúčiti se -im se (ú ȗ) duševno se izmučiti

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

izobrázba -e ž, pojm. (ȃ) glasbena, splošna ~; visoka ~; pravica do ~e; ~ se kaže v govorjenju izobraženost; ~ v mladosti izobraževanje

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

izpelján -a -o; bolj ~ (á) do kraja ~ stil dognan, dovršen
izpeljáni -a -o (á) jezikosl. ~a beseda mat. ~a množica
izpeljánost -i ž, pojm. (á)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

izpeljáti -péljem tudi izpeljáti -ám dov.; drugo gl. peljati (á ẹ́; á ẹ̑; á ȃ) kaj ~ ovinek; ~ kupčijo, načrt, misel do konca; publ. ~ akcijo narediti, opraviti; izpeljati koga/kaj iz česa ~ otroke iz nevarnosti; Lastovka je izpeljala mladiče (iz gnezda)
izpeljáti se -péljem se tudi izpeljáti se -ám se (á ẹ́; á ẹ̑; á ȃ) iz česa Siničke so se izpeljale (iz gnezda)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

izpríditi -im dov. izpríjen -a in izpríden -a; izpríjenje in izprídenje (í ȋ) poud. koga ~ mladino |pokvariti|
izpríditi se -im se (í ȋ) poud. V tujini se je do kraja izpridil |pokvaril|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

izrabíti in izrábiti -im dov.; drugo gl. rabiti (í/ȋ/á á) koga/kaj ~ čopič do držaja; ~ delavce; ~ priložnost
izrabíti se in izrábiti se -im se (í/ȋ/á á) Stroj se je že izrabil

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

izràz -áza m (ȁ á) botanični ~; (strokovni) ~ |termin|; pojm. otožen ~ (obraza, na obrazu); prepoznaven umetniški ~; publ.: priti do ~a |postati opazen, viden|; dati ~ čemu izraziti kaj; dobiti, najti svoj ~ v čem |izraziti se, pokazati se|; sprejeti koga z ~i prijateljstva prijateljsko

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

izvábljati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; izvábljanje (á) koga/kaj iz česa ~ prijatelje iz internata; poud. ~ zvoke iz klavirja |igrati na klavir|; poud. izvabljati kaj od koga ~ denar od znancev |spretno, zvijačno dobivati|; poud. izvabljati komu kaj ~ otrokom skrivnosti |s spretnim, zvijačnim prigovarjanjem prihajati do njih|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

izžarévati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; izžarévanje (ẹ́) kaj Peč ~a vročino; poud. Njen nastop ~a veselje do življenja |kaže, izraža|; publ. Radioaktivna snov ~a seva; zdrav. Bolečina ~a pod levo lopatico

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

jánuar -ja m z -em (ȃ) biti odsoten od petega do desetega ~a; temperature (meseca) ~a, v (mesecu) ~u

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

jàz1 jáza m (ȁ ȃ) odnos ~a do zunanjega sveta

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

jàz2 mêne m, ž, s, os. zaim. za 1. os. mêni -e -i -ój in máno; mídva médve tudi mídve, náju, náma, náju, náju tudi náma, náma; mí mé mé, nàs, nàm, nàs, nàs, námi; naslonske oblike za rod., daj. in tož. me, mi, me; naju, nama, naju; nas, nam, nas; navezna oblika za tož. ed. -me, star. mé, npr. náme, star. na mé (ȁ é)
1. im. oblike se rabijo:
a) če so poudarjene To sem rekel ~; ~, ne Janez
b) če so v protistavi Tone gre na levo, ~ na desno
c) v prir. besedni zv. Tone in ~
č) v podr. besedni zv. ~ sam; medve dekleti; mi ljudje; tudi ~
d) prakt.sp., tudi nepoudarjeno ~ res ne vem, kaj je otroku, da kar naprej joka; sicer se im. oblike izpuščajo Domov sem šel, sva šli, smo šle; Sem še mlada in bom že kako; Mladi si gradove zidamo v oblake
2. naglašene oblike za rod., daj. in tož. se rabijo:
a) če so poudarjene Meni tega ni bilo treba; Nama/Náma dvema tega ni treba
b) če so v protistavi Mene se ne boji, očeta pa že bolj
c) v prir. besedni zv. pri meni in Janezu
č) v podr. besedni zv. Mene samega je bilo strah; k nama dekletoma
d) v predložni rabi k nam; od vaju
e) pri poudarjanju Povej ti meni, kaj te tako muči
f) nasproti nepoudarjenemu Povej mi; sicer se rabijo naslonske oblike Povej mi, nama, nam še do konca; Boji se me, naju, nas; Rad me, naju, nas ima
3. mest. in or. se rabita brez omejitev

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

jêdro -a s (é) mestno ~; atomsko ~, celično ~; ~ problema; ~ zrna; publ. idejno ~ revije; poud.: zdravo ~ naroda |nravstvena, nazorska načela|; spoznati kaj do ~a |popolnoma|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

jesén -i ž, tož. ed. tudi na jésen (ẹ̑) zgraditi stavbo do ~i; vrniti se na ~; deževna ~; zgodnja ~; poud. ~ življenja |starost|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

judofobíja -e ž, pojm. (ȋ) |odpor, sovraštvo do Judov|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

júgovič -a m z -em člov. (ȗ) slabš. strpnost do ~ev |do južnjakov|
júgovičev -a -o (ȗ) slabš.

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

júlij -a m z -em (ú) dopust od desetega do dvajsetega ~a; odpotovati (meseca) ~a, v (mesecu) ~u

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

júnij -a m z -em (ú) zasedanje od desetega do petnajstega ~a; odpotovati (meseca) ~a, v (mesecu) ~u

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

jútri čas. prisl. (ȗ) ~ bomo odpotovali; ~ ob desetih; ~ zjutraj; knj. pog. ~ takšna operacija ne bo več novost v prihodnosti
jútri -- m, pojm. (ȗ) poskrbeti za boljši ~; počakati do ~; od ~ naprej

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

jútro1 -a s (ú) megleno ~; zaspati proti ~u, redk. na ~o, pod ~o; slana ob ~ih; Drugo ~ se vrne |drugi dan zjutraj|; Dobro ~ |pozdrav|; pesn. ~ se budi; poud. delati od ~a do večera |ves dan|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

K1 K-ja tudi K -- [kə̀ kə̀ja in ká kája tudi kə̀ in ká] m, prva oblika s -em (ə̏; ȃ; ə̏; ȃ) |ime črke|: od ~ do L; veliki ~; vitamin K; pisani K-ji; prim. K-

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

kámor ozir. smer. prostor. prisl. zaim. (ȃ)
1. ~ greš ti, (tja) grem tudi jaz; To je (tista) višina, do ~ ob največji povodnji seže voda do katere; Lahko greš, ~ in kadar hočeš
2. poud.: Nima, ~ bi položil glavo |Nima doma|; ~ pogledaš, povsod sama ravnina |kamor koli|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

kámor kóli tudi kámorkóli poudar. ozir. poljubn. smer. prostor. prisl. zaim. zv. (ȃ ọ̑) ~ ~ je šel, povsod mu je zvesto sledila; Do ~ ~ se bo dvignila voda, v hišo ne bo prišla; ~ ~ pogledaš, povsod sama ravnina

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

káplja -e ž (á) deževne ~e; ~ olja; odmerjati zdravilo po ~ah, v ~ah; poud.: Imeli niso niti ~e vode |prav nič|; popiti do zadnje ~e |vse|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

kavalírski -a -o; bolj ~ (í) ~o vedenje; kavalirski do koga biti ~ ~ žensk

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

kdó1 kóga m, vpraš. zaim. človeškosti kómu star. komú, kóga, kóm, kóm (ọ́; ọ̑)
1. ~ prihaja; ●Pri komu ga ni bilo pri kom; ~ je ta? -Janez; neknj. ljud. Kogá pa je to kaj; ~ vse je bil na seji; ~ tam |Kdo je tam|; ~ od sodelavcev ti je pomagal
2. ~ ti bo to verjel |nihče|; Le pri kom bi lahko našel usmiljenje |pri nikomer|
3. ~ pa ne ve tega |vsak(do)|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

kjér kóli tudi kjérkóli poudar. ozir. poljubn. mestov. prostor. prisl. zaim. zv. (ẹ̑ ọ̑) ~ ~ se prepirata dva, tretji dobiček ima; Naj se zaposli, ~ ~ hoče; Naj se zaposli, ~ ~ že; Ustavlja se v vsaki gostilni, ~ ~ imajo dobro vino |v vsaki, v kateri|; Bival je ~ ~, samo da ni bilo predaleč do vode

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

kljúč -a m s -em (ú) zakleniti s ~em; ~ od stanovanja; ~ za odpiranje konzerv; violinski ~; poud.: ~ za delitev dohodka |dogovorjeni način, merilo|; ~ do sreče, uspeha |sredstvo, način|; dati koga pod ~ |zapreti ga|; imeti vse pod ~em |zaklenjeno|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

kód2 vpraš. prostor. prisl. zaim. poti ali razmeščenosti (ọ́/ọ̑) ~ si šel k nam, da si ves blaten |po kateri poti|; ~ rastejo zvončki |na katerih krajih, mestih|; ~ si hodil, da si ves strgan; Od ~ si se vrnil? -Iz Amerike; °Odkod si doma od kod; °Dokod si jo spremljal do kod
do kód smer. prostor. prisl. zv. (ọ́/ọ̑) ~ ~ nameravaš iti; Tu vidiš, ~ ~ je segala voda
od kód smer. prostor. prisl. zv. (ọ́/ọ̑)
1. ~ ~ ste hodili peš; ~ ~ si doma
2. ~ ~ nenadoma taka prijaznost
3. Če je ~ ~ prišel, je prinesel darila

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

kóder3 ozir. prostor. prisl. zaim. poti ali razmeščenosti (ọ̑) ~ je divjal vihar, je vse polomljeno; Od ~ smo prišli, tja se bomo vrnili; °Dokoder seže oko, je samo cvetje do koder

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

kóder kóli tudi kóderkóli poudar. ozir. poljubn. prostor. prisl. zaim. zv. poti ali razmeščenosti (ọ̑ ọ̑) ~ ~ je divjal tornado, povsod so bile ruševine; Od ~ ~ že prihajaš, si dobrodošel; Do ~ ~ boš lahko pomagal, bo v pomoč; Hodil bi ~ ~, samo da bi dosegel cilj

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

koléno -a s (ẹ́)
1. obvezati ranjeno ~; stopiti do kolen v vodo; poud.: dati otroka čez ~ |natepsti ga|; upogniti ~a pred kom |ukloniti, vdati se; podrediti se|; spraviti koga na ~a |pokoriti, premagati|; biti na ~ih |klečati; biti poražen|; prositi na ~ih |zelo|
2. ~ pri odtočni cevi; sorodstvo v tretjem ~u |rodu|; poud. ~ reke |ovinek, zavoj|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

kolonialíst -a [ija] m, člov. (ȋ) odpor domačinov do ~ov
kolonialístka -e [ija] ž, člov. (ȋ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

kolonialístičen -čna -o [ija]; bolj ~ (í) izrazito ~o razmerje do tuje države
kolonialístični -a -o [ija] (í) preprečiti ~ poseg; ~a politika

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

kómaj1 prisl. (ọ̑)
1. nač. ~ dohajati koga; ~ nositi breme
2. mer. segati ~ do pasu; star ~ deset let; ~ viden smehljaj
3. čas. Kam odhajaš, saj si ~ prišel |nedolgo tega|; Sneg je ~ skopnel, noči so še mrzle
kómaj -- m (ọ̑) Skoraj ni nikoli zajca ujel, ~ pa ga je

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

komólec -ôlca [u̯c] m s -em (ọ̑ ȏ)
1. poškodba ~a; prakt.sp. zašiti ~e rokave na komolcu; poud.: do ~a, ~ev zadolžen |zelo|; uporabljati ~e |brezobzirno se uveljavljati|
2. |nekdanja dolžinska mera|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

komunístičen -čna -o (í) poud. čisto ~ odnos do lastnine |nasproten zasebni lastnini|
komunístični -a -o (í) ~o gibanje
komunístičnost -i ž, pojm. (í)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

kônec1 -nca m s -em mest. mn. tudi koncéh (ó) zorati oba ~a njive; razburljiv ~ tekme; poud.: Na vse ~e se je videlo |na vse strani|; severni ~ dežele |del|; najti kakšen ~ vrvi |kos, del|; publ. vrniti se po ~u prireditve po prireditvi; pešaj. opraviti delo s ~em aprila konec aprila; poud. Zaloga gre h ~u |zmanjkuje je|; omilj. iti svojemu ~u naproti |bližati se smrti|; poud.: storiti, vzeti ~ |umreti, poginiti, ubiti se|; biti do ~a izčrpan |popolnoma|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

kôpno1 -a tudi kópno -a s (ó; ȏ; ọ̑) redk. pripluti do ~a do kopnega

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

korékten -tna -o; -ejši -a -e (ẹ̑; ẹ̑) ~ jezik pravilen, neoporečen; ~o razmerje spodobno, obzirno; star. ~a obleka ustrezna, primerna; korekten do koga biti ~ ~ prijateljice spodoben, obziren
koréktnost -i ž, pojm. (ẹ̑)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

koríto -a s (í) zajeti vodo iz ~a; pomor. žarg. ~ čolna trup; ~ hudournika struga; nizk.: priti do ~a |priti do donosne službe|; biti pri ~u |imeti donosno službo|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

kóst -í ž kôsti -- kôsti -jó; -í -í -éma -í -éh -éma; -í -í -ém -í -éh -mí (ọ̑ ȋ) zlomiti si ~; poud.: biti premražen do ~i |zelo|; prešteti komu ~i |zelo pretepsti koga|; pognati komu strah v ~i |prestrašiti koga|; snov. izdelki iz ~i

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

kotizácija -e ž, pojm. (á) ~ vrednostnih papirjev; plačati ~o za članstvo |pravico do udeležbe na prireditvi|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

kràj1 krája m s -em (ȁ á) letoviški ~; storilca prijeti na ~u samem; poud. biti do ~a onemogel |popolnoma|; pešaj.: začeti pripovedovati od ~a od začetka; zaviti s čolnom h ~u k bregu; Na ~u se je vse dobro izteklo na koncu; poud. govoriti brez konca in ~a |zelo dolgo|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

kraljeváti -újem nedov. -ujóč, -eváje; -àl -ála, -àt; kraljevánje; (-àt) (á ȗ) ~ do smrti; kraljevati komu/čemu ~ deželi, podložnikom; star. kraljevati nad kom/čim ~ ~ tlačani biti neomejen gospodar; poud.: Na hribu ~uje mogočen grad |stoji, se dviga|; V hiši je on kraljeval |je bil neomejen gospodar|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

