Tiskanje

balíst -a m (ȋ)
strokovnjak za balistiko: pričevanje balista o poti krogle skozi telo; forenziki, biologi in balisti / sodni izvedenec balist

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

balístik -a m (í)
strokovnjak za balistiko: balistik ni mogel z gotovostjo potrditi, iz katerega orožja so bili izstreljeni tulci; poročilo balistika; topniški častnik in balistik / sodni izvedenec balistik

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

báti se bojím se nedovršni glagol, stanjski (duševni) glagol

1.

kdo/kaj čutiti strah, biti v strahu
Otrok se v gozdu boji.

2.

kdo/kaj biti izpostavljen neprijetnosti koga/česa
Boji se kazni/smrti.

2.1.

kdo/kaj imeti spoštljiv strah do koga/česa
Fant se boji samo očeta.

2.2.

kdo/kaj ne želeti si, ne marati koga/česa
Boji se odgovornosti/stroškov/zamer.

3.

v pomožniški vlogi kdo/kaj ne imeti volje, poguma početi kaj
Vsako stvar se boji začeti.

4.

čustvenostno kdo/kaj domnevati, meniti kaj
/Kot izkušen izvedenec/ se boji, da ni tako, kot mislite.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024

báviti se z/s -im se z/s nedovršni glagol, glagol ravnanja

v posplošenem pomenu kdo/kaj ukvarjati se s kom/čim
/Zaradi veselja in z veliko prizadevnostjo/ se bavi z mladino.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024

cenílec -lca m

Davčni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

cenílec -lca m

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

da Vincijev

Predlog

da Vincijeva da Vincijevo pridevnik

IZGOVOR: [da vínčijeu̯], ženski spol [da vínčijeva], srednji spol [da vínčijevo]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

degustácija degustácije samostalnik ženskega spola [degustácija]

1.

uživanje hrane, pijače v manjših količinah z namenom seznaniti se z njenim okusom, aromo

1.1.

ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Degustation) iz frc. dégustation, iz lat. dēgustātiō ‛pokušina’ iz dēgustāre ‛pokusiti’ iz gustus ‛okus’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

državljánskopráven -vna -o prid. (ȃ-ā)
nanašajoč se na državljansko pravo: izvedenec za državljanskopravne zadeve

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

ekspêrt -a m (ȇ)
strokovnjak, ki daje mnenja, nasvete o zadevah iz svoje stroke; izvedenec: pravni ekspert; ekspert za rusko književnost pri založbi; izjava, poročilo eksperta za gozdarstvo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

ekspêrt -a m, člov. (ȇ) izvedenec, strokovnjak
ekspêrtinja -e ž, člov. (ȇ) izvedenka, strokovnjakinja

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

ekspȇrt -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

ekspêrt -a m

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

ekspertíza diamánta -e -- ž

Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

entomolóški -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na entomologe ali entomologijo: entomološki izvedenec; entomološka raziskavanja / entomološke zbirke / entomološki inštitut

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

florístika florístike samostalnik ženskega spola [florístika]

1.

dejavnost, ki se ukvarja z vzgojo okrasnih rastlin in njihovo uporabo v šopkih, okrasitvah, zasaditvah

1.1.

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Floristik, it. floristica, glej ↑flora

forénzik -a m (ẹ́)
strokovnjak, izvedenec, ki se ukvarja s preiskavo človekovih sledi, zlasti kemijskih, bioloških, ki so v kakršnikoli zvezi s kaznivimi dejanji, prometnimi nesrečami, in pripravlja izvedensko mnenje: forenziki so iskali sledi, ki bi jih lahko pustil morilec; ugotovitve forenzikov

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

govoríti -ím nedovršni glagol, glagol govorjenja

1.

kdo/kaj oblikovati besede, stavke z govorilnimi organi
Govori /kot navit/.

1.1.

kdo/kaj biti sposoben oblikovati besede, stavke z govorilnimi organi
Naša papiga govori.

2.

kdo/kaj z govorjenjem izražati, posredovati kaj / o čem
Kar naprej je nekaj govorila.

