bájno mer. prisl. -ej(š)e (ȃ; ȃ) poud.: ~ zaslužiti |zelo veliko|; ~ lepa dolina |zelo|
Báška grápa -e -e ž, zem. i. (ȃ á) |dolina v zahodni Sloveniji|: v ~i ~i
Death Valley ~ -ja [déd véli] m, druga enota z -em zem. i. (ẹ̑ ẹ̑) Dolina smrti
debèr -brí [də] ž -ì -- -ì -ijó; -í -í -éma -í -éh -éma; -í -í -ém -í -éh -mí (ə̏ ȋ) |ozka dolina|
dèbrski -a -o [də] in débrski -a -o (ə̏; ə̏; ẹ́; ẹ̑) ~a dolina
dnína2 -e ž (í) pokr. |večja valovita dolina|
dól -a tudi dôl dóla [-u̯] m, mest. mn. tudi doléh (ọ̑; ȏ ọ̑) pesn. razlegati se čez hrib in ~; star. dolina; zem. |manjša dolina|
Dólič -a m z -em zem. i. (ọ̑) |ledeniška dolina v Julijskih Alpah|
dóliški -a -o (ọ̑)
dolína -e ž (í) rodovitna ~; zem. (kraška) ~ vrtača; poud. Ta svet je solzna ~ |kraj trpljenja, težav|; iron. ~ šentflorjanska |Slovenija|; star. priti čez hribe in ~e od daleč
Dolína -e ž, zem. i. (í) |kraj pri Trstu|: v ~i
dolínski -a -o (ȋ)
Dolínčan -a m, preb. i. (ȋ)
Dolínčanka -e ž, preb. i. (ȋ)
Dolína smŕti -e -i ž, zem. i. (í ȓ) |puščavska kotlina v ZDA|: v ~i ~i
Dolína Tríglavskih jézer -e ~ ~ in Dolína Triglávskih jézer -e ~ ~ ž, zem. i. (í ȋ ẹ̑; ȋ ȃ ẹ̑) v ~i ~ ~
Émmental -a m, zem. i. [eme] (ẹ̑) |švicarska dolina|: v ~u
émmentalski -a -o (ẹ̑)
Émmentalec -lca m z -em preb. i. (ẹ̑)
Émmentalka -e ž, preb. i. (ẹ̑)
Émmentalčev -a -o (ẹ̑)
Engadín -a m, zem. i. (ȋ) |švicarska dolina|: v ~u
engadínski -a -o (ȋ)
Engadínčan -a m, preb. i. (ȋ)
Engadínčanka -e ž, preb. i. (ȋ)
gáča -e ž (á; ȃ) gozd. debelna rogovila; alp. |dolina|
Gardéna -e ž, zem. i. (ẹ̑) |dolina v italijanskih Alpah|: v ~i
gardénski -a -o (ẹ̑)
grlàt -áta -o; bolj ~ (ȁ á á; ȁ ȃ á) redk. ~ smeh grlen; poud. ~a dolina |zožena|
Kanálska dolína -e -e ž, zem. i. (ȃ í) |pokrajina v severni Italiji|: v ~i ~i
kanálski -a -o in kanalskodolínski -a -o (ȃ; ȋ)
Kanálec -lca m s -em preb. i. (ȃ)
Kanálka -e ž, preb. i. (ȃ)
Kanálčev -a -o (ȃ)
kánjonski -a -o (ȃ) ~a dolina
korítast -a -o; bolj ~ (í) ~a oblika
korítasti -a -o (í) zem. ~a dolina
Kŕma -e ž, zem. i. (ŕ) |dolina v Julijskih Alpah|: v ~i
kŕmski -a -o (ȓ)
Lábotska dolína -e -e ž, zem. i. (ȃ í) v ~i ~i
Lógarska dolína -e -e ž, zem. i. (ọ̑ í) |dolina v Kamniško-Savinjskih Alpah|: v ~i ~i
Lóška dolína -e -e ž, zem. i. (ọ̑ í) v ~i ~i
loškodolínski -a -o (ȋ)
Mátkov kót -ega -a m, zem. i. (ȃ ọ́) |dolina v Kamniško-Savinjskih Alpah|: v ~em ~u
meglíti -ím [mə] nedov. meglì -íte in mègli -íte, -èč -éča; -íl -íla, -ít, megljèn -êna; megljênje; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) kaj Prah ~i ozračje
meglíti se -í se (í/ȋ í) Dolina se ~i; brezos. Začelo se je megliti; poud. megliti se komu Pred očmi se mi ~i |Slabo vidim|
nèposéljen -a -o (ȅẹ́) ~a dolina; biti ~
nèposéljenost -i ž, pojm. (ȅẹ́)
odmévati -am nedov. -ajóč, -áje; odmévanje (ẹ́) Klici ~ajo po dolini; neobč. V njegovem glasu ~a razočaranje se kaže, je vidno; odmevati od česa Dolina ~a ~ vriskov; brezos. Zavpil je, da je odmevalo od sten
odmévati se -am se (ẹ́) star. odmevati: Koraki se glasno ~ajo
Ötztal -a [éctal] m, zem. i. (ẹ̑) |dolina na Tirolskem|: v ~u
ötztalski -a -o (ẹ̑)
Ötztalec -lca m z -em preb. i. (ẹ̑)
Ötztálka -e ž, preb. i. (ẹ̑)
Ötztalčev -a -o (ẹ̑)
Páška dolína -e -e ž, zem. i. (ȃ í) v ~i ~i
Pínzgau -a [pindzgav-] m, zem. i. (ȋ) |avstrijska dolina|: v Pinzgauu
pínzgavski -a -o (ȋ)
Pínzgaučan -a m, preb. i. (ȋ)
Pínzgaučanka -e ž, preb. i. (ȋ)
Planíca -e ž, zem. i. (í) |dolina v Julijskih Alpah|: v ~i
planíški -a -o (ȋ)
Poljánska dolína -e -e ž, zem. i. (á í) v ~i ~i
precepíti in precépiti -im dov. precépljenje; drugo gl. cepiti (í/ȋ/ẹ́ ẹ́) kaj ~ trto
precepíti se in precépiti se -im se (í/ȋ/ẹ́ ẹ́) neobč. Tam se dolina ~i razdeli, razcepi
prelómnica -e ž (ọ̑) pomembna zgodovinska ~; dolina ob ~i; neobč. ob ~i starega v srednji vek ob prehodu
prelómniški -a -o (ọ̑) geol. ~a dolina
prevetrèn -êna -o; bolj ~ (ȅ é é) dobro ~a dolina
prevetrênost -i ž, pojm. (é)
Rábeljska dolína -e -e [bə] ž, zem. i. (á í) v ~i ~i
rabeljskodolínski -a -o [bə] (ȋ)
Rézija -e ž, zem. i. (ẹ́) |dolina v Beneški Sloveniji|: v ~i
rezijánski -a -o (ȃ)
Rezijàn -ána in Reziján -a in Rezijánec -nca m, tretja oblika z -em preb. i. (ȁ á; ȃ; ȃ)
Rezijánka -e ž, preb. i. (ȃ)
Robánov kót -ega -a m, zem. i. (á ọ́) |dolina v Kamniško-Savinjskih Alpah|: v ~em ~u
Róžna dolína -e -e ž, zem. i. (ọ̑ í) |del Ljubljane|: v ~i ~i
rožnodólski -a -o (ọ̑)
Rožnodólec -lca m z -em preb. i. (ọ̑)
Rožnodólka -e ž, preb. i. (ọ̑)
Rožnodólčev -a -o (ọ̑)
Róžna Dolína -e -e ž, zem. i. (ọ̑ í) |pri Novi Gorici|: v ~i ~i
rožnodolínski -a -o in rožnodólski -a -o (ȋ; ọ̑)
Rožnodolínec -nca in Rožnodólčan -a m, prva oblika z -em preb. i. (ȋ; ọ̑)
Rožnodolínka -e ž, preb. i. (ȋ)
Rožnodolínčev -a -o (ȋ)
Savínjska dolína -e -e ž, zem. i. (ȋ í) v ~i ~i
savinjskodolínski -a -o in savínjski -a -o (ȋ; ȋ)
Savínjčan -a m, preb. i. (ȋ)
Savínjčanka -e ž, preb. i. (ȋ)
Sélška dolína -e -e [u̯š] ž, zem. i. (ẹ́ í) v ~i ~i
selškodolínski -a -o in sélški -a -o [u̯š] (ȋ; ẹ́)
Sélčan -a [u̯č] m, preb. i. (ẹ́)
Sélčanka -e [u̯č] ž, preb. i. (ẹ́)
sôlzen -zna -o tudi solzán sôlzna -ó [u̯z]; bolj ~ (ó; ȃ ó ọ̑) ~ obraz; ~ od veselja
sôlzni -a -o [u̯z] (ó) ~ mešiček; poud. ~a dolina |kraj trpljenja, težav|
sôlznost -i [u̯z] ž, pojm. (ó)
Sóška dolína -e -e ž, zem. i. (ọ̑ í) v ~i ~i
Spódnja Savínjska dolína -e -e -e ž, zem. i. (ọ̑ ȋ í) v ~i ~i ~i
spodnjesavínjski -a -o (ȋ)
Spodnjesavínjčan -a m, preb. i. (ȋ)
Spodnjesavínjčanka -e ž, preb. i. (ȋ)
stesníti -ím dov. stésnil -íla, nam. stesnít/stesnìt; stesnjênje; drugo gl. tesniti (í/ȋ í) kaj Podloga čevlje ~i; Temno pohištvo ~i prostor; brezos., neobč. stesniti koga Stesnilo jo je pri duši |začutila je nedoločen strah|
stesníti se -ím se (í/ȋ í) Dolina se na tem mestu ~i
stesnjeváti -újem nedov. -ujóč, -eváje; -àl -ála, -àt, -án -ána; stesnjevánje; (-àt) (á ȗ) kaj Podloga ~uje oblačila
stesnjeváti se -újem se (á ȗ) Dolina se proti severu ~uje
Šaléška dolína -e -e ž, zem. i. (ẹ̑ í) Velenjska kotlina: v ~i ~i
šentflorjánski -a -o [še in šə] (ȃ) iron. dolina ~a |hinavsko družbeno okolje|
takó5 del dvodelnega vez. (ọ̑)
1. tako — kakor, tako — kot izreči sožalje ~ v svojem imenu kakor v imenu vse družine; biti dober ~ domačim kot uslužbencem
2. prir. primer. kakor — tako, kot — tako Kakor se dolina širi, ~ je bolj naseljena
Támar -ja m s -em zem. i. (ȃ) |dolina v Julijskih Alpah|
támarski -a -o (ȃ)
Trénta -e ž, zem. i. (ẹ̑) |dolina v Julijskih Alpah|: v ~i
tréntarski -a -o (ẹ̑)
Tréntar -ja m s -em preb. i. (ẹ̑)
Tréntarka -e ž, preb. i. (ẹ̑)
Tréntarjev -a -o (ẹ̑)
Tuhínjska dolína -e -e ž, zem. i. (ȋ í) |dolina med Kamnikom in Savinjsko dolino|: v ~i ~i
Vélika Dólina -e -e ž, zem. i. (ẹ̑ ọ̑) na ~i ~i
velikodólinski -a -o, neurad. dólinski -a -o (ọ̑; ọ̑)
Velikodólinčan -a in Dólinčan -a m, preb. i. (ọ̑; ọ̑)
Velikodólinčanka -e ž, preb. i. (ọ̑)
Vipávska dolína -e -e ž, zem. i. (ȃ í) v ~i ~i
Vráta Vrát s mn., zem. i. (á) |dolina v Julijskih Alpah|: v ~ih
zakrasévati -am nedov. -ajóč, -áje; zakrasévanje (ẹ́) |postajati kraški|: Dolina ~a
zavéten -tna -o; bolj ~ (ẹ̑) ~a dolina; poud. ~o domače okolje |varno|
zavétni -a -o (ẹ̑) ~a lega
zavétnost -i ž, pojm. (ẹ̑)
zóžiti -im dov. -en -ena; zóženje (ọ́ ọ̑; ọ̑) kaj ~ hlačnice; ~ strugo
zóžiti se -im se (ọ́ ọ̑; ọ̑) Dolina se proti severu ~i