Kraljevína Jugoslávija -e -e ž, zem. i. (í á) zgod. |Jugoslavija od 1918 do 1941|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

krés -a m, mn. kresôvi tudi krési (ẹ̑) zakuriti ~; poud. Vas se je spremenila v en sam ~ |velik ogenj|; privzdig. zanetiti ~ upora |spodbuditi upor|; čakati do ~a |do 24. junija|; nardp. O ~i se dan obesi

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

krí1 krví ž kŕvi -- kŕvi -jó snov. (ȋ ȋ)
1. ~ mu teče iz nosa
2. pojm., poud.: postati meso in ~ |uresničiti se|; piti komu ~ |izkoriščati, mučiti koga|; v ~i, s ~jo zatreti upor |z velikimi človeškimi žrtvami|; braniti se do zadnje kaplje ~i |do konca|; prelivati ~ |bojevati se, ubijati|
3. poud.: skušati krotiti svojo ~ |temperament|; gosposka ~ |rod|; biti iste ~i |iste narodnosti; sorodnik|; ~ ni voda

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

kričáti -ím nedov. kríči -íte, -èč -éča; kríčal -ála, kríčat, -án -ána; kričánje; (kríčat) (á í) na koga ~ ~ otroke; kričati nad kom Ne kriči nad menoj; poud.: ~ na vse grlo |zelo močno|; Krivica ~i do neba |zahteva poravnavo|; kričati po čem Vse v njem ~i ~ maščevanju |si želi maščevanja|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

krítičen -čna -o; -ejši -a -e (í; í) ~ pregled; publ. ~o pomanjkanje premoga |zelo veliko|; biti zelo ~; publ. Položaj je zelo ~ |težek, težaven|; zdrav. Bolnikovo stanje je ~o |zelo slabo|; kritičen do koga/česa biti ~ ~ družbenih razmer
krítični -a -o (í) slovstv. ~ realizem
krítičnost -i ž, pojm. (í)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

krivíčen -čna -o; -ejši -a -e (í; ȋ; í; ȋ) ~a kazen; Takšno ravnanje je ~o; krivičen do koga/česa biti ~ ~ staršev
krivíčnost -i ž, pojm. (í; ȋ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

krváv -a -o; bolj ~ (ȃ) ~ nož; poud.: ~ pretep |zelo hud|; ~a krivica |zelo huda|
krvávi -a -o (ȃ) rastl. ~ mlečnik; ~a klobasa
do krvávega mer. prisl. zv. (ȃ) poud. ~ ~ pretepsti |zelo|
krvávost -i ž, pojm. (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

ksenofobíja -e ž, pojm. (ȋ) |sovraštvo do tujcev|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

kvár -a m, pojm. (ȃ) Prišlo je do ~a živil kvarjenja; števn. ~ na daljnovodu okvara; star. poravnati ~ škodo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

kvietízem -zma [ije] m, pojm. (í) filoz. |mistično verski nazor, poudarjajoč pasiven odnos do življenja|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

láhek -hka -o tudi lahák -hka -ó; lážji -a -e (á; ȃ á ọ̑; ȃ) ~ kovček; poud. preveč ~ človek |lahkomiseln, neresen; moralno oporečen|; biti ~; poud. oditi ves ~ |dobrega počutja|
láhki -a -o (á) ~a industrija; publ. ~a literatura |umetniško nezahtevna|
lážji -a -e (ȃ) ~e poškodbe
láhko -ega s, snov. (á) pojesti kaj ~ega
lážje -ega s, snov. (ȃ) pojesti kaj ~ega
na láhko tudi na lahkó nač. prisl. zv. (á; ọ̑) ~ ~ stisniti roko; ~ ~ priti do bogastva |brez truda|; poud. jemati službo precej ~ ~ |lahkomiselno, neresno|
láhkost -i ž, pojm. (á)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

lastíti si -ím si nedov. lásti si -íte si, -èč si -éča si; -íl si -íla si; lastênje; (-ít si/-ìt si) (í/ȋ í) kaj ~ ~ pravico do odločanja

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

ledén -a -o (ẹ̑) ~ klanec poledenel; poud.: ~e roke |zelo hladne, mrzle|; ~o razmerje do koga |zelo nenaklonjeno, zavračajoče|
ledéni -a -o (ẹ̑) geol. ~a doba; ~a sveča
ledénost -i ž, pojm. (ẹ̑)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

leninístičen -čna -o (í) ~ odnos do vprašanja
leninístični -a -o (í) ~a teorija

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

lepodúšen -šna -o; bolj ~ (ú ȗ ú) poud. ~ estet |s harmoničnim, a pasivnim odnosom do sveta|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

léto1 -a s (ẹ́)
1. mesec in ~ dogodka; Še istega ~a, isto ~ je umrl; iz ~a, po ~u, v ~u, pred ~om 1991; 1945. ~a in ~a 1945; osemdeseta ‹80.› ~a devetnajstega stoletja |od 1880. do 1889. leta|; šolsko ~ 1991/92; Sodobnost, ~ V, str. 3; Star je tri ~a; do starosti pet, petih let; Do sedmega ~a je bil doma |do starosti sedem let|; Gre v deveto ~ |Star je bil osem let|; ob ~u |čez eno leto|; ~ dni |eno leto|; praznovati novo ~ |1. januar|; srečno novo ~; še na mnoga ~a; knj. pog. končati prvo ~ filozofije letnik; poud. osebnost ~a |najznamenitejša|; star. Danes ~o je odšel pred enim letom
2. pojm. navade iz mladih let iz mladosti; Na stara ~a, v starih ~ih je živel sam v starosti; razlika v ~ih |v starosti|; poud. zrela ~a |čas življenjske zrelosti|; privzdig. ~a mladosti |mladost|
3. poud. ~a (in ~a) je garal |dolgo časa|; Iz ~a v ~ je topleje |vsako leto|; olepš. biti v ~ih |star, starejši|; z ~i bo drugače |sčasoma, polagoma|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

lézbijstvo -a s, pojm. (ẹ́) |spolna nagnjenost žensk do žensk|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

liberalístičen -čna -o; bolj ~ (í) ~o stališče do vzgoje strpno, popustljivo
liberalístični -a -o (í) ~a miselnost
liberalístičnost -i ž, pojm. (í) strpnost, popustljivost

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

ljubézen -zni ž, pojm. (ẹ̑) poročiti se iz ~i; ljubezen do koga/česa ~ ~ dekleta, otrok, poklica; ~ na prvi pogled; ~ med možem in ženo; telesna ~; poud. vroča ~ |strastna|; vznes. čas ~i pomlad; števn. goreča ~ |vrtna rastlina|; člov., poud. srečati nekdanjo ~ |dekle|; šalj. njegove številne ~i |ljubimke, ljubljenke|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

ljubeznív -a -o; -ejši -a -e (í; ȋ í í; í) ~ fant; biti zelo ~; ljubezniv do koga ~ ~ vseh; ljubezniv z/s kom biti ~ z bolnikom
ljubeznívost -i ž, pojm. (í) ~ gostitelja; števn. pripovedovati ~i

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

lobístičen -čna -o; bolj ~ (í) publ. preveč ~o razmerje do problema |temelječe na delovanju lobija|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

lojálen -lna -o; -ejši -a -e (ȃ; ȃ) ~ sodelavec |zvest|; ~ trgovski partner pošten, odkrit; lojalen do koga/česa biti ~ ~ države |izpolnjevati državljanske dolžnosti|; lojalen komu Vojska je ~a predsedniku vdana;
lojálni -a -o (ȃ) gosp. ~a konkurenca
lojálnost -i ž, pojm. (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

lôvstvo -a s, pojm. (ó; ȏ) veselje do ~a

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

máčehovski -a -o; bolj ~ (á) ~o razmerje; poud.: ~o ravnanje z otroki |slabo, neskrbno|; mačehovski do koga/česa ~ ~ kulture |nenaklonjen, neskrben|
po máčehovsko primer. prisl. zv. (á) poud. ~ ~ ravnati z otroki |slabo, neskrbno|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

magári2 verjetn. člen. (ȃ) neknj. ljud. tudi, celo: Čakal te bom ~ do polnoči

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

máj -a m z -em (á) opraviti delo do konca ~a; vrniti se (meseca) ~a, v (mesecu) ~u; prvi ~ |praznik dela|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

májhen -hna -o; mánjši -a -e (ȃ; ȃ) ~ človek; biti zelo ~; slabš. Tako ~ si |slab, ničvreden|; poud. počutiti se ~ega |malo pomembnega, nepomembnega|; biti za glavo manjši od brata
máli -a -o (ȃ) ~ krožnik; publ. ~ zaslon televizija; star.: ~ srpan julij; ~ traven april; pokr. ~a maša mali šmaren; prakt.sp. ~o pivo
mánjši -a -e (ȃ) kupiti ~ kovček
nàjmánjši -a -e tudi nájmánjši -a -e (ȁȃ; ȃȃ) kupiti ~ avtomobil; poud.: razdreti stroj do ~ih delov |popolnoma|; O tem ni ~ega dvoma |prav gotovo, res je tako|; ne najti ~e sledi |nobene|
máli -ega m, člov. (ȃ) poud.: |deček; sin|; ~ je zaspal |dojenček; otrok|; iron. |mlajši moški|; neknj. pog. previti ta ~ega malega
májhni -ega m, člov. (ȃ) pokr. mali: zatirati ~e
nàjmánjši -ega tudi nájmánjši -ega m, člov. (ȁȃ; ȃȃ) prireditev za naše ~e
mála -e ž, člov., rod. mn. -ih (ȃ) poud. |deklica; hči; dekle; ljubica|; nečlov., prakt.sp. napisati besedo z ~o z malo začetnico
málo -ega s, pojm. (ȃ) z ~im zadovoljen; od ~ega biti tak; člov., poud. Naše ~ spi |naš otrok|
májhno -ega s, pojm. (ȃ) pokr. malo: z ~im zadovoljen; člov. Naše ~ spi |naš otrok|
do málega mer. prisl. zv. (ȃ) poud. znati ~ ~ega vse |skoraj vse|
po málem mer. prisl. zv. (ȃ) zmeraj se ~ ~ jeziti; neobč. Steza je ~ ~ uhojena malo, nekoliko; Pritisk ~ ~ popušča
májhnost -i ž, pojm. (ȃ) ~ pisave; števn. ukvarjati se s samimi ~mi

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

málo5 povdk. (á) Dva milijona, to je bilo ~; ~ mu je bilo do zabave

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

malobrížen -žna -o; -ejši -a -e (í; ȋ; í; ȋ) star. ravnodušen: ~ človek; malobrižen do koga/česa ~ ~ dela; malobrižen za koga/kaj ~ ~ življenje okrog sebe
malobrížnost -i ž, pojm. (í; ȋ) star. ravnodušnost

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

malomáren -rna -o; -ejši -a -e (á; á ȃ á; á) ~ učenec; poud. malomaren do koga/česa ~ ~ otrok |ravnodušen, brezbrižen|
malomárnost -i ž, pojm. (á)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

mánjkati -am nedov. -ajóč, -áje; mánjkanje (ȃ) Na polici ~ajo štiri knjige; manjkati komu Tu mu ničesar ne ~a; šalj. ~a mu eno kolesce v glavi |je nekoliko čudaški|; s smiselnim osebkom v rod. Zmeraj mu ~a denarja; poud. Samo tega še ~a |To bo stanje še poslabšalo|; manjkati do česa Do roba ~a še 2 cm je še 2 cm; Do svitanja ~a še pet ur je še pet ur; brezos., poud. Malo je manjkalo, pa bi bil padel |Skoraj bi bil padel|
mánjkati se -am se (ȃ) poud., s smiselnim osebkom koga/česa ~a ~ dela |zadosti, veliko je dela|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

márec -rca m z -em (á) od prvega do petega ~a; vrniti se (meseca) ~a, v (mesecu) ~u

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

màrsikód mnog. prostor. prisl. zaim. poti ali razmeščenosti (ȁọ́; ȁọ̑) Do te hiše v gozdu je mogoče priti ~; Od kod so pa vsi ti ljudje? -Od ~

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

materínski -a -o; bolj ~ (ȋ) ~ čut; ~ jezik materni jezik; materinski do koga do otrok zelo ~a vzgojiteljica
materínsko -ega s, pojm. (ȋ) nekaj ~ega v njej
po materínsko primer. prisl. zv. (ȋ) ~ ~ se zavzeti za koga
materínskost -i ž, pojm. (ȋ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

mêhek -hka -o in mehák mêhka -ó; -êjši -a -e, star. méčji -a -e (é; ȃ é ọ̑; ȇ; ẹ̑) ~a blazina; šport. žarg. ~a igra previdna, neostra; poud.: imeti ~o hrbtenico |biti preveč prilagodljiv|; preveč ~a vzgojiteljica |popustljiva, neodločna|; Ženske so ~e |občutljive, hitro ganjene|; biti ~ega srca, imeti ~o srce |biti usmiljen; biti hitro ganjen|; nevtr. Meso še ni ~o; mehek z/s kom preveč ~ z otroki |popustljiv, prizanesljiv|
mêhki -a -o (é) ~ svinčnik; ~a voda
mêhko -ega, v predl. zv. mêhko in méhko s, pojm. (é; ẹ̑) nekaj ~ega v njenem pogledu; spati na ~em
do mêhkega in do méhkega nač. prisl. zv. (é; ẹ̑) skuhati kostanj ~ ~ega
v mêhko in v méhko nač. prisl. zv. (é; ẹ̑) ~ ~ kuhano jajce
mêhkost -i tudi mehkóst -i ž, pojm. (é; ọ̑)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

mêja -e tudi mêja -é ž, druga oblika dalje -i -ó -i -ó; -é -á -áma -é -àh -áma; -é -á -àm -é -àh -ámi (é; é ẹ́/ẹ̑) prestopiti ~o; zasaditi živo ~; državna ~; jezikovne ~e; starostna ~; ~e znanja se širijo |področje, območje|; poud.: brez ~e razpravljati |zelo veliko, dolgo|; do skrajne ~e pošten |zelo pošten|; poslovati na ~i rentabilnosti |komaj še rentabilno| urad. delati, ukrepati v ~ah predpisov po predpisih