2.1.

kdo/kaj z jezikovnimi sredstvi izražati kaj / o čem
Avtor govori o tem vprašanju /z zaskrbljenostjo/.

3.

kdo/kaj znati, obvladati kaj 'jezik'
Govori šest jezikov.

4.

kdo/kaj neposredno podajati v javnosti
Na sestanku je /kot vodilni izvedenec/ govoril (o trenutnih razmerah).

5.

navadno v 3. osebi kdo/kaj širiti kaj / o čem
O njem govorijo čudne stvari.

5.1.

nekdo/nekaj širiti kaj / o čem
O tem se je govorilo, da je praktično neuresničljivo.

5.2.

kdo/kaj izražati kaj / o čem
Pohištvo govori o dobrem okusu lastnikov.

6.

oseba v množini/dvojini kdo/kaj izmenjavati mnenja, misli o čem
/Vneto/ so govorili o vsakdanjih stvareh.

6.1.

nekdo izmenjavati mnenja, misli o čem
O teh stvareh se javno govori in piše.

7.

čustvenostno, navadno osebek v dvojini ali množini kdo/kaj biti v normalnih odnosih
Soseda spet ne govorita.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024

grafológ grafológa samostalnik moškega spola [grafolók grafológa]

1.

kdor se ukvarja s proučevanjem pisave za ugotavljanje človekovega značaja

2.

strokovnjak, ki se ukvarja s forenzičnim preiskovanjem pisave za ugotavljanje istovetnosti avtorstva rokopisov

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Grafologe iz frc. graphologue, glej ↑grafologija

grafologíja grafologíje samostalnik ženskega spola [grafologíja]

1.

proučevanje pisave za ugotavljanje človekovega značaja

2.

forenzično preiskovanje pisave za ugotavljanje istovetnosti avtorstva rokopisov

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Grafologie iz frc. graphologie, iz ↑graf + gr. ..logía iz lógos ‛beseda, govor’

heráldika heráldike samostalnik ženskega spola [heráldika]

veda, ki se ukvarja s proučevanjem in opisom grbov, njihovega nastanka, zgodovine in oblikovanja; SINONIMI: grboslovje

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Heraldik iz frc. (science) héraldique iz hérault ‛glasnik, klicar’, prevzeto iz stfrank.

izkúšenec tudi skúšenec -nca m (ȗ)
1. knjiž. izkušen človek: življenjski izkušenec / pogovoriti se o stvari z izkušencem
2. zastar. izvedenec: zaslišali so priče in izkušence

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

izločítev izvédenca -tve -- ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

izvédenec -nca m (ẹ̑)
strokovnjak, ki daje mnenja, nasvete o zadevah iz svoje stroke: vprašati za mnenje izvedenca; kmetijski, pravni, zdravniški izvedenec; izvedenec psihiater; izvedenec za podvodni ribolov; izjava, poročilo izvedenca / publ. bil je velik izvedenec v svoji stroki poznavalec svoje stroke, strokovnjak
♦ pravn. sodni izvedenec uradno določen strokovnjak, na mnenje katerega se sodnik v sodbi opre
// ekspr. dober poznavalec česa: izvedenci imajo cviček iz Gadove peči za najboljši cviček / bil je velik izvedenec v ljubezenskih rečeh

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

izvédenec -nca m z -em člov. (ẹ̑) pravn. pravni, sodni ~; publ. biti velik ~ v slovenski književnosti poznavalec, strokovnjak
izvédenka -e ž, člov. (ẹ̑)
izvédenčev -a -o (ẹ̑)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

izvédenec -nca m

strokovnjak, ki daje mnenja, nasvete o zadevah iz svoje stroke

SINONIMI:

ekspert, zastar. izkušenec

GLEJ ŠE SINONIM: strokovnjak

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024

izvẹ́denəc, -nca, m. der Sachkundige, Cig., Jan., nk.; — prim. izvedeti 2).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

izvedenína -e ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

izvédensko mnênje za diamánte -ega -a -- -- s

Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

Kako pisati ime »Merku« — s krativcem (Merkù) ali brez njega?

