dromljeváti, -ȗjem, vb. impf. girren: grlica poje, drobno dromljuje, Npes.-Vraz; — prim. dromljati.
gółčati, -ím, vb. impf. sprechen, reden, Cig., Jan., vzhŠt., ogr.-C.; — slavec golči, die Nachtigall schlägt, C.; grlica golči, die Taube girrt, BlKr., C.; — schwätzen: tiho bodi! kaj pa golčiš! Jurč.; — dröhnen, tönen, Štrek.; tosen (o gromu), Rez.-C.
gŕčati, -ím, vb. impf. knurren: pes grči, Z., C., Staro Sedlo-Erj. (Torb.); medved grči, der Bär brummt, C.; Kaj tam grče, kaj tam zvone? Preš.; murren, Štrek.; — girren: grlica grči, BlKr., C.; schnurren, Cig.; röcheln, Cig.; rollen, rasseln, Mur., Fr.-C.
grlẹ́ti, -ím, vb. impf. girren: grlica grlí, C.
gŕlica, f. 1) die Turteltaube (columba turtur); — laška g., die Lachtaube, Cig.; — 2) neka hruška, Rihenberk-Erj. (Torb.); — 3) die Peitschennestel, das Peitschenöhr, die Schlinge an der Peitsche, SlGradec-C., Trst. (Let.).
gŕličica, f. dem. grlica, Mur., Prip.-Mik.
ptútika, f. = grlica, Mur.
tŕkati, tȓkam, vb. impf. klopfen, pochen; na okno, na vrata t.; — iti in t., kleinschrittig gehen, C.; — grlica trka (girrt), C.; — stoßen, anstoßen: s kozarci t.; s pirhi t., Gor.; (prim. turčati); — mit den Hörnern stoßen (vom Kleinvieh), Cig.; t. se, sich stoßen; ovni, kozli se trkajo; — luna ga trka, er ist mondsüchtig, C., Notr., Gor.; — ali te luna trka? bist du verrückt?
túčati, -am, vb. impf. girren, C.; grlica tuča, C.
tútati 2., -am, vb. impf. 1) auf einem Horn blasen, tuten, düten, Cig.; — 2) (o grličjem petju); grlica ziblje in tuta, LjZv.