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

mériti -im nedov. -èč -éča; mérjen -a; mérjenje (ẹ́ ẹ̑) koga/kaj ~ dolžino ceste; ~ porabo energije; ~ zemljišče; publ. Smučarji so merili svoje moči so tekmovali; poud. ~ tujca od nog do glave |ogledovati|; poud. meriti koga/kaj po kom/čem ~ vse ljudi po sebi |vrednotiti, presojati|; meriti na koga/kaj Vojaki so merili na demonstrante; Besede, očitki ~ijo nanj; neobč. ~ ~ najvišje lovorike |na tihem pričakovati|; meriti v koga/kaj ~ ~ drevo; Ustrelil je, ne da bi meril; Otok ~i tri kvadratne kilometre
mériti se -im se (ẹ́ ẹ̑) z/s kom čim Ta športnik se lahko ~i z najboljšimi na svetu |primerja, tekmuje|; meriti se z/s kom za kaj ~ ~ z drugimi tekmovalci za naslov prvaka

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

milijón1 -a m (ọ̑) trije ~i; šteti do ~, do ~a; več ~ov let; prakt.sp. izposoditi si ~ |milijon denarnih enot|; poud.: ~e ima na banki |veliko denarja|; slab ~ |malo manj kakor milijon|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

minimalizírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; minimalizíranje (ȋ) kaj ~ porabo elektrike |zmanjšati jo do najmanjše stopnje|; poud. ~ težave |prikazovati jih dosti manjše, kakor so v resnici|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

minimizírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; minimizíranje (ȋ) kaj ~ stroške |zmanjšati jih do najmanjše stopnje|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

mínimum -a m, pojm. (ȋ ȋ) |najmanjša količina, stopnja|: ~ znanja; skrčiti porabo do ~a, na ~; družb. eksistenčni ~

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

mláčen -čna -o; -ejši -a -e (á; á ȃ á; á) ~ čaj; poud.: ~a igra moštva |neprizadevna, nezavzeta|; ~a svetloba |neizrazita, medla|; ~o ploskanje |nenavdušeno|; mlačen do koga/česa biti ~ ~ žensk |ravnodušen|
mláčnost -i ž, pojm. (á)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

môči1 mórem nedov. mógel môgla (ó ọ́) z nedoločnikom ne ~ delati; Ali ~eš dvigniti vrečo; poud.: Ne ~emo ga pustiti samega |ne smemo|; Tega človeka ne ~em videti |ne maram|; neobč. To bi moglo biti res |bi lahko bilo|; Hiti, kolikor ~e; z izpustom Ni mogel (priti) do nje; Nisem mogel prej (oditi) z doma; poud. moči komu Kdo ti kaj ~e |Nihče ti nič ne more|; poud. moči koga Nikdar ga ni mogel |ga ni maral|; moči za kaj Nič ne ~em ~ to, da nosljam
môči se mórem se (ó ọ̑) poud. Ta dva človeka se ne ~eta |se ne marata|
môči si mórem si (ó ọ̑) poud., v zvezi s kaj Ne ~em ~ kaj, da se ne bi smejal |ni mogoče, da se ne bi|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

móker môkra -o tudi móker môkra -ó; bolj ~ (ọ́ ó ó; ọ́ ó ọ̑) ~ rokav; ~ do kolen; poud.: ~a jesen |deževna|; ~o oko |solzno|; ~ od napora |znojen|
môkri -a -o (ó) urad. ~ žig
môkro -ega, v predl. zv. mókro s, snov. (ó; ọ̑) žarg. ponuditi gostu kaj ~ega pijačo; sedeti na ~em; potovati po suhem in po ~em |po vodi|; sejati v ~em
môkrost -i ž, pojm. (ó)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

motríti -ím nedov. môtri -íte, -èč -éča; -íl -íla, -èn -êna; motrênje; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) pešaj. koga/kaj ~ človeka od glave do peta gledati, opazovati; kritično ~ problem presojati, obravnavati

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

mózeg -zga m, snov. (ọ̑) kostni ~; poud. izčrpan do ~a |popolnoma|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

mrák -a tudi mrák -ú m, druga oblika dalje -u -- -u -om; -ôva -ôv; -ôvi -ôv (ȃ; ȃ ȗ) večerni ~; ~ v kleti; oditi pred ~om, proti ~u; neobč. pod ~ se vrniti |v mraku|; pesn. ~ovi so razpeti nad gozdovi; poud.: delati od zore do ~a |ves dan|; bojevati se proti ~u |proti nesvobodi, nazadnjaštvu|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

mràz1 mráza m, pojm., mn. mrazôvi tudi mrázi (ȁ á) ~ nastopi; končati setev do ~a, pred ~om; drgetati od ~a; biti odporen proti ~u; iti na ~; biti občutljiv za ~; hud ~; zimski ~; ~ deset stopinj pod ničlo; poud. peklenski ~ |zelo hud|; anat. čutnice za ~; neobč.: V njenemu glasu je bil ~ zadržanost, neprijaznost; Začeli so se prvi ~ovi temperature pod 0 ⁰C; snov., pokr. slana

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

mŕtev -tva -o tudi mŕtev -tva -ó (ŕ; ŕ ŕ ọ̑) ~ človek; najti vojaka ~ega; poud.: ~ park |prazen, pust|; ~a barva |bleda, neizrazita|; ~e noge |hrome, ohromele|; greti si ~e roke |otrple, premrle|; ~a tišina |popolna|; preveč ~ za vzgojiteljski poklic |brez čustev, volje, živahnosti|; napol ~ |zelo izčrpan, oslabel|; poud. mrtev od česa biti napol ~ ~ strahu |zelo prestrašen|; poud. mrtev na koga/kaj biti (ves) ~ ~ klobase |zelo rad jih jesti|; biti ~ ~ starine |zelo se zanimati zanje|; (Vsa) ~a je nanj |zelo ga ljubi|; poud. mrtev za koga Nasprotnik je zanje že ~ |sklenili so ga ubiti|; Ta ženska je zanj ~a |ne ljubi je več|
mŕtvi -a -o (ŕ) avt. ~ kot
mŕtvi -ega m, člov. (ŕ) pokopati ~e; dan spomina na ~e |praznik|
do mŕtvega mer. prisl. zv. (ȓ) pretepsti koga ~ ~; poud. ~ ~ se napiti |do nezavesti|
na mŕtvo mer. prisl. zv. (ȓ) knj. pog., poud. ~ ~ si prizadevati |zelo|
mŕtvost -i ž, pojm. (ŕ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

mŕzel -zla -o [-u̯]; bolj ~ (ȓ) ~ zrak; poud. ~ pogled |nenaklonjen|; ~a juha; poud. ~a slutnja |neprijetna, tesnobna|; poud. mrzel do koga ~ ~ znancev |neprijazen, sovražen|
mŕzli -a -o (ȓ) ~ stric
mŕzlo -ega s, pojm. (ȓ) spati v ~em; poud. nekaj ~ega v izrazu |neprijaznega|; snov. spiti kaj ~ega
mŕzlost -i ž, pojm. (ŕ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

mŕžnja -e ž, pojm. (ŕ; ȓ) neobč. sovraštvo, odpor: zbujati ~o do tujcev

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

múčen -čna -o; -ejši -a -e (ú; ú ȗ ú; ú) ~ molk; ~o opravilo; Stanje je zelo ~o
múčnost -i ž, pojm. (ú) ~ položaja; poud. do ~i ponavljati |zelo dolgo|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

N1 N-ja tudi N N-a tudi N -- [nə̀ nə̀ja tudi èn êna tudi nə̀ in èn] m, prva oblika z -em [nə̀jem] (ə̏; ȅ ȇ; ə̏; ȅ) |ime črke|: od ~ do P; veliki ~; pisani N-ji

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

nadáljnji -a -e (ȃ) ~ študij
nadáljnje -ega s, pojm. (ȃ) ~ je nebistveno; brez ~ega obsoditi umor brez pomisleka; To je brez ~ega pravilno zanesljivo, gotovo; Cesta bo do ~ega zaprta do preklica

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

nadróben -bna -o; -ejši -a -e (ọ̑; ọ̑) ~ načrt podroben
nadróbni -a -o (ọ̑) neobč. ~a trgovina trgovina na drobno
nadróbnost -i ž (ọ̑) števn. pripovedovati ~i podrobnosti; poud. poznati stvar do, v ~i |zelo natančno|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

nadvódje -a s (ọ̑) pomor. ladji določiti ~ |črto, do katere se lahko potopi|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

nág -a -o tudi nág -a -ó (ȃ á á; ȃ á ọ̑) ~ otrok; do pasu ~
nági -ega m, člov. (á) ~i v kampu
nága -e ž, člov., rod. mn. -ih (á) ~e v kampu; nečlov., poud. po ~i našeškati |po goli zadnjici|
nágo -ega s, pojm. (á) sleči se do ~ega; poud. do ~ega koga razkrinkati |popolnoma|
nágost -i ž, pojm. (á)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

nágnjenje -a s (á) do česa ~ ~ stroke; nagnjenje k/h čemu ~ k bolezni; duševno ~; števn. obvladati (svoja) slaba ~a

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

naj1 člen.
I. s povednim naklonom
1. 3. os.
a) spodbuj. ~ nas ne čaka; Priče ~ se zglasijo na sodišču; ~ mu bo lahka domača zemlja; Vrag ~ ga vzame
b) zadržk. Pa ~ bo po tvojem; ~ gre, če že hoče; Grdo nas gledajo. ~ nas
c) v vprašalnih stavkih Kaj ~ naredimo; ~ to res verjamem; Kje ~ vzamem denar; Ali ~ grem ali ne; Kako ~ vem, kaj nameravajo
2. 1. os. To je potrebno, če ~ se izognemo posledicam; ~ ti povem, kako se je to zgodilo; publ. Predvsem ~ poudarim njeno požrtvovalnost; publ. Komaj je zdržal do cilja. A ~ povem, da je komaj okreval po bolezni
II. s pogojnim naklonom, domnev. Kupil je parcelo, na kateri ~ bi gradil hišo; Denar ~ bi zbrali s samoprispevkom; Proizvodnja ~ bi se začela še letos; Ustanovili so odbor, ki ~ bi raziskal zadevo; Ta šola ~ bi usposabljala za življenje; To izjavo ~ bi (bil) izrekel na skrivni seji; To bolezen ~ bi povzročile neke glivice
náj -- m (ȃ) Nad vsakim prizadevanjem visi neki ~

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

nalétati se -am se dov. -aj se -ajte se tudi -ájte se; -al se -ala se tudi -ála se (ẹ́) poud.: Otroci so se do sitega naletali |natekali|; ~ ~ po uradih |imeti veliko opravkov|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

nameníti in naméniti -im dov. naméni -te in -íte; naménil -íla, naménjen -a; (naménit) (í/ȋ/ẹ́ ẹ́) komu/čemu koga/kaj ~ darilo prijatelju; nameniti koga/kaj za kaj Namenili so ga za zdravnika; ~ veliko denarja za knjige
nameníti se in naméniti se -im se (í/ȋ/ẹ́ ẹ́) ~ ~ vztrajati do konca; ~ ~ proti vrhu gore |oditi, odpraviti se|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

napíjati -am nedov. -an -ana; napíjanje (í) komu ~ nevesti nazdravljati; ~ si na zdravje; napijati koga z/s čim V bolnišnici so ga napijali s čajem
napíjati se -am se (í) ~ ~ do nezavesti

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

naplésati se in naplesáti se -éšem se dov.; drugo gl. plesati (ẹ́/á ẹ́) česa ~ ~ polk; ~ ~ do onemoglosti

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

napôlnjen -a -o [u̯n] (ó) z/s čim s plinom ~ balon; do polovice ~a vreča
napôlnjenost -i [u̯n] ž, pojm. (ó)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

napràm° nepravi predl. z daj. (ȁ) razmerje ~ podrejenim do podrejenih

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

naróbe3 povdk. (ọ̑) Račun je ~; ~ je, da ga niso pravočasno obvestili; poud.: Če samo malo zamudi, je že ~ |so doma v skrbeh, nejevoljni|; Z njim je nekaj ~ |ni popolnoma zdrav; nima urejenega razmerja do okolice|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

nasílen -lna -o; -ejši -a -e (ȋ; ȋ) ~ človek; nasilen do koga/česa biti ~ ~ žensk
nasílni -a -o (ȋ) ~o dejanje
nasílnost -i ž, pojm. (ȋ) bati se koga zaradi njegove ~i; števn. upreti se ~im

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

nasmejáti se -smêjem se tudi nasmejáti se -ím se dov., nam. nasmejàt se tudi nasmêjat se; drugo gl. smejati se (á é; á í) ~ ~ v družbi; poud. ~ ~ do solz |zelo|; nasmejati se komu/čemu nasmehniti se, zasmejati se
nasmejáti -smêjem tudi nasmejáti -ím (á é; á í) publ. koga ~ gledalce, otroka

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

nasnežíti -ím dov. nasnéžil -íla, nam. nasnežít/nasnežìt, nasnežèn -êna; nasnežênje; drugo gl. snežiti (í/ȋ í) kaj Snežni top mora ~ sneg; brezos. nasnežiti česa Čez noč je nasnežilo snega do kolen

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

nasproti [poudarjeno naspróti] predl.
I. z daj.
1. mestovni prostorski sedeti ~ ženinu in nevesti; okno ~ vratom; Spomenik stoji ~ sodišču
2. smerni prostorski postaviti stol ~ peči; grem ~ gostom naproti
3. vezljivostni budnost ~ sovražniku; nezaupljivost ~ vsaki novosti; zločini ●~ človeštvu proti človeštvu, zoper človeštvo; neobč. surov ~ protestnikom do protestnikov; padanje cen ~ decembru v primerjavi z decembrom
II. z rod. trgovina ~ cerkve; stanovati ~ hotela

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

nasprótje -a s (ọ̑) odpraviti ~a; Prišlo je do nasprotij; ~ med besedami in dejanji; priti v ~ s čim; biti v ~u s čim; biti ~ česa, ~ čemu; jezikosl. ~ po zvenečnosti |opozicija|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

nàš -a -e prvoos. svoj. zaim. iz mn. podstave (ȁ á á)
1. ~ oče; ~a hiša; ~e poslopje; Tista njiva je ~a
2. ~ predlog; ~e prizadevanje
3. ~ vlak stoji na tretjem peronu |vlak, s katerim se bomo peljali|
4. publ. V ~em predavanju bo govor o Reziji |v mojem|
5. ~e štetje let
6. ~e smučarje imamo seveda najraje svoje
nàš nášega m, člov. (ȁ á) knj. pog., poud.: ~ ima najraje ribe |mož, sin|; ~i so zmagali |naši športniki, vojaki|
náša -e ž, člov., rod. mn. -ih (á) knj. pog., poud.: ~ je prišla domov |žena, hčerka|; ~e so zmagale |naše športnice|
náše -ega s, pojm. (á) prakt.sp. Vaša njiva sega vse do ~ega do našega zemljišča
po náše nač. prisl. zv. (á) ~ ~ govoriti v jeziku, ki je tu v rabi
po nášem nač. prisl. zv. (á) prakt.sp. hoditi ~ ~ po našem svetu

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

našáriti -im dov. našárjen -a; našárjenje (á ȃ) slabš. koga/kaj z/s čim ~ sobo z drobnarijami |postaviti vanjo veliko odvečnih stvari|; redk., slabš. preveč ~ otroka |nalepotičiti, pisano obleči|
našáriti se -im se (á ȃ) redk., slabš. ~ ~ od nog do glave |nalepotičiti se, pisano se obleči|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

našpíčen -a -o; bolj ~ (ȋ) knj. pog., poud.: ~ človek |piker, zbadljiv|; biti ~ |nejevoljen, razdražljiv|; knj. pog., poud. našpičen proti komu |nerazpoložen, zbadljiv do koga|
našpíčenost -i ž, pojm. (ȋ) knj. pog., poud.

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

natánčno nač. prisl. -ej(š)e (ȃ; ȃ) ~ raziskati podzemeljsko jamo; meriti čas do sekunde ~; precej ~ oceniti škodo; začeti ~ ob osmih; poud.: Dela potekajo ~ po načrtu |v skladu z načrtom|; ponoviti vse do pike ~ |prav vse|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

natelováditi se -im se dov. -en -ena (á ȃ) ~ ~ do onemoglosti

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

natočíti -tóčim dov. natóčenje; drugo gl. točiti (í/ȋ ọ́) kaj ~ vodo do roba; natočiti komu kaj ~ gostu pijačo; poud. ~ vsem čistega vina |povedati jim resnico brez olepševanja|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

navíti -víjem dov., nam. navít/navìt; navítje; drugo gl. viti1 (í) kaj ~ nit, prejo; knj. pog., poud. ~ radio do konca |naravnati ga na največjo jakost|; poud. ~ cene |zvišati, dvigniti|; poud. naviti koga za kaj ~ očeta za denar |pregovoriti, prisiliti ga, da dá denar|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

navozíti -vózim dov. navóženje; drugo gl. voziti (í/ȋ ọ́) kaj na kaj ~ gramoz na cesto
navozíti se -vózim se (í/ȋ ọ́) ~ ~ do sitega |zadovoljiti svojo željo po vožnji|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

nažícati -am dov. -an -ana; nažícanje (ȋ) sleng. |s prošnjami, prigovarjanjem priti do česa, izprositi|: kaj ~ cigarete pri prijatelju; nažicati koga za kaj ~ prijatelja za denar

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

nebó -á s nébu -- -u -om (ọ̑ ȃ) zvezde na ~u; jasno ~; poud. Gore se dvigajo do ~a, v ~ |zelo visoko|; privzdig. priti v ~ |v nebesa|; postelja z ~om |s streho iz dragocene tkanine|; pritisniti jezik ob ~; poud. hvaliti, povzdigovati koga do ~a |zelo|; prim. nebesa

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

nèdáven -vna -o (ȅá) ~ dogodek
do nedávna čas. prisl. zv. (á) ~ ~ so dobro poslovali do pred kratkim
do nedávnega čas. prisl. zv. (á) ~ ~ je bil zdrav
od nedávna čas. prisl. zv. (á) neobč. poznati se šele ~ ~ malo časa
pred nedávnim čas. prisl. zv. (á) ~ ~ so odpotovali

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

negativízem -zma m, pojm. (í) izobr. zavračati ~ |negativen odnos do vsega|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

nèhumán -a -o; bolj ~ (ȅȃ) ~ predpis; omilj. dočakati ~ konec |nasilno smrt|; poud. nehuman do koga biti ~ ~ podrejenih |nečloveški|
nèhumánost -i ž, pojm. (ȅȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

nekàko in nekáko tudi nekakó, pokr. nékako nedol. prisl. zaim. (ȁ; ȃ; ọ́/ọ̑; ẹ́/ẹ̑) nač. Spor bomo ~ izgladili; ~ smo se vendar rešili iz težav; ~ sram ga je bilo; ~ plah; Tako ~ se je zgodilo količ., poud.: Do postaje je ~ pol ure |približno|; Svoje težave še ~ prenaša |do neke mere|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

nekód nedol. prostor. prisl. zaim. poti ali razmeščenosti (ọ́/ọ̑) Tod ~ rastejo gobe; Od ~ se je prikazal povodni mož; ~ bomo že našli pot iz te gošče; od ~ iz ozadja; Do ~ bo šlo še z vozom, potem pa pot pod noge; Tam ~ je tedaj stanoval nekje

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

nèkorékten -tna -o; bolj ~ (ȅẹ̑) ~o dejanje nespodobno, neobzirno; ~a trditev nepravilna, oporečna; nekorekten do koga biti ~ ~ znanke nespodoben, neobziren
nèkoréktnost -i ž, pojm. (ȅẹ̑) ~ trditve; števn. dopustiti ~i nekorektna dejanja

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

nèljubeznív -a -o; bolj ~ (ȅí; ȅȋ ȅí ȅí) ~ človek; neljubezniv do koga/česa biti ~ ~ kupcev; neljubezniv z/s kom/čim biti ~ s starši
nèljubeznívost -i ž, pojm. (ȅí)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

nèlojálen -lna -o; bolj ~ (ȅȃ) ~ državljan; nelojalen do koga/česa biti ~ ~ države, vladarja
nèlojálni -a -o (ȅȃ) ~a konkurenca nepoštena
nèlojálnost -i ž, pojm. (ȅȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

nèmálokdàj kratn. prisl. (ȅáȁ) poud. |marsikdaj, velikokrat|: Obiskovalci so ~ pili do jutra

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

nèobjektíven -vna -o; bolj ~ (ȅȋ) (pristranski, nepravičen): ~a ocena; neobjektiven do koga biti ~ ~ učenca
nèobjektívnost -i ž, pojm. (ȅȋ) (pristranskost, nepravičnost)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

nèobzíren -rna -o; bolj ~ (ȅí; ȅȋ) ~ človek; neobziren do koga ~ ~ sodelavcev
nèobzírnost -i ž, pojm. (ȅí; ȅȋ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

nèosében -bna -o; bolj ~ (ȅẹ̑) ~ slog; neobč. zelo ~ človek nedostopen, hladen; neoseben do koga ~ ~ sodelavcev
nèosébni -a -o (ȅẹ̑) jezikosl. ~a glagolska oblika
nèosébno -ega s, pojm. (ȅẹ̑) usklajevanje osebnega in ~ega
nèosébnost -i ž, pojm. (ȅẹ̑)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

nèpopustljív -a -o; -ejši -a -e (ȅí; ȅȋ ȅí ȅí; ȅí) ~ vzgojitelj; nepopustljiv do koga/česa ~ ~ otrok
nèpopustljívost -i ž, pojm. (ȅí)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

nèpotrében -bna -o; bolj ~ (ȅẹ́; ȅẹ́ ȅẹ̑ ȅẹ́) ~ podatek; ~a napaka; omilj. Prišlo je do ~ih besed |prepira, spora|
nèpotrébni -ega m, člov. (ȅẹ́) pomagati ~im
po nèpotrébnem vzročn. prisl. zv. (ȅẹ́) ~ ~ se jeziti
nèpotrébnost -i ž, pojm. (ȅẹ́) ~ mnogih tujk; števn., neobč. kupovati ~i nepotrebne stvari

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

nèpoznàn -ána -o in nèpoznán -a -o (ȅȁ ȅá ȅá; ȅá) do zdaj ~a dejstva neznana; star. nepoznan komu To mi je ~o neznano
nèpoznáni -ega m, člov. (ȅá) srečanje z ~imi
nèpoznánost -i ž, pojm. (ȅá)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

nèpozóren -rna -o; bolj ~ (ȅọ́; ȅọ́ ȅọ̑ ȅọ́) ~ gledalec; neobč. ~o poslovanje malomarno; nepozoren do koga/česa biti ~ ~ staršev
nèpozórnost -i ž, pojm. (ȅọ́)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

nèprekínjeno nač. prisl. (ȅȋ) publ. nepretrgano: ~ delati; ~ od osmih do desetih zvečer

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

nèprijázen -zna -o; -ejši -a -e (ȅá; ȅá ȅȃ ȅá; ȅá) ~ prodajalec; poud.: ~ kraj |neprijeten, pust|; ~ veter |mrzel|; ~e razmere |težavne|; neprijazen do koga ~ ~ soseda; neprijazen z/s kom ~ s kupci
nèprijáznost -i ž, pojm. (ȅá)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

nèpriljúden -dna -o; bolj ~, tudi -ejši -a -e (ȅú; ȅú ȅȗ ȅú; ȅú) ~ človek; poud. ~ prostor |neprijeten, pust|; nepriljuden do koga biti ~ ~ obiskovalca; nepriljuden z/s kom biti ~ z obiskovalcem |neprijazen, neljubezniv|
nèpriljúdnost -i ž, pojm. (ȅú)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

nèprizanesljív -a -o; bolj ~, tudi -ejši -a -e (ȅí; ȅȋ ȅí ȅí; ȅí) ~ nasprotnik; neprizanesljiv do koga/česa ~ ~ ljudi
nèprizanesljívost -i ž, pojm. (ȅí)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

nèromántičen -čna -o; bolj ~ (ȅá) čisto ~ odnos do sveta; poud. zelo ~ konec avanture |navaden, vsakdanji|
nèromántičnost -i ž, pojm. (ȅá)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

neskônčen -čna -o (ó) ~ prostor; poud. ~a sreča |zelo velika|
neskônčnost -i ž, pojm. (ó) ~ prostora; poud. ~ samote |velika samota|; mat. točka v ~i; poud.: ponavljati kaj do ~i |zelo dolgo|; Pogovori se vlečejo v ~ |trajajo zelo dolgo|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

nèslíšan -a -o (ȅȋ) ~ klic; do zdaj ~e besede
nèslíšanost -i ž, pojm. (ȅȋ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

nesmísel -sla [-u̯] m, pojm. (ȋ) pripeljati do ~a; zaiti v ~; poud. čisti, pravi ~ |velik|; pokazati ~ tega ukrepa nesmiselnost; števn. besedni ~i; pripovedovati ~e

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

nèspoštljív -a -o; bolj ~, tudi -ejši -a -e (ȅí; ȅȋ ȅí ȅí; ȅí) ~ odnos do staršev
nèspoštljívost -i ž, pojm. (ȅí)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

nèspoštovánje -a s, pojm. (ȅȃ) ~ staršev; publ. ~ dogovorov neizpolnjevanje; ~ pravic nepriznavanje, odrekanje; nespoštovanje do koga/česa ~ ~ pesnika

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

nesrámen -mna -o; -ejši -a -e (á; á ȃ á; á) ~ obiskovalec; poud.: ~ dopis |žaljiv|; imeti ~ jezik |obrekovati; nespodobno govoriti|; ~ trgovec |brezobziren, brezvesten|; ~a laž |zelo velika|; nesramen do koga biti ~ ~ žensk
nesrámno -ega s, pojm. (á) reči kaj ~ega
nesrámnost -i ž, pojm. (á) ~ govorjenja; števn. oproščati ~i

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

nèstŕpen -pna -o (ȅŕ; ȅȓ) ~ ideolog; nestrpen do koga/česa ~ ~ drugače mislečih
nèstŕpnost -i ž, pojm. (ȅŕ; ȅȓ) rasna, verska ~

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

nètoleránten -tna -o; bolj ~, tudi -ejši -a -e (ȅȃ; ȅȃ) nèstŕpen: ~ politik; netoleranten do koga/česa ~ ~ drugače mislečih
nètolerántnost -i ž, pojm. (ȅȃ) nèstŕpnost

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

nètováriški -a -o; bolj ~ (ȅȃ) ~o ravnanje; netovariški do koga zelo ~ ~ sodelavcev
nètováriškost -i ž, pojm. (ȅȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

nèupravíčen -a -o (ȅȋ) ~ očitek, sum; neupravičen do česa ~ ~ dedovanja
nèupravíčeni -a -o (ȅȋ) pravn. ~ ribolov; ●~a ura neopravičena ura
nèupravíčenost -i ž, pojm. (ȅȋ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

nèupravíčenec -nca m z -em člov. (ȅȋ) ~i do zavarovalnine
nèupravíčenka -e ž, člov. (ȅȋ)
nèupravíčenčev -a -o (ȅȋ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

nèusmíljen -a -o; bolj ~ (ȅȋ) ~ človek; poud.: ~a kritika |neprizanesljiva|; neusmiljen do koga/česa ~ ~ revežev
nèusmíljenost -i ž, pojm. (ȅȋ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

nèuvidéven -vna -o; bolj ~ (ȅẹ́; ȅé ȅẹ̑ ȅẹ́) ~ vzgojitelj; neuvideven do koga ~ ~ podrejenih
nèuvidévnost -i ž, pojm. (ȅẹ́)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

nèužíten -tna -o; bolj ~, tudi -ejši -a -e (ȅí; ȅí ȅȋ ȅí; ȅí) ~a jed; ~a goba; poud. Kosilo je ~o |slabo, neokusno|
nèužítnost -i ž, pojm. (ȅí) poud. ponavljati zgodbo do ~i |velikokrat|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

nèverjéten -tna -o; -ejši -a -e (ȅẹ́; ȅẹ́ ȅẹ̑ ȅẹ́; ȅẹ́) ~ izgovor; poud.: pokazati ~ pogum |izreden|; ptiči ~ih barv |nenavadnih, posebnih|
nèverjétnost -i ž, pojm. (ȅẹ́) ~ opisanih dogodkov; poud. do ~i pošten |zelo|; števn., neobč. pripovedovati ~i neverjetne stvari

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

nèzaúpanje -a s, pojm. (ȅȗ) ~ do sodelavcev

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

nèzaúpen -pna -o; bolj ~, tudi -ejši -a -e (ȅú; ȅȗ; ȅú; ȅȗ) nezaupljiv: ~ človek; nezaupen do koga/česa postajati ~ ~ sosedov
nèzaúpnost -i ž, pojm. (ȅú; ȅȗ) nezaupljivost

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

nèzaupljív -a -o; bolj ~, tudi -ejši -a -e (ȅí; ȅȋ ȅí ȅí; ȅí) ~ človek; nezaupljiv do koga/česa ~ ~ vseh
nèzaupljívost -i ž, pojm. (ȅí)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

nèzavést -i ž, pojm. (ȅẹ̑) biti v ~i; neknj. pog. pasti v ~ omedleti; poud. smejati se do ~i |zelo|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

neznôsen -sna -o; -ejši -a -e (ó; ó ȏ ó; ó) ~ smrad; poud.: ~ človek |neprijeten, zoprn|; ~ položaj |neprimeren, slab|; umetniško ~a režija |slaba, nekakovostna|; ~o sovraštvo |zelo veliko|
neznôsnost -i ž, pojm. (ó) ~ revščine; poud. do ~i razvajen |zelo|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

néžen -žna -o; -ejši -a -e (ẹ́; ẹ̑; ẹ́; ẹ̑) ~ fant; poud. ~ udarec |lahen|; zelo ~; nežen do koga ~ ~ matere; nežen z/s kom ~ z dekletom
néžni -a -o (ẹ́; ẹ̑) poud. ~ spol |ženske|
néžno -ega s, pojm. (ẹ́; ẹ̑) nekaj ~ega v človeku
néžnost -i ž, pojm. (ẹ́; ẹ̑) ~ nasmeha; števn., poud. ~i v ljubezni |ljubkovanja|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

nìč2 -- s (ȉ) število ~; ~ deljeno z dve; Prva štiri števila so ~, ena, dve, tri; Tekma se je končala z ena proti ~; vrednosti od ~ do neskončno; zavrteti gumb na ~; temperatura okoli ~; vidljivost ~; trenutek ~ pri odštevanju

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

nikóder nik. prostor. prisl. zaim. poti ali razmeščenosti (ọ̑) ~ se nisem vozil; V tej rečici ni ~ več rib, niti po tolmunih ne; Od kod pa je ta človek? -Od ~ ni, kvečjemu iz knjige; Do ~ te ne bom mogel spremiti, imam nujen opravek; ●Tega ne boš več našel ~ nikjer

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

nôga -e tudi nôga -é ž, prva oblika rod. mn. nóg; druga oblika dalje -i -ó -i -ó; -é nóg -áma -é -àh -áma; -é nóg -àm -é -àh -ámi; tož. ed. in mn. v predl. zv. nógo, nóge (ó; ó ẹ́; ó ẹ̑)
1. zlomiti si obe ~i; bose ~e; prestopati se z ~e na ~o; V ~e ga zebe; Na ~ah ima copate; poud. Sneg se udira pod ~ami |zaradi teže telesa|; K ~i |povelje; ukaz psu|; Na ~e |vstani(te)|; poud. ~e na iks |po obliki podobne črki x|; ptičje ~e; stol na treh ~ah
2. poud.: nastaviti komu ~o |spotakniti ga|; spraviti se komu izpod nog |umakniti se, oditi|; ogledati si koga od nog do glave |vsega|; stisniti rep med ~e |umakniti se, zbežati; vdati se, odnehati|; vzeti pot pod ~e |začeti iti, hoditi|; Celo mesto je bilo na ~ah |Vsi prebivalci mesta so bili vznemirjeni|; z eno ~o biti v grobu |biti star; biti pred smrtjo|; poud.: biti s kom na bojni ~i |sprt|; Tja še ni stopila človeška ~ |človek, ljudje|; imeti težke ~e |težko hoditi|; postaviti se na lastne ~e |osamosvojiti se|; vstati z levo ~o |biti nerazpoložen|; knj. pog. živeti na veliki ~i razkošno, razsipno

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

nonšalánten -tna -o; bolj ~, tudi -ejši -a -e (ȃ; ȃ) izobr.: ~o razmerje do česa ravnodušno, brezbrižno; ~o vedenje sproščeno, neprisiljeno
nonšalántnost -i ž, pojm. (ȃ) izobr.

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

nóter smer. prostor. prisl. (ọ́/ọ̑)
1. gledati, stopiti ~; tja ~; poud. Pri enem ušesu mu gre ~, pri drugem ven |Ničesar ne uboga, ne upošteva; Nič si ne zapomni|; Fantje, le ~, ~
2. knj. pog.: Travniki segajo ~ do jezera prav, čisto; iti daleč ~ v pragozd |zelo daleč|; delati ~ v noč prav; ●biti ~ notri

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

nòv nôva -o tudi nòv nôva -ó; -êjši -a -e (ȍ ó ó; ȍ ó ọ̑; ȇ) ~ avtomobil; ~o vino; poud.: začeti ~o življenje |drugačno, ustreznejše|; To pero je še ~o |nerabljeno|; biti ~ od nog do glave |oblečen v nova oblačila|
nôvi -a -o tudi -ó (ó) ~ krompir; jezikosl. ~ akut, cirkumfleks; publ. ~ svet Amerika; poud. On je ~ Cankar |tak kot pravi|; praznovati ~o leto
novêjši -a -e (ȇ) obdobje ~e zgodovine
nàjnovêjši -a -e tudi nájnovêjši -a -e (ȁȇ; ȃȇ) ~a slovenska književnost
nôvi -ega m, člov. (ó) žarg. predstaviti se ~emu novemu šefu
nôva -e ž, rod. mn. -ih (ó) knj. pog. zapeti več ~ih novih pesmi
nôvo -ega s, pojm. (ó) boj med starim in ~im
na nôvo nač. prisl. zv. (ó) ~ ~ izvoljen; začeti ~ ~ znova
po nôvem nač. prisl. zv. (ó) ~ ~ kaj narediti
novóst -i ž, pojm. (ọ̑) ~ metode; števn. knjižne ~i; ~i v proizvodnji

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

novêmber -bra m (é) od prvega do desetega ~a; Zgodilo se je (meseca) ~a, v (mesecu) ~u

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

obdóbje -a s (ọ̑) padavinska ~a; ~ doraščanja; ~ v zemeljski zgodovini; v ~u od januarja do maja v času; v ~u enega leta v enem letu

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

obdolžèn -êna -o [u̯ž] (ȅ é é) česa biti ~ požiga
obdolžêni -ega [u̯ž] m, člov. (é) ~ ima pravico do obrambe
obdolžênost -i [u̯ž] ž, pojm. (é)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

obíst -i ž (ȋ) zastar. bolne ~i ledvice; poud. poznati soseda do ~i |vse njegove lastnosti|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

obráti obêrem dov., nam. obràt; drugo gl. brati (á é) kaj ~ češnje; poud. ~ vse gostilne |obhoditi|; poud. obrati koga ~ prijatelja pri kartanju |povzročiti, da izgubi veliko denarja|; ~ sosedo do kosti |zelo jo obrekovati|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

obrusíti in obrúsiti -im dov.; drugo gl. brusiti1 (í/ȋ/ú ú) kaj do konca ~ nož; poud. obrusiti koga Delo v kolektivu ga je obrusilo |izoblikovalo|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

obstáti3 -stojím nedov.; drugo gl. stati2 (á í) neobč. ~i veliko zvezd je, obstaja; publ.: ~i nevarnost, da pride do nesreče → nevarno je; ~i sum, da je to storil on → sumijo; obstati iz česa Priprava ~i ~ več delov sestoji

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

obudíti -ím dov. obúdil -íla, nam. obudít/obudìt; obujênje; drugo gl. buditi (í/ȋ í) koga/kaj ~ ranjenca iz omedlevice; ~ spomine na mladost; neobč. ~ v kom ljubezen do domovine vzbuditi
obudíti se -ím se (í/ȋ í) V njem so se obudili spomini; neobč. Med njima se je obudilo prijateljstvo vzbudilo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

obzír -a m, pojm. (ȋ) imeti ~ do starejših, s starejšimi; ravnati brez ~ov brez ozirov; poud. brez ~a komu kaj povedati |neprizanesljivo|; publ. jemati v ~ vse okoliščine upoštevati

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

obzíren -rna -o; -ejši -a -e (í; ȋ; í; ȋ) ~ človek; obziren do koga biti ~ ~ bolnika; obziren z/s kom biti ~ s starši
obzírnost -i ž, pojm. (í; ȋ) iz ~i poslušati; z ~jo povedati; knj. pog. ~ do starejših obzir

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

obzórje -a s (ọ̑) S hriba se vidi širše ~; ladja na ~u; človek z velikim ~em |obsegom izobrazbe|; njegovo glasbeno ~; poud. Odmev se širi od ~a do ~a |vsepovsod|; rud. rovi različnih obzorij

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

od [poudarjeno òd] predl. z rod., nasprotnostni par je do
1. izhodiščni
a) prostorski oditi ~ doma; Veter piha ~ vzhoda; pahniti vsiljivca ~ sebe; od kod, °odkod prihajate
b) časovni ~ tistega prepira se nista več pozdravljala; ~ takrat ni nehal misliti nanjo
c) količinski tovor ~ 130 kilogramov navzgor; prehoditi pot ~ doma do šole v dvajsetih minutah
2. razmejevalni, v zvezi z do
a) prostorski ~ Celja do Žalca so dobre avtobusne zveze
b) časovni delati ~ jutra do večera; ~ srede do sobote
c) šteti ~ ena do sto; temperature ~ deset do petnajst stopinj
3. vršilski
a) pohvaljen ~ učitelja; priznan ~ vseh
b) dobiti ~ brata
4. izbirni eden ~ dijakov; najlepša ~ deklet izmed; Lepše ~ Urške bilo ni nobene kakor
5. določevalni ključ ~ vrat; nekdo ~ naših; rana ~ noža; knj. pog. Trgovina je ~ rok oddaljena; neknj. pog. avto (~) novega soseda; Ruta je °~ matere materina
6. vzročnostni tresti se ~ jeze; ~ vročine se je bliskalo; hirati ~ žalosti
7. merni, poud.: ~ srca se smejati |prisrčno|; ~ sile zanimiv |zelo|; dati vse ~ sebe |zelo se potruditi|
8. načinovni To je naredil sam ~ sebe
9. vezljivostni s težavo se odtrgati ~ doma; odvrniti nesrečo ~ hiše; star.: pripovedovati ~ svoje sreče o svoji sreči; povest ~ jare kače o jari kači

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

odklonílen -lna -o; bolj ~, tudi -ejši -a -e (ȋ; ȋ) imeti ~ odnos do česa
odklonílnost -i ž, pojm. (ȋ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

odkritosŕčen -čna -o; -ejši -a -e (ȓ; ȓ) ~ človek; odkritosrčen do koga biti ~ ~ prijatelja; odkritosrčen proti komu biti ~ ~ staršem; odkritosrčen z/s kom biti ~ z znancem
odkritosŕčnost -i ž, pojm. (ȓ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

odljúden -dna -o; bolj ~, tudi -ejši -a -e (ú; ú ȗ ú; ú) ~ človek; poud. ~o vedenje |neprijazno, nepriljudno|; poud. odljuden do koga biti ~ ~ sosedov |neprijazen, neljubezniv|; poud. odljuden z/s kom biti ~ z obiskovalci |neprijazen, neljubezniv|
odljúdnost -i ž, pojm. (ú)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

odnòs -ôsa m (ȍ ó) družbeni ~i; prijateljski ~ v družini; ~ protislovnosti; človekov ~ do narave; otrok v ~u do staršev; biti v sorodstvenem ~u v sorodstvu; gosp. blagovno-denarni ~i; mat. ~ med množicama; publ.: navezati ~e z drugim podjetjem stike; oceniti učenca v ~u do drugega v primerjavi z drugim; ~ sil v svetu razmerje; publ. služba za ~e z javnostmi za stike z javnostjo; gospodarske panoge v ~u na zunanji trg glede na; razširiti gospodarske ~e sodelovanje

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

odplazíti se in odpláziti se -im se in odpláziti se -im se dov. odplázenje; drugo gl. plaziti se (í/ȋ/á ȃ; á ȃ) ~ ~ do zavetja; poud. ~ ~ po prstih |brez šuma, pritajeno oditi|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

odpòr -ôra m, pojm. (ȍ ó) vdati se brez ~a; čutiti ~ do ljudi; ~ proti novostim; knj. pog. narediti kaj po liniji najmanjšega ~a |s čim manjšim trudom|; publ.: sodelovati v ~u v odporniškem gibanju; nuditi ~ → upreti se

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

odpŕto1 nač. prisl. (ȓ) ~ opazovati; živeti ~ do vsega

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

odpŕto2 povdk. (ȓ) ~ so imeli do sedmih

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

odrêči -rêčem dov.; drugo gl. reči (é) komu/čemu kaj ~ športniku pravico do nastopa; neobč. Noge so mu odrekle odpovedale; Ni mu odrekla, da bo šla z njim
odrêči se -rêčem se (é) komu/čemu ~ ~ dediščini; ~ ~ sinu; publ. odreči se koga Družba se ga je odrekla ni ga več sprejela

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

odŕgniti -em dov. -il -ila tudi -íla, odŕgnjen -a; odŕgnjenje (ŕ ȓ) kaj z/s čim ~ tla s cunjo; ~ avtomobil ob ograji; ~ si kožo; odrgniti kaj z/s česa ~ rjo s puške
odŕgniti se -em se (ŕ ȓ) ~ ~ do krvi

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

odtének -nka m (ẹ̑)
1. barvni ~; zvočni ~i; ~ glasu; ~ žalosti v njenem govorjenju; poud. Letos so moderni svetli ~i |svetle barve|
2. poud. razumeti do ~a natančno |zelo|; za ~ temnejši

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

odvrtéti -ím dov. odvrtênje; drugo gl. vrteti (ẹ́ í) kaj ~ pipo do konca |odviti, odpreti|; žarg. Ta film so že večkrat odvrteli predvajali
odvrtéti se -ím se (ẹ́ í) Vrtiljak se je odvrtel

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

ogréti ogrêjem dov., nam. ogrèt/ogrét; ogrétje; drugo gl. greti (ẹ́ ȇ) koga/kaj Sonce jih je ogrelo; ~ vodo do sto stopinj; poud. ogreti koga/kaj za kaj ~ sodelavce za načrt |navdušiti|
ogréti se ogrêjem se (ẹ́ ȇ) Voda se je ogrela; poud. ogreti se za koga/kaj ~ ~ ~ šport |navdušiti se|; brezos. Zunaj se je že ogrelo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

ohlájati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; ohlájanje (á) koga/kaj ~ prostor
ohlájati se -am se (á) Zemlja se ponoči ~a; poud. Odnosi med njima se ~ajo |postajajo nepristni|; poud. ohlajati se do koga/česa Začel se je ohlajati do nje |postajati ravnodušen|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

okrúten -tna -o; -ejši -a -e (ú; ú ȗ ú; ú) ~ morilec; poud. ~a zima |zelo huda|; okruten do koga/česa biti ~ ~ otrok
okrútnost -i ž, pojm. (ú)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

okultístičen -čna -o; bolj ~ (í) ~ odnos do stvarnosti
okultístični -a -o (í) ~e vede

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

opíjati -am nedov. -ajóč; -an -ana; opíjanje (í) koga z/s čim ~ prišleca s slivovko; poud. To, da ima oblast, ga ~a |dela nekritičnega, nerazsodnega|
opíjati se -am se (í) ~ ~ do nezavesti

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

opredelíti -ím dov. opredêli -íte; opredélil -íla, -ít/-ìt, opredeljèn -êna; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) koga/kaj ~ človeka kot bitje; ~ pojav; opredeliti koga za koga/kaj ~ sovaščana za alkoholika
opredelíti se -ím se (í/ȋ í) do koga/česa javno se opredeliti do vseh problemov; opredeliti se proti komu/čemu ~ ~ ~ rasizmu; opredeliti se za koga/kaj ~ ~ ~ nacionalno osvoboditev; ~ ~ ~ Slovenca

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

opredeljeváti -újem nedov. -ujóč, -eváje; -àl -ála, -àt, -án -ána; opredeljevánje; (-àt) (á ȗ) koga/kaj ~ narod; ~ svoj odnos do česa; ~ pravice in dolžnosti
opredeljeváti se -újem se (á ȗ) do koga/česa ~ ~ ~ aktualnih problemov; opredeljevati se proti komu/čemu ~ ~ ~ predlogu; opredeljevati se za koga/kaj ~ ~ ~ novosti

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

osében -bna -o; bolj ~ (ẹ̑) zelo ~ pogled na stvari; biti ~ v polemiki; oseben do koga biti preveč ~ ~ sodelavcev
osébni -a -o (ẹ̑) ~ dohodek; jezikosl.: ~ zaimek; ~a glagolska oblika
osébna -e ž, rod. mn. -ih (ẹ̑) prakt.sp. zahtevati ~o osebno izkaznico; šport. žarg. narediti pet ~ih osebnih napak
osébno -ega s, pojm. (ẹ̑) usklajevanje ~ega in neosebnega

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

osóren -rna -o; -ejši -a -e (ọ́; ọ́ ọ̑ ọ́; ọ́) ~ človek; osoren do koga biti ~ ~ podrejenega
osórnost -i ž, pojm. (ọ́)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

osporávati● -am nedov. -ajóč; -an -ana; osporávanje (ȃ) zanikovati, ne priznavati: komu kaj ~ dediču pravico do posestva; ~ dejstva

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

ošíbati -am dov. -an -ana; ošíbanje (ȋ) koga/kaj ~ demonstrante do krvi; poud. ~ napake |ostro grajati|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

ožéti ožmèm tudi ožéti ožámem dov. ožétje; drugo gl. žeti2 (ẹ́ ȅ; ẹ́ á) koga/kaj ~ gobo; poud. do kraja ~ delavce |izrabiti, izkoristiti|; poud. ožeti koga za kaj ~ kupca za veliko vsoto |povzročiti, da porabi veliko vsoto|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

ožúljen -a -o; bolj ~ (ú) ~a peta; biti ~ do krvi
ožúljenost -i ž, pojm. (ú)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

P1 P-ja tudi P -- [pə̀ pə̀ja in pé pêja tudi pə̀ in pé] m, prva oblika s -em (ə̏; ẹ̑ ȇ; ə̏; ẹ̑) |ime črke|: od ~ do S; vitamin ~; prim. P-

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

pás -ú tudi pás -a m, prva oblika dalje -u -- -u -om; -ôva -ôv; -ôvi -ôv (ȃ ȗ; ȃ) zapeti si ~; nositi kaj za ~om; imeti vitek ~; sleči se do ~u; rešilni, varnostni ~; ~ za nogavice; šport. črni mojstrski ~; gibanje v obmejnem ~u |področju|; cesta s štirimi ~ovi

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

patènt -ênta m (ȅ é) |pravica do izkoriščanja novega izuma|: zaščititi izum s ~om; izdati ~ |listino|; prakt.sp. plesti ~ |rob (oblačila) v patentnem vzorcu|; zgod. nevoljniški ~

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

pázen -zna -o; bolj ~ (á; á ȃ á) neobč. ~ poslušalec pazljiv; neobč. pazen do koga/česa biti ~ ~ drugih pozoren, uslužen

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

pazljív -a -o; -ejši -a -e (í; ȋ í í; í) ~ učenec; biti ~ pri delu; redk. pazljiv do koga/česa biti ~ ~ dekleta pozoren, uslužen
pazljívost -i ž, pojm. (í) ~ učencev pri pouku; neobč. študiju posvečati veliko ~ pozornost, skrb

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

pedofílija -e ž, pojm. (ȋ) |spolno nagnjenje do otrok|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

pešáčiti -im nedov. pešáčenje (á ȃ) ~ do avtobusne postaje

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

pét1 -- s (ẹ̑) Tri plus ~ je osem ‹3 + 5 = 8›; Deset deljeno s ~ je dve ‹10 : 5 = 2›; dobiti oceno ~; stanovati na Prešernovi ~ ‹5›; avtobusna proga ~; številka ~; poud. Ne zna šteti do ~ |Je neveden, neumen|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

pêta -e tudi pêta -é ž, druga oblika dalje -i -ó -i -ó; -é -á -áma -é -àh -áma; -é -á -àm -é -àh -ámi (é; é ẹ̑) zasukati se na ~i; čevlji z nizko, visoko ~o; splesti nogavico do ~e; ~ pluga, kose; nizk. iztegniti ~e |umreti|; poud.: odmakniti, odnesti ~e |oditi, pobegniti|; biti trn v ~i komu |biti deležen odklonilnega odnosa|; poštenjak od pet do glave |zelo pošten|; biti komu za ~ami |zasledovati ga|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

pétdeset1 -- s (ẹ̑) ~ deljeno z deset je pet ‹50 : 10 = 5›; šteti do ~

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

píka -e ž (í) rdeča ~ na koži; ruta s ~ami; napisati ~o na koncu povedi ‹.›; poud.: napraviti ~o na i |z majhnim, a pomembnim dejanjem končati zadevo|; imeti koga na ~i |imeti ga za predmet obtožb, šal|; šport. žarg. zmagati za tri ~e točke; v prislovni rabi do ~e je uganil |čisto vse|; v medmetni rabi Tako bo, kot pravim, pa ~; jezikosl. tri ~e |ločilo za izpust besedila, nedokončanost stavka ‹...›|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

pirováti -újem nedov. -ujóč, -áje; -àl -ála, -àt; pirovánje; (-àt) (á ȗ) neobč. ~ do jutra |biti na gostiji|; poud. |veseliti se, proslavljati|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

póčiti -im dov. -en -ena; póčenje (ọ́ ọ̑) V temi je nekaj počilo; poud.: ~ s puško |ustreliti|; počiti koga/kaj ~ balon; poud. ~ tatu s kolom po glavi |udariti|; poud. počiti od česa ~ ~ smeha |močno, glasno se zasmejati|; brezos., poud. Kmalu bo počilo |prišlo do spopada|
póčiti se -im se (ọ́ ọ̑) knj. pog.: ~ ~ v naslanjač sesti; Spet sta se počila se sprla, se stepla

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

podbrádek -dka m (ȃ) od čela do ~a; kozji ~

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

podcenjeválen -lna -o; bolj ~ (ȃ) ~ odnos do sodelavcev
podcenjeválnost -i ž, pojm. (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

podláket1 -kta m (ȃ) rokavi do sredine ~a

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

podrápati -am in podrápati -ljem dov. -an -ana; podrápanje (á; ȃ) star. opraskati; podrapati koga/kaj ~ soplezalca do krvi odrgniti

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

podrejèn -êna -o; bolj ~ (ȅ é é) ~ položaj; podrejen komu/čemu biti ~ vladarju
podrejêni -ega m, člov. (é) neprijazno ravnati s ~imi
podrejêna -e ž, člov., rod. mn. -ih (é) odnos do ~e
podrejênost -i ž, pojm. (é)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

podróben -bna -o; -ejši -a -e (ọ̑; ọ̑) ~ opis
podróbnost -i ž, pojm. (ọ̑) ~ opisa; poud. raziskati do ~i |zelo natančno|; števn. izvedeti ~i

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

podžgáti -žgèm dov., 3. os. mn. podžgêjo tudi podžgó, nam. podžgàt; podžgánje; drugo gl. žgati (á ȅ) ~ v peči; poud. podžgati koga/kaj To ga je podžgalo |spodbudilo|; ~ odpor do česa |povzročiti, vzbuditi|; poud. podžgati koga k/h čemu ~ otroka k delu |spodbuditi, navdušiti za delo|; poud. podžgati koga proti komu |nahujskati, naščuvati|: ~ ljudstvo proti vladi

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

pogánjati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; pogánjanje (ȃ) koga/kaj ~ čoln z vesli; poud. ~ koga od hiše |poditi, odganjati|; Vrtnice lepo ~ajo; Vso pot je poganjal
pogánjati se -am se (ȃ) ~ ~ od drevesa do drevesa; poud. poganjati se za koga/kaj ~ ~ ~ pravico |zelo si prizadevati zanjo|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

poigráti -ám dov. poigránje; drugo gl. igrati (á ȃ) na kaj malo ~ ~ citre
poigráti se -ám se (á ȃ) ~ ~ na dvorišču; poigrati se z/s kom/čim ~ ~ z obeskom na verižici; poud. Poigrala se je s fantom |imela neresen odnos do njega|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

poigrávati -am nedov. -ajóč; poigrávanje (ȃ) na kaj ~ ~ klavir; poud. V očeh ji ~a jeza |se kaže|
poigrávati se -am se (ȃ) z/s kom/čim ~ ~ z obeskom na verižici; poud.: Valovi se ~ajo z ladjo |jo premetavajo|; ~ se z moškimi |imeti neresen odnos do njih|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

pokójnik -a m, člov. (ọ̑) izkazati spoštovanje do ~a
pokójnica -e ž, člov. (ọ̑)
pokójničin -a -o (ọ̑)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

pokônci2 povdk. (ó) knj. pog. biti ~ do polnoči bedeti; poud. Pri iskanju zločinca je bila ~ vsa policija |je močno delovala|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

pokrovíteljski -a -o; bolj ~ (ȋ) ~ odnos; poud. govoriti s ~im tonom; pokroviteljski do koga biti ~ ~ otrok
pokroviteljsko -ega s, pojm. (ȋ) čutiti nekaj ~ega do tovarišev

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

pokrovíteljsko primer. prisl. (ȋ) ~ se vesti do koga

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

pokváriti -im dov. pokvárjen -a; pokvárjenje (á ȃ) koga/kaj ~ aparat; Slaba družba ga je pokvarila; pokvariti komu kaj ~ pripravniku veselje do dela
pokváriti se -im se (á ȃ) Jed se je pokvarila

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

pôl1 -- ž (ȏ) Kosilo bo ob ~ ene, ob ~ enih; (Ura) je ~ osmih, redk. ~ osme; pet minut do ~ desetih ‹925; 2125›

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

pôldan -dnéva [u̯d] m (ȏ ẹ̑) delati od jutra do ~eva; okoli ~eva, proti ~evu oditi; zazvoniti ~; neobč. sonce v ~u v zenitu; star. proti ~u obrnjen gozd proti jugu

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

pôldne -dnéva [u̯d] s, v prislovni rabi: rod. ed. pôldne, or. ed. tudi pôldnem (ȏ ẹ̑) do ~ ležati; pred ~om oditi; zvoniti ~; priti do ~, proti ~u; neobč. Sonce se vzpenja v ~ v zenit

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

polèt -éta m (ȅ ẹ́) ~ od Ljubljane do Londona; vesoljski ~i; publ. gospodarski ~ države |hiter razvoj|; šport. smučarski ~i; pojm. ~ žoge; poud. biti poln ~a |duševne moči|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

polítikum -a m (í) neobč. Učenje tujega jezika je ~ |odvisno do politike|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

pôln -a -o [u̯n]; -ejši -a -e (ȏ ó ó; ó) ~ lonec; publ.: edina ~a oseba v romanu prepričljiva, živa; plačati ~o vsoto celotno; udeležiti se seje v ~em številu vsi; nevtr.: Vreča je ~a; zvrhano ~; do polovice ~; omilj. biti ~ v obraz |debel|; poln česa vrč, ~ vina; zvezd ~o nebo; leto, ~o dogodkov; poud. biti ~ načrtov |imeti dosti načrtov|
pôlni -a -o [u̯n] (ó) geom. ~ kot; ~a luna
pôlno -ega [u̯n] s, pojm. (ó) izprazniti kaj ~ega; poud.: dajati iz ~ega |veliko, radodarno|; Njegove sodbe zadenejo v ~ |so točne, pravilne; so učinkovite|
pôlnost -i [u̯n] ž, pojm. (ó) ~ posode; publ. v ~i se zavedati česa v celoti, popolnoma

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

pôlnoč -i [u̯n] ž, pojm. (ȏ) bedeti do ~i; ob ~i zaspati; ob enih po ~i; malo pred ~jo zaspati; proti ~i se vrniti

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

polovíčar -ja m s -em člov. (ȋ) slabš. |človek, ki stvari ne izpelje do konca; površen človek|; star. polgruntar, polzemljak
polovíčarka -e ž, člov. (ȋ) slabš.
polovíčarjev -a -o (ȋ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

ponekód nedol. prostor. prisl. zaim. poti ali razmeščenosti (ọ́; ọ̑) ~ na rebri so se svetile snežne zaplate; Sneg se ~ udira do kolen

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

ponížati -am dov. -an -ana; ponížanje (ȋ) koga/kaj Ograjo je treba ~; ponižati koga pred kom ~ otroka pred prijatelji
ponížati se -am se (ȋ) Gladina vode se je ponižala; ponižati se pred kom/čim Pred nikomer se noče ponižati; poud. Ponižal se je do izsiljevalca |postal je izsiljevalec|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

poslôven -vna -o; bolj ~ (ó; ȏ) ~o ravnanje; Njuno sodelovanje je samo ~o; publ. posloven do koga biti zelo ~ ~ sodelavcev uraden, zadržan
poslôvni -a -o (ó; ȏ) ~ uspeh
poslôvnost -i ž, pojm. (ó; ȏ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

pospremíti in posprémiti -im tudi posprémiti -im dov.; drugo gl. spremiti (í/ȋ/ẹ́ ẹ́; ẹ́; ẹ̑) koga/kaj ~ goste do vrat; poud. ~ dekle z občudujočim pogledom |občudujoče pogledati za njim|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

postréžen -žna -o; bolj ~ (ẹ́; ẹ̑) star. ustrežljiv: ~ gostitelj; postrežen do koga biti ~ drug do drugega
postréžnost -i ž, pojm. (ẹ́; ẹ̑) star. ustrežljivost

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

poštèn -êna -o; -ejši -a -e (ȅ é é; é) ~ človek; poud.: ~ kos mesa |precej velik, precejšen|; ~ prehlad |hud|; ~ sunek |močen|; ne najti nobene ~e trgovine |primerne|; nevtr. ostati ~; pošten do koga biti ~ ~ vseh
poštêni -ega m, člov. (é) pohvaliti ~ega
poštêno -ega s, pojm. (é) poud. ves dan ne jesti nič ~ega |izdatnega|
poštênost -i ž, pojm. (é)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

poštêno2 povdk. (é) ~ je, da prizna napako; Tako je prav in ~; pošteno do koga/česa To ni ~ ~ drugih

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

poštévanka -e ž (ẹ́) ~ števila 4; ~ do deset

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

pót1 -a m, mn. póta s in póti m, rod. mn. pótov (ọ́; ọ̑; pọ̑ta)
1. star. pot ž: čakati ob ~u; spremiti do pol ~a; oditi vsak svojim ~om in ~em |po svoji poti|; pojm. biti na ~u |potovati|; spraviti koga na pošten ~
2. star.: dobiti kaj po pravičnem ~u po pravični poti; drugi ~ drugič, drugikrat; mnogo ~ov se srečati večkrat; Po tem ~u ne dosežemo ničesar tako, na tak način; urad. sporočiti uradnim ~om uradno; hoditi čudna ~a |biti poseben, nenavaden človek|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

pót3 -í ž -i -- -i -jó/-jo; -í -í -éma -í -éh -éma; -í -í -ém -í -éh -mí (ọ́ ȋ)
1. ~ do morja; iti čez ~; stopiti s ~i; stati na ~i, ob ~i; prevoz po zračni ~i; biti zadovoljen s ~jo; srečati se na pol ~i; gozdna ~; trgovske ~i; fiz. razmerje med časom in dolžino ~i
2. ~ od ideje do uresničitve česa; ~ v samostojnost; poud. najti ~ iz zadrege |rešiti se|; publ. odpreti ~ naprednim idejam; poud. njegova umetniška ~ |delovanje, udejstvovanje|
3. pojm. med ~jo prepevati; biti na ~i; poud. ~ se jim vleče |se jim zdi dolga|; Srečno ~; iti na božjo ~; navidezna ~ sonca; poud. življenjska ~ |življenje|
4. publ. rešiti spor po diplomatski ~i; publ. po kakšni ~i začeti kako; star. to ~ uspeti tokrat; star. priti drugo ~ drugič, drugikrat; poud.: vzeti ~ pod noge |začeti hoditi|; Vse gre rakovo ~ |propada|; privzdig. dokončati svojo življenjsko ~ umreti; prim. napoti, spoti

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

potápljati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; potápljanje (á; ȃ) kaj ~ vrečko s čajem v vrelo vodo
potápljati se -am se (á; ȃ) ~ ~ do dna; poud. potapljati se v kaj ~ ~ ~ molk, v žalost |molčati, biti žalosten|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

potegníti in potégniti -em dov. potégni -te in -íte; potégnil -íla, potégnit, potégnjen -a; potégnjenje; (potégnit) (í/ȋ/ẹ́ ẹ́) koga/kaj ~ otroka k sebi; ~ zavoro; knj. pog.: ~ naivneža (za nos) nalagati, prevarati; ~ obiskovalca na postajo odpeljati; ~ vodovod do hiše napeljati, speljati; ~ (ta) kratko, krajši konec biti na slabšem, biti prikrajšan; publ. ~ zaključek → sklepati, narediti sklep; potegniti koga za kaj ~ dečka za rokav; poud. potegniti koga v kaj ~ tovariša v pustolovščino |spraviti|; potegniti z/s čim po čem ~ s čopičem po zidu; knj. pog. potegniti z/s kom ~ s šibkejšim podpreti ga; Potegnil je močen veter; Vlak je že potegnil speljal; avt. žarg. Avto ~e 200 km na uro |njegova največja hitrost je|; brezos. Hladno je potegnilo
potegníti jo in potégniti jo -em jo (í/ȋ/ẹ́ ẹ́) knj. pog., poud. ~ ~ od doma |iti, oditi|
potegníti se in potégniti se -em se (í/ȋ/ẹ́ ẹ́) Kolona se je potegnila; knj. pog. Fant se je potegnil je zrasel; neknj. pog. ~ ~ nazaj umakniti se; knj. pog. potegniti se za koga/kaj zavzeti se, posredovati

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

potlakováti -újem dov. potlakovánje; drugo gl. tlakovati (á ȗ) redk. kaj ~ pot do hiše tlakovati

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

potrpéti -ím dov.; drugo gl. trpeti (ẹ́ í) kaj ~ krivico; poud. potrpeti z/s kom ~ s sosedom |biti prizanesljiv do njegovih napak|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

povečérje -a s (ẹ̑) voj. |čas od večerje do spanja|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

povédano povdk. (ẹ̑) Ni ~, zakaj je prišlo do sprememb

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

povzdígniti -em dov. povzdígnjen -a; povzdígnjenje (í ȋ) koga/kaj v koga/kaj ~ vsakdanji jezik v pesniškega; ~ koga v plemiča; povzdigniti kaj poud. ~ svoj glas |povedati svoje mnenje; začeti govoriti|; neobč.: ~ kozarec in nazdraviti dvigniti; ~ moralo v četi dvigniti
povzdígniti se -em se (í ȋ) star. do česa ~ ~ ~ visokega položaja priti, povzpeti se; poud. povzdigniti se nad koga/kaj ~ ~ ~ druge |doseči pomembnejši položaj od drugih|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

povzpéti se -pnèm se dov. povzpétje; drugo gl. peti se (ẹ́ ȅ) ~ ~ na goro, v breg; publ.: Število žrtev se je povzpelo na dvesto je narastlo, se je povečalo; Tekmovalec se je povzpel na drugo mesto je dosegel drugo mesto; poud. povzpeti se do česa ~ ~ ~ oblasti |priti do oblasti, doseči oblast|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

poznáti -znám nedov.; drugo gl. znati (á ȃ) koga/kaj ~ koga po hoji; dobro ~ evropsko književnost; poud.: ~ koga do obisti, do jeter |poznati vse njegove (slabe) lastnosti|; Bolnik nikogar ne ~a |ni pri zavesti|
poznáti se -ám se (á ȃ) Midva se že ~ava; poznati se komu/čemu Delu se ~a naglica; brezos. Noseča je, pa se ji še ne ~a; poznati se z/s kom ~ ~ s profesorjem

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

pozóren -rna -o; -ejši -a -e (ọ́; ọ́ ọ̑ ọ́; ọ́) ~ poslušalec; pozoren do koga ~ ~ starejših; pozoren na kaj biti ~ ~ datum in kakovost izdelka
pozórnost -i ž, pojm. (ọ́) ~ gledalcev; biti središče, v središču ~i; števn. pritegniti koga z majhnimi ~mi

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

pozvončkljáti -ám dov. pozvončkljánje; drugo gl. zvončkljati (á ȃ) manjš. od časa do časa ~

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

prásniti -em dov. prásnjen -a; prásnjenje (á ȃ) koga/kaj Mačka ga je prasnila; prasniti z/s čim po čem ~ z vžigalico po škatlici; poud.: ~ iz sobe |steči, švigniti|; ~ v smeh |zasmejati se|
prásniti jo -em jo (á ȃ) knj. pog., poud. ~ ~ po cesti |iti, oditi|
prásniti se -em se (á ȃ) ~ ~ do krvi; poud. Patrulji sta se prasnili |se spopadli|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

pravíca -e ž (í) ~ sodelovati na zborovanju; Ima ~o živeti, do življenja, da živi; potegovati se za ~e; kaznovati koga po ~i; poud.: po ~i sumiti koga |utemeljeno|; Po ~i povedano, vsega sem že sit |odkrito|; nevtr. avtorske ~e; dedna ~; ustavne ~e; ~e otrok; ~ pritožbe, do pritožbe; publ. ~ na pritožbo; ~ do izbire; ~ iz delovnega razmerja; ~e in dolžnosti; poud. ~ ga je zasačila pri vlomu |oblast, sodišče|; vznes. hiša ~e sodišče; star. dokument, listina

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

pravíčen -čna -o; bolj ~, tudi -ejši -a -e (í; ȋ; í; ȋ) ~ človek; dobiti ~o odškodnino; pravičen komu/čemu biti ~ ocenjevanemu delu; pravičen do koga/česa biti ~ ~ nasprotnikov; biti ~ ~ zgodovine
pravíčni -ega m, člov. (í; ȋ) prepoznati ~ega
pravíčnost -i ž, pojm. (í; ȋ) ~ kazni; v svoji ~i biti prizadet

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

prebíčati -am dov. -an -ana; prebíčanje (í ȋ; ȋ) koga/kaj ~ žival do krvi

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

prebíjati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; prebíjanje (í) kaj ~ zid
prebíjati se -am se (í) ~ ~ do ponesrečencev; ~ ~ skozi goščavo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

prebíti1 -bíjem dov., nam. prebít/prebìt; prebítje; drugo gl. biti1 (í ȋ) kaj ~ led; ~ sovražnikov obroč; neobč. prebiti koga ~ nasprotnika natepsti, pretepsti
prebíti se -bíjem se (í ȋ) ~ ~ do ponesrečenca; ~ ~ skozi goščavo; poud. prebiti se do česa ~ ~ ~ znanstvenega naslova |doseči ga z velikim prizadevanjem|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

prečrkováti -újem dvovid. prečrkovánje; drugo gl. črkovati (á ȗ) jezikosl. ~ iz cirilice v latinico; dov. prečrkovati kaj s težavo ~ pismo |prebrati od črke do črke|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

predáleč količ. prostor. prisl. (á) plavati ~ od brega; imeti ~ do doma; poud. gnati zadevo ~ |pretiravati|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

pregrísti -grízem dov., nam. pregrìst/pregríst; pregrízenje; drugo gl. gristi (í) kaj ~ vrv
pregrísti se -grízem se (í) skozi kaj Ličinka se ~e skozi ovoj; poud. ~ ~ ~ podatke |preučiti jih|; poud. pregristi se do česa ~ ~ ~ lastnega mnenja |s težavo priti|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

pregugávati se -am se nedov. -ajóč se; pregugávanje (ȃ) ~ ~ od drevesa do drevesa

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

prejésti -jém dov., 2. in 3. os. dv. prejésta; 2. os. mn. prejéste, 3. os. mn. prejedó tudi prejêjo, nam. prejést/prejèst, prejéden -a; prejédenje; drugo gl. jesti (ẹ́) kaj Molji so prejedli blago; poud. ~ večino dneva |preživeti v uživanju hrane|
prejésti se -jém se (ẹ́) skozi kaj Ličinke so se prejedle skozi lubje; poud. prejesti se do česa Gostje so se prejedli do sladice |v uživanju hrane prišli do sladice|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

prék prisl. (ẹ̑) neobč.
1. smer. prostor. čez: prepeljati se ~ |na drugo stran, čez ovire|; žarg. pomagati komu ~ |ilegalno v tujino|
2. mer. Snega je do kolen in ~ čez

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

prek [poudarjeno prék] predl. z rod.
1. čez: skočiti ~ ograje; ~ poti je ležalo podrto drevo; potovati v Zagreb ~ Zidanega Mosta skozi Zidani Most; nositi srajco ~ hlač
2. Gostilna je ~ nedelje zaprta v nedeljo
3. Voda sega ~ glave; pisati ~ roba
4. publ. raziskovati zgodovino od kamene dobe ~ antike do danes; rad. oddajati spored ~ Krvavca; poslati pismo ●~ kurirja po kurirju

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

préko prisl. (ẹ̑) neobč.
1. smer. prostor. čez: prepeljati se ~ s čolnom; tam ~; žarg. spraviti koga ~ |ilegalno v tujino|
2. mer. ostati na zabavi do polnoči in še ~ dalj

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

preko [poudarjeno préko] predl. z rod.
1. čez: skočiti ~ potoka; zavaliti deblo ~ ceste; iti molče ~ česa |ne odzvati se na kaj|; obesiti torbo ~ rame; prebijati se ~ gozda skozi gozd; potovati v Avstrijo ~ Šentilja skozi Šentilj; nositi srajco ~ hlač
2. Bar je ~ dneva zaprt podnevi; ~ zime počivati
3. piti ~ mere; pisati ~ roba; Pot je dolga ~ deset kilometrov
4. publ. opazovati rastline od cvetja ~ oploditve do zorenja; vplivati na javno mnenje ●~ časopisja po časopisju

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

prekopáti -kópljem tudi prekopáti -ám dov. prekopánje; drugo gl. kopáti (á ọ́; á ȃ) kaj ~ gredo
prekopáti se -kópljem se tudi prekopáti se -ám se (á ọ́; á ȃ) poud. do česa ~ ~ ~ pravilne razlage |s težavo priti|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

premočíti -móčim dov. premóčenje; drugo gl. močiti (í/ȋ ọ́) koga/kaj Dež je sprehajalca premočil do kože

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

premotovíliti se -im se dov. premotovíljenje (í ȋ) poud. ~ ~ skozi gnečo do vrat |nerodno priti|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

premŕzel1 -zla -o [-u̯] (ȓ) ~ prostor; poud. premrzel do koga biti ~ ~ prijatelja |preveč neprijazen, sovražen|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

premŕzlo1 tudi premrzló nač. prisl. (ȓ; ọ̑) poud. ~ se vesti do koga |preveč neprijazno, sovražno|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

preprášati tudi preprašáti -am dov. preprášanje; drugo gl. prašati (á/á á) star. koga |temeljito izprašati|
preprášati se tudi preprašáti se -am se (á/á á) star. do česa ~ ~ ~ parka z vpraševanjem priti

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

preprijázen -zna -o (á; á ȃ á) ~ ogovor; poud. dober, ~ mož |zelo prijazen|; preprijazen do koga ~ ~ sosedov; preprijazen z/s kom ~ z učenci

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

preprosíti -prósim dov.; drugo gl. prositi (í/ȋ ọ́) koga ~ očeta, da spremeni odločitev
preprosíti se -prósim se (í/ȋ ọ́) poud. do česa ~ ~ ~ zanimive knjige |dobiti jo z vztrajnimi prošnjami|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

preríniti -em dov. prerínjen -a; prerínjenje (í ȋ) koga/kaj ~ čoln skozi brzico
preríniti se -em se (í ȋ) do česa ~ ~ ~ blagajne; poud. ~ ~ ~ diplome |s težavo doseči diplomo|; ~ ~ skozi prehod, v prvo vrsto

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

preríti -ríjem dov., nam. prerít/prerìt; prerítje; drugo gl. riti (í ȋ) kaj Krt je preril vrt
preríti se -ríjem se (í ȋ) do česa ~ ~ ~ blagajne; poud. ~ ~ ~ dobre službe |doseči, dobiti jo|; ~ ~ skozi gnečo; poud. ~ ~ čez zimo |s težavo preživeti zimo|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

prestróg -a -o (ọ̑ ọ́ ọ́; ọ̑) ~ človek; prestrog do koga/česa biti ~ ~ otrok; prestrog z/s kom ~ z učenci

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

presuròv -ôva -o (ȍ ȏ ȏ) ~ človek; presurov do koga biti ~ ~ otrok; presurov z/s kom biti ~ s podrejenimi

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

prešíbati1 -am dov. -an -ana; prešíbanje (ȋ) koga/kaj ~ kaznjenca do krvi

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

pretákati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; pretákanje (ȃ) kaj ~ vino v nove sode; poud. ~ solze |jokati, žalovati|
pretákati se -am se (ȃ) Voda se ~a iz cevi v posodo; poud. Nemir se ~a od človeka do človeka |se širi, prehaja|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

pretêči -têčem dov. pretečèn -êna; drugo gl. teči (é) koga/kaj ~ pot do doma; ~ vse tekmovalce; Rok za prijave je pretekel

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

pretôlči -tôlčem [u̯č] dov. pretôlčenje; drugo gl. tolči (ó) kaj ~ led na plitvini; poud. srečno ~ zimo |prebiti, preživeti|; poud. pretolči koga |natepsti, pretepsti|
pretôlči se -tôlčem se [u̯č] (ó) poud. ~ ~ skozi zamete do naselja |prebiti se|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

pretrésen -a -o; bolj ~ (ẹ̑) ~ gledalec; poud. ~ do solz |zelo, močno|
pretrésenost -i ž, pojm. (ẹ̑)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

prevíden2 -dna -o; -ejši -a -e (í; í ȋ í; í) ~ voznik; publ. ~a politika ne zelo odločna; biti ~ pri delu; previden do koga/česa biti ~ ~ kake trditve; previden z/s kom/čim biti ~ z razstrelivom
prevídnost -i ž, pojm. (í) iz ~i še enkrat pogledati na cesto

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

prevzéti -vzámem dov. prevzétje; drugo gl. vzeti (ẹ́ á) koga/kaj ~ blago; ~ strokovno izrazje; Vino ga je prevzelo; poud. Dekle ga je prevzelo |začutil je ljubezensko naklonjenost do nje|; ~ posle; prevzeti komu/čemu koga/kaj ~ igralcu vzetek; ~ prijatelju plesalko
prevzéti se -vzámem se (ẹ́ á) ~ ~ zaradi hvale

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

prezaupljív -a -o (í; ȋ í í) ~ človek; prezaupljiv do koga biti ~ ~ sodelavcev
prezaupljívost -i ž, pojm. (í)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

prezír -a m, pojm. (ȋ) do koga/kaj čutiti ~ ~ izdajalcev

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

prežárjati -am nedov. -ajóč; -an -ana; prežárjanje (á) kaj Bliski ~ajo noč; neobč. prežarjati koga ~a ga volja do dela navdaja

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

prežulíti in prežúliti -im dov. prežúljenje; drugo gl. žuliti (í/ȋ/ú ú) kaj ~ kožo na peti do krvi; poud. ~ vso slovnico |predelati, preštudirati|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

pribarantáti -ám dov. pribarantánje; drugo gl. barantati (á ȃ) knj. pog., poud. |s kupčevanjem priti do česa|: kaj ~ posestvo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

pribežalíšče -a s (í) imeti, najti ~; pojm., neobč. pravica ~a do azila

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

priblodíti in priblóditi -im dov. priblódenje; drugo gl. bloditi (í/ȋ/ọ́ ọ́) pozno ponoči ~ do kmetije

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

priboríti -ím dov. pribóril -íla, nam. priborít/priborìt; drugo gl. boriti se (í/ȋ í) kaj ~ mir z orožjem; priboriti komu/čemu kaj ~ ljudem svobodo
priboríti se -ím se (í/ȋ í) poud. do česa ~ ~ ~ spoznanja |s prizadevanjem priti|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

pricijáziti -im dov. -en -ena; pricijázenje (á ȃ) poud. kaj ~ kovček |težko prinesti|; poud. Vlak je pricijazil na postajo |počasi pripeljal|
pricijáziti se -im se (á ȃ) poud. počasi se pricijaziti do cilja |priti, pripeljati se|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

pricvêsti -cvêtem dov., 3. os. mn., privzdig. pricvetó; pricvetênje; drugo gl. cvêsti (é) poud. Rože ~ejo spomladi prav do hiše |se cvetoč pojavijo|; prim. pricvèsti

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

pricvèsti tudi pricvestì -cvetèm [və in ve] dov., 3. os. mn., privzdig. pricvetó; pricvèl -cvelà in pricvèl -êla in pricvetèl -tlà; pricvetênje; drugo gl. cvèsti (ə̀/ȉ ȅ) poud. Rože ~ejo spomladi prav do hiše |se cvetoč pojavijo|; prim. pricvêsti

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

pridrénjati se -am se dov. pridrénjanje (ẹ́) neknj. pog. pririniti se: ~ ~ do vrat

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

pridŕsati -am dov. -an -ana; pridŕsanje (ȓ) komaj ~ do postelje |drsaje priti|; publ. pridrsati kaj ~ zlato medaljo |z drsanjem dobiti|
pridŕsati se -am se (ȓ) Otroci so se pridrsali mimo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

prigáziti -im dov. -il -ila in -íla; prigáženje tudi prigázenje (á ȃ) ~ po snegu do koče

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

prignáti -žênem dov., 3. os. mn., privzdig. priženó; prignánje; drugo gl. gnati (á é) kaj ~ govedo na pašo; poud. prignati koga ~ zvezanega moža |pripeljati, privesti|; poud. prignati koga/kaj do česa ~ krizo do vrha |spraviti|
prignáti se -žênem se (á é) poud. |hitro priti, pridrveti|: Prignal se je na konju mimo njih

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

prignêsti se -gnêtem se dov. prignetênje; drugo gl. gnesti (é) poud. |preriniti se, pririniti se|: ~ ~ do sedeža

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

prigoréti -ím dov.; drugo gl. goreti (ẹ́ í) Ogenj je prigorel do gozda

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

prigrêbsti -grêbem dov.; drugo gl. grebsti (é) ~ skozi sneg do vrat
prigrêbsti se -grêbem se (é) poud. ~ ~ skozi množico |preriniti se, pririniti se|; poud. prigrebsti se do česa z zvijačo ~ ~ ~ boljšega položaja |priti do|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

prihajáč -a m s -em člov. (á) poud. |kdor prihaja|; slabš. nezaupanje do ~ev |do priseljencev, tujcev|
prihajáčka -e ž, člov. (ȃ) poud.
prihajáčev -a -o (á) poud.

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

prihájati -am nedov. -ajóč, -áje; prihájanje (ȃ) Nekdo ~a; Pisma redno ~ajo; omilj. ~a njegova zadnja ura |Kmalu bo umrl|; prihajati do koga/česa ~ ~ orožja; knj. pog. ~ ~ sape začenjati laže dihati; publ. ~ ~ izraza postajati bolj opazen, viden; knj. pog. prihajati z/s čim Kaj mi ~aš vedno z istim govoriš, trdiš vedno isto; S temi načrti ~ate prepozno jih začenjate obravnavati; poud. S tem ne prihajaj več predme |To odklanjam|; pomožniški pomen: ~ iz mode |postajati nemoderen|; ~ v formo; poud. ~ k pameti |začenjati ravnati premišljeno, razsodno|; knj. pog. ~ k zavesti začenjati se zavedati; s smiselnim osebkom, knj. pog. prihajati komu Slabo mu ~a postaja

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

prihódnjič zapored. prisl. (ọ̑) ~ ga bomo lepo sprejeli; narediti kaj do ~; Opozori ga, da bo vedel za ~ za drugič

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

prihúliti -im dov. prihúljen -a; prihúljenje (ú; ú ȗ) redk. kaj ~ glavo skloniti
prihúliti se -im se (ú; ú ȗ) ~ ~ k tlom; Lisica se je prihulila do kokošnjaka

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

prijáhati -am tudi prijáhati -jášem dov. -aj -ajte tudi -i -ite; prijáhanje (á; ȃ; á; ȃ) ~ do doma; ~ iz trdnjave; ~ po stezi

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

prijáteljski -a -o; bolj ~ (ȃ) ~ nasvet; poud. ~ nasmeh |naklonjen, prijazen|; ~a družba; prijateljski do koga biti ~ ~ vrstnikov
po prijáteljsko primer. prisl. zv. (ȃ) ~ ~ se pogovoriti

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

prijázen -zna -o; -ejši -a -e (á; á ȃ á; á) ~ fant; poud. živeti v ~ih razmerah |v ugodnih|; biti pretirano ~; prijazen komu/čemu neobč. človeku ~ čas naklonjen; publ. okolju ~e snovi neškodljive; prijazen do koga biti ~ ~ vseh; prijazen z/s kom biti ~ s sorodniki
prijáznost -i ž, pojm. (á) ~ do sosedov; iz ~i kaj storiti; števn. obsipati goste s ~mi |s prijaznimi dejanji|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

prikipéti -ím dov. prikipênje; drugo gl. kipeti (ẹ́ í) Lava je prikipela do roba in se razlila; poud. Solze so ji prikipele v oči |so se ji pojavile v očeh|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

prikopáti -kópljem tudi prikopáti -ám dov. prikopánje; drugo gl. kopáti (á ọ́; á ȃ) ~ do ceste
prikopáti se -kópljem se tudi prikopáti se -ám se (á ọ́; á ȃ) ~ ~ iz jame, izpod snega; poud. prikopati se do česa ~ ~ ~ denarja |s trudom priti|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

prikosíti -ím dov. prikósil -íla, nam. prikosít/prikosìt; drugo gl. kosíti (í/ȋ í) ~ do meje; prikositi kaj ~ še malo trave

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

prikrevsáti -ám dov. prikrevsánje; drugo gl. krevsati (á ȃ) poud. |počasi, težko priti|: komaj ~ do doma

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

priljúden -dna -o; -ejši -a -e (ú; ú ȗ ú; ú) ~ človek; poud. ~ kraj |prijeten, vabljiv|; biti ~; poud. priljuden do koga biti ~ ~ obiskovalcev |prijazen, ljubezniv|; poud. priljuden z/s kom biti ~ z vsemi |prijazen, ljubezniv|
priljúdnost -i ž, pojm. (ú)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

primótati se -am se tudi primotáti se -ám se dov. primótanje tudi primotánje; drugo gl. motati (ọ́; ọ̑; á ȃ) poud. ~ ~ skozi gnečo do blagajne |s težavo priti|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

primúčiti se -im se dov. (ú ȗ) poud. z berglami se primučiti do vrat |s težavo, trudom priti|; poud. primučiti se do česa ~ ~ ~ bogastva |s težavo, trudom ga pridobiti|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

pripásti2 -pásem dov., nam. pripàst; pripásenje; drugo gl. pasti2 (á) kaj ~ ovce do staje
pripásti se -pásem se (á) Krava se je pripasla do koruze

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

pripeháti -ám [pə] dov. pripehánje; drugo gl. pehati (á ȃ) koga/kaj ~ ujetnika do vrat
pripeháti se -ám se [pə] (á ȃ) ~ ~ do izhoda; poud. pripehati se do česa ~ ~ ~ bogastva |s težavo priti|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

pripeljáti -péljem tudi pripeljáti -ám dov. pripeljánje; drugo gl. peljati (á ẹ́; á ẹ̑; á ȃ) koga/kaj ~ potnike, tovor; pripeljati komu kaj ~ kupcu premog; knj. pog. ~ vsiljivcu klofuto dati; pripeljati do česa Žalitve so pripeljale do tožbe
pripeljáti se -péljem se tudi pripeljáti se -ám se (á ẹ́; á ẹ̑; á ȃ) ~ ~ z vlakom

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

Prikazanih je prvih 500 zadetkov od skupno 756 zadetkov.