V magistrski nalogi na muzikologiji hčerka piše o Merkuju. Razen v prvem sklonu -- pišemo z naglasom priimek Merku?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

kanọ́nik -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

klóp Frazemi s sestavino klóp:
bíti na zatóžni klópi, dŕgniti šólske klopí, gúliti šólske klopí, oslôvska klóp, posadíti kóga na zatóžno klóp, postáviti kóga na zatóžno klóp, pripeljáti na zatóžno klóp, sedéti na zatóžni klópi, sésti na zatóžno klóp, sésti v šólske klopí, tŕgati hláče po šólskih klopéh, vrníti se v šólske klopí, zapustíti šólske klopí, zapúščati šólske klopí, znájti se na zatóžni klópi

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

kônec Frazemi s sestavino kônec:
bíti na kôncu svetá, bíti na kôncu z žívci, brez kônca in krája, iméti glávo na právem kôncu, iméti kàj na kôncu jezíka, íti [tudi] na kônec svetá, lotíti se čésa na právem kôncu, lúč na kôncu predôra, lúč na kôncu tunéla, niti na kônec pámeti ne páde kómu, niti na kônec pámeti ne príde kómu, potégniti krájši kônec, vídeti lúč na kôncu tunéla, začéti na právem kôncu, zaglédati lúč na kôncu tunéla

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

mladína Frazemi s sestavino mladína:
zláta mladína

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

múfti -ja m (ȗ)
v muslimanskem okolju najvišji duhovnik in versko-pravni izvedenec na določenem ozemlju: šel je k muftiju po nasvet / veliki mufti v Jeruzalemu verski poglavar

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

právna oséba -e -e ž

Davčni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

preglèd in razteléšenje trúpla -éda -- -a --

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

prijáviti -im dov.

1.

komu kaj sporočiti kaj na pristojno mesto, pristojnemu organu

SINONIMI:

neknj. pog. dati naprej, zastar. oglasiti, knj.izroč. priglasiti

2.

koga sporočiti pripravljenost za kako dejanje, sodelovanje

SINONIMI:

knj.izroč. priglasiti

GLEJ ŠE SINONIM: javiti, ovaditi

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024

priséči -séžem dov., prisézi prisézite; priségel priségla; nam. priséč in prisèč (ẹ́)
1. na določen način dati zagotovilo o resničnosti v postopku izpovedanega: priča je prisegla; pisno, ustno priseči / nekdaj priseči na sveto pismo, svoj meč / z notranjim predmetom priseči prisego / ekspr. prisegel je, da se ne bo vtikal v naše odnose zagotovil / kot podkrepitev: vse je res, prisežem; prisežem, da ni kriv; prisežem na svojo čast, da je bilo res tako
♦ pravn. po krivem priseči
2. javno, po določenem postopku obljubiti ravnati se po načelih, navedenih v izjavi; slovesno izjaviti: predsednik republike je prisegel / prisegel je, da bo varoval uradno tajnost
3. ekspr. trdno obljubiti: prisegel ji je zvestobo; prisegla sta si prijateljstvo za vse življenje

priséžen

-a -o:

tu je bilo priseženih veliko priseg

●

star. priseženi izvedenec zapriseženi izvedenec

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

psihiátrični preglèd -ega -éda m

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

psihiátrično mnênje -ega -a s

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

sápa Frazemi s sestavino sápa:
bíti brez sápe, na vsò sápo, ostáti brez sápe, príti do sápe, sápo je vzélo kómu, v êni sápi, v ísti sápi

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

sóden -dna -o prid. (ọ́)
1. nanašajoč se na sojenje: sodni običaji prvotnih ljudstev / sodna dvorana, palača / sodni akti, spisi / sodni organi
2. nanašajoč se na sodišče: sodna administracija, uprava / sodna odločba / sodna komisija / sodni pripravnik; nekdaj sodni pristav, svetnik / sodni okoliš / sodni zapori nekdaj zapori za priprte osumljence, obtožence
● sodni dan ekspr. pravi sodni dan je bil velika zmeda, razdejanje; ekspr. pohiti vendar, kaj misliš, da te bodo do sodnega dne čakali (zelo) dolgo; ekspr. tega do sodnega dne ne bom pozabil nikoli; knjiž., ekspr. po sodnem dnevu svetovne vojne po grozotah, razdejanju; star. Bog ga je poklical pred sodni stol umrl je
♦ med. sodna medicina medicina, ki obravnava medicinska vprašanja v zvezi s pravosodjem; pravn. sodni izvedenec uradno določen strokovnjak, na mnenje katerega se sodnik v sodbi opre; sodni kolek kolek, s katerim se sodišču plačujejo takse; sodni nalog; sodni senat, zbor; sodni stroški stroški v zvezi s sodnim postopkom; sodna oblast; sodna obravnava, razprava; sodna poravnava poravnava pred sodiščem v postopku tožbe; rel. sodni dan čas, ko bo Kristus sodil ljudem; zgod. sodni gospod v fevdalizmu zemljiški gospod s sodno oblastjo za svoje zemljiško gospostvo

sódno

prisl.:

sodno preklicati

sodno overovljen podpis

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

sofȋst -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

soglásje -a s (ȃ)
1. stanje, ko imajo osebe, skupine enako mnenje o čem, stališče do česa: doseči soglasje glede razorožitve; po dolgi razpravi je prišlo med njimi do soglasja; sodni izvedenec je bil s psihiatri v popolnem soglasju
2. pozitivno mnenje, odgovor glede uresničitve česa: dati soglasje za zvišanje cen; investitor mora za vsako spremembo dobiti soglasje ustreznega organa; zamenjati stanovanje brez soglasja stanodajalca
// mnenje, da je kaj pravilno, ustrezno: dobiti soglasje k finančnemu načrtu, predlogu
// dokument s takim mnenjem: podpisati soglasje; imeti za gradnjo vsa potrebna soglasja
3. skladnost, ubranost: soglasje med vsebino in obliko / biti sam s seboj v soglasju / glas trobente se je zlival z drugimi glasovi v prijetno soglasje sozvočje, harmonijo
● ekspr. med njima je vladalo soglasje medsebojno razumevanje, prijateljstvo; delati v soglasju s predstojniki po njihovih navodilih

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

štọ́rija -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

telésni preglèd -ega -éda m

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

udeléženec postópka -nca -- m

Davčni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

udeléženec postópka -nca -- m

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

vẹ́deti vẹ́m nedov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

vprášati za tudi vprašáti za -am za dovršni glagol, glagol govorjenja, glagol ravnanja

1.

kdo/kaj prizadeti si za koga/kaj
Vprašala je za vizum.

2.

kdo/kaj iskati koga/kaj
Vprašal je za sina.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024

zapriséči -séžem dov., zaprisézi zaprisézite; zapriségel zapriségla; nam. zapriséč in zaprisèč (ẹ́)
narediti, da kdo opravi prisego: sodnik zapriseže pričo / hotel ga je zapriseči, da bi izpolnil njegovo voljo s prisego obvezati
// narediti, da kdo opravi slovesno izjavo: zapriseči sodnika; zapriseči vojake; zapriseči ob nastopu službe, prevzemu oblasti
● publ. zaprisegli so, da tega niso storili prisegli, zagotovili

zapriséči se

knjiž.

trdno obljubiti, skleniti:

zaprisegel se je, da tega ne bo več delal

zapriséžen

-a -o:

zaprisežen izvedenec

zapriseženi sodni tolmač

●

brez intuicije tudi tak zaprisežen racionalist ne more shajati nepopustljiv, dosleden

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

zaslíšanec -nca m

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

zdravníški -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na zdravnike: bela zdravniška halja; zdravniška torba / zdravniški poklic; zdravniška etika / iti na obvezni zdravniški pregled; zdravniška oskrba; iskati zdravniško pomoč; biti pod zdravniškim nadzorstvom; zdravniško spričevalo / svoje mnenje je dal tudi zdravniški izvedenec; zdravniška komisija; sestanek zdravniškega društva
♦ med. zdravniški konzilij

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

zvonoslôvje samostalnik srednjega spola

veda o zvonovih in zvonjenju

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.