Slovar slovenskega knjižnega jezika
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
múzičen -čna -o prid. (ú) - 1. ki ima čut, smisel za umetnost: je zelo muzičen človek / dekle je muzične narave
- 2. redko glasben: muzična vzgoja
● muzični agon pri starih Grkih tekmovanje v glasbi
muzikálen -lna -o prid. (ȃ) - 1. nanašajoč se na muziko; glasben: muzikalna prvina / muzikalna izobrazba, vzgoja; izvajati, poslušati muzikalne reprodukcije / pomemben muzikalni dogodek
- 2. ki ima čut, smisel za glasbo: muzikalen otrok / njeno igranje je bilo zelo muzikalno
- 3. redko blagoglasen, melodičen: imeti muzikalen jezik, stil
♦ lingv. muzikalni naglas tonemski naglas
muzikálno prisl.: skladba je muzikalno dobro izvedena; muzikalno izšolani ljudje
Število zadetkov